POSTNI GL \ Stanovsko in strokovno slasilo Zveze poštnih organiz« ^ . kjuDijani. Izliaja Lin 15. v mesecu. — Cena 24 dinarjev na leto. Naročnina se vnaprej I Rokopise na uredništvo .Postnega Glasnika“ v Ljubljani. Reklamacije, oglase plačuje. — Oglasi po dogovoru. — Poštnina plačana v gotovini. I in drugo pa na upravništvo lista. Rokopisi se ne vračajo. Letnik IV. ¥ Uuhljam, dne 1. marca 1924. 5. številka Še nekaj opazk o prevedbi drž. uslužbencev po novi službeni pragmatiki. Ce tudi je že tovariš Jo ja v Glasniku št. 3 in 4 temeljito dokazal, kako si tolmačijo merodajni gospodje naše direkcije vsak zakon v nekorist uslužbenstva, naj mi bo dovoljeno navesti tu še en pr mer. Po prejšnjem avstrijskem zakonu iz leta 1872. in po pragmatiki iz leta 1914. se šteje bivšim dalje služečim podčastnikom (certifikatistom) vsa vojaška službena doba za pokojnino. Člen 241. novega uradniškega zakona pravi: »Za odrejanje periodičnih stopenj osnovne plače se šteje čas državne službe, ki se šteje za pokojn no, ali čas, ki je priznan s posebnimi zakonskimi predpisi; toda ta čas se uvažuje v vsakem primeru samo po svojem efekt'vnem trajanju.« Ta člen torej jasno pove, da se šteje vsa vojaška službena doba za prevedbo zato, ker je vštevna tudi za pokojnino. V osnutku zakona .katerega je bila predložila vlada skupščini, se je glasil ta stavek takole: »Onim nameščencem, ki bodo prevedeni po tem zakonu, se prizna za pokojnino ona doba, ki jim je priznana po dosedanjih zakoni h.« Zakaj je izostala v novi stilizaciji člena 241. vsak dvom izključujoča beseda »dosedanji h«, mi ni znano. Vsekakor je iz tega in iz naslednjih odstavkov razvidno, da je imel zakonodajalec namen, priznati vso dosedaj priznano dobo za pokojnino. Člen 235., ki prde pri štetju službene dobe v poštev, pa pravi, da se priznava državnim uslužbencem za pokojnino ves čas, ki so ga prebili v službi pred razglasitvijo tega zakona in ki se priznava v Členu 137. tega zakona. Zdaj si oglejmo zloglasni četrti odstavek člena 137. Ta odstavek se glasi: »Cas, ki so ga prebili v vojaški službi med vojno, kakor tudi v mirnodobni vojaški službi preko rednega roka, se šteje za pokojnino onim, ki postanejo pozneje civilni državni uslužbenci.« S prvim odstavkom člena 246. se zgoraj omenjeni 4. odstavek razveljavlja, ker se ta glasi: »Odredba četrtega odstavka člena 137. se mora uporabljati samo na državne uslužbence, ki bi se udeleževali prihodnj h vojn.« S tem odstavkom je zakonodajalec brezdvomno težko prizadel vse tiste uslužbence, ki so se udeleži'i balkanske in svetovne vojne m šele potem vstopili v državno službo, nikakor pa niso mišljeni fisti, katerim se je ta doba po dosedanjih zakonskih predp?sih štela za pokojnino. Naši merodajni gospodje so si pa to razlagali enostavno tako. da se bivšim cerffikatistom vsa aktivna vojaška služ- bena doba sploh ne šteje za prevedbo po novem zakonu. Tako razlaganje je naravnost gorostasno. Med tem, ko priznava nova pragmatika v členu 235. še celo takim uslužbencem, ki do sedaj niso imeli prav ce do pokojnine, ves čas po 21. letu starosti za pokojnino, naj se. drugim uslužbencem, ki so imeli do sedaj z zakonom zajamčeno pravico — do vštetja vse vojaške službene dobe za pokojnino, ta doba, to je najmanj 12 let aktivne vojaške službe, krat-komalo črta. Kakor smo na splošno začudenje in ogorčenje iz poročila v zadnjem »Glasniku «posneli, je bilo treba posebnega ministrskega odloka in to šele na energičen pribsk našega društva pri merodajnih či-niteljih, da se je to nepravilno tolmačenje ovrglo. Razpis ministrstva pravde št. 70.753 z dne 14. decembra 1923 pravi v pojasnilu k členu 231, da se nikakor ne more pričakovati, da bi hotel zakonodajalec omogočiti enemu ono, kar bi drugemu preprečil. V praksi je pa drugače. Cas, ki se pr znava bivšim nekva'ifi-ciranim odpravnikom, ki niso imeli dosedaj pravice do pokojn ne, uslužbencem javnih samoupravnih teles in še celo onim, ki se sprejmejo iz svobodnega poklica v državno službo, ter sploh vsem, ki so služili v aktivni državni službi, se pri-pozna v polnem obsegu za prevedbo samo tebi, osovraženemu certifikatistu. se tvoja naporna in dolga 12!etna aktivna vojaška služba ne pripozna, ozToma se ti odtrgajo kar 2 do 4 leta kadrskega roka. Za tako tolmačenje zakona je res potrebno pravo juristovsko dlakocepljenje. Za nas, ki smo obdarjeni samo z orneje-nim državljanskim razumom, je taka pravičnost nerazumljiva. Po primerih, ki nam jih je navedel tovariš v »Glasniku«, bi bilo pričakovati, da bodo merodajni gospodje izvlek i na dan zopet staro avstrijsko pragmat ko ali pa zakon iz leta 1872. in se po njem rav-i nali ter všteli za prevedbo vse, kar je I predpisano. Temu pa ni tako. V slučaju, 1 da so za uslužbenca ugodnejši stari predpisi, se ne upoštevajo, ampak samo tedaj, če so njemu v škodo, kakor smo že to videli v primeru štetja aspirantske dobe. Ce pa je zakonodajalec — kljub na-! sprotni trd:tvi — res imel namen napraviti izjemo in oškodovati pri prevedbi edino le bivše certifikatiste za njihova kadrska leta, do katerih so imeli z zakonom zajamčeno pravico, potem bi pa smeli nprav:čeno pričakovati, da veljajo tudi zanje členi 121. 300 in 303 zakona o ustrojstvu vojske iz leta 1923, po katerih se tudi bivš'm avstrijskim častnikom In vsem drugim uslužbencem odbije sedanii kadrski rok, to le ! 8 mesecev, nikakor pa ne 2 do 4 leta. Zgoraj omenjeni četrti odstavek pravi: »preko rednega kadrskega roka«, ne pa »bivšega avstrijskega kadrskega roka«. Ker pa je bivši avstrijski zakon v tem oziru za uslužbence neugodnejši, so ga naši gospodje po že znanem načelu seveda hitro našli. Ni ga bolj deprimirujočega vtisa, kakor ta, da vidi uslužbenec, ki v sedanjih težkih življenskih razmerah vestno vrši svojo s’užbo, na vsak dan se ponavljajočih dogodkih, da nima pri merodajnih činite-Ijih prav nobene zaslombe. S poln m srcem soglašamo s člankom zgoraj omenjenega tovariša, ki pravi, da naj gospodje na merodajnih mestih postopajo pri računanju službene dobe s stališča pravilnega in dobrohotnega tolmačenja zakonsk h predpisov. Ravno sedaj se jim nudi najlepša prilika, pokazati podrejenim uslužbencem, da se zavedajo dolžnosti, ki jih imajo na-pram njim. Potem bo tudi vsak resen in svojih dolžnosti zavedajoči se uslužbenec vrš:I svojo težko službo z največjo vnemo In požrtvovalnostjo — v dobrobit stroke in države. C. Reorganizacija osrednje zveze javnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani. Večina organizacij javnih nameščencev je v razsulu, oziroma živi življenje je-tičnika pod bleščečim imenom svoje firme. Članstvo je izgubilo zaupanje v organizacije, ker jim ni uspelo izboljšanje našega, naravnost strašnega položaja. Drugi vzrok hiranja organizacij je pa politika in grda zavist, ki se kakor dušeča plina vlačita med nami in nas zastrupljata. Naše organizacije, ki so bile vzor organizacijam v drugih pokrajinah, so nalezle isto bolezen, ki je vzrok, da so te organizacije razpadle ali pa so za vsako delovanje nesposobne. Njih slabi vzgledi tudi nas niso izmodrili ter smo padli v iste slabosti. Osrednja Zveza, ki je imponira’a In dajala inicijativo vsem pokraj nskim organizacijam, je danes le še razvalina brez vsakega vpliva. Treba jo je zopet vzpostaviti. da začne z združenimi močmi zopet delovati. V ta namen je sklicala 31. januarja sestanek delegatov vseh pri nji včlanjenih in nevčlanjenih organizac j. Sestanek je bil prav dobro ob:skan. Prišli so tudi delegati iz Celja in drugih krajev ter delegat Zveze jugoslov. železničarjev. Sestanek je otvori! predsednik Zveze g. Lilek, ki je uvodoma omenil, da je ta sestanek sklican na predlog In Inicijativo predsednika Zveze poštnih organizacij g. Urbančiča. Ugotovi naj se, ali in pod kak- šnimi pogoji je mogoče vzpostaviti Osrednjo Zvezo v prvotnem obsegu. Na Slovenijo še vedno gledajo druge pokrajine in bodo sledile našemu delu. O. Urbančič opozarja na potrebo dobre organizacije, sicer smo izgubljeni, zakaj nobena vlada nam še ni zlepa ničgsar dala, ampak smo se morali za vsak košček kruha bojevati. Ko bodo naše organizacije vzpostavljene, potem moramo stopiti v stik s strokovnimi organizacijami privatnih nameščencev, da z združenimi močmi izvojujemo človeka dostojno življenje. V debato je poseglo še veliko drugih govornikov, vsi so poudarjali potrebo enotne organizaoje. Po dolgih debatah in deloma nepotrebnem prerekanju je bil sprejet predlog, da se skliče komisija, v katero se povabijo vse organizacije, če so članice Osrednje Zveze ali ne. Ta komisija naj napravi načrt za reorganizacijo Osrednje Zveze in odstrani vse vzroke, zaradi katerih je večina organizacij izstopila. Na to se skliče občni zbor, da sprejme izpremembo pravil in da začne Osrednja Zveza čimpreje delovati, kar bo nam vsem v korist. ~föazni dopisi. TOVARIŠEM NA DEŽELI. Ker so imeli doslej tovariši na deželi z vodstvom organizacije zelo rahle stike in o delovanju organizacij niso bili vedno poučeni tako, kakor bi si želeli, nameravamo v bodoče posvetiti deželi več pažnje. Naša želja je, da bi bil vsak naš tovariš nele samo organiziran, marveč da bi v organizaciji tudi aktivno sodeloval in da bi bil poučen o vsem, kar se v organizaciji godi. imamo mnogo tovarišev, ki so sicer dobri člani organizacije, niso si pa na jasnem, počemu so pravzaprav organizirani in kaj počne vodstvo organizacije. Zato smo sklenili, da prenesemo svoje delovanje intenzivnejše med tovariše na deželo. Navezati jih hočemo na centralo, navezati pa hočemo tudi stike med tovariši posameznih pošt. Pred tedni smo pozvali tovariše po večjih poštah z dopisnico, da naj izberejo na svojem uradu iz svoje srede zaupnika (-ico) in naj nam ga jav jo. Skoro polovica uradov se' temu pozivu sploh ni odzvala in ni poslala nobenega odgovora. Skoro da nismo mogli verjeti kaj takega. Stanovska zavednost, kje si? Ali bo res treba nastopiti proti nekaterim tovarišem tako, kakor med stanovskimi tovariši ni v navadi? Kaj naj sedaj, ko smo zbudili tovariše po mestih iz mrtvila in jih je organiziranih nad 95%, nam odpovedo zvestobo in vztrajnost tovariši na deželi, ki so doslej prednjačili onim iz mest? Tako to ne pojde, tovariši in tovarišice! Treba bo z vso resnostjo staviti vprašanje: ali hočemo živeti, ali naj poginemo kar na lepem, tiho in prostovoljno? Če ste se odločili za poslednje, potem povejte to kar naravnost in brez ovinkov, da se ne bomo trudili po nepotrebnem in da si ne bomo grenili teh bore minut življenja, ki nam še preostajajo, še s temi brigami. Položili bomo vsi roke navzkriž in čakali, da pride kakor pride: kakorkoli, kamorkoli. Drugi uradi zopet niso razumeli, kaj smo pravzaprav hoteli s temi pozivi; odgovori teh seveda ne ustrezajo našim in-tencijam. Zaupniki po uradih imajo nalogo, da pobirajo od svojih tovarišev, ki pripadajo naši skupini, članarino In jo pošiljajo po skupni položnici sekciji. Uradi, kjer službuje večje število naših tovarišev-članov, dobe od sekcijskega blagajnika g ede pobiranja članarine posebna navodila. Dalje zbirajo pri svojem uradu od naših članov želje in pritožbe ter jih predlagajo vodstvu Sekcije; na ta način posredujejo med člani in organizacijo. Zaupniki skrbe, da je vsak naš tovariš pri tisti pošti organiziran, in gledajo po možnosti tudi na to, da pridobe za organizacijo tudi tovariše iz okoliških pošt, kateri še niso organizirani. V interesu organizacije in tudi posameznika je, da stoje tovariši iz sosednjih pošt v prijateljskih stikih in tovariških od-nošajih; tudi za to skrbe po možnosti naši zauptrki, krepe v svoji okolici stanovsko zavest, pospešujejo solidarnost in or-ganizatorično zavednost. Zaupniki krajevnih skupin ali večjih uradov dobivajo razen tega od Sekcije po potrebi od časa do časa še posebna pismena navodila. Sekcija bo začela odpošiljati na deželo tudi člane predsedstva, kjer bodo prirejali sestanke. Na teh sestankih bodo poročali o delovanju organizacije, pojasnjevali položaj in razpravljali s tovariši z dežele o vseh zadevah, ki se tičejo organizacije in naših teženj. Za Štajersko je poverjen s temi potovanji in podeželskimi sestanki zaupnik mariborske krajevne skupine in zaupnik pošte Maribor 1 tovariš Kunst, ki je prejel med tem od Sekcije že nalog, da priredi sestanek v P t u j u. Drugo ali tretjo nedeljo meseca marca (natančen čas in kraj objavimo pravočasno) priredi Sekcija dva sestanka, enega za Dolenjsko v Novem mestu in enega za Gorenjsko. Tovariše in tovarišice iz Gorenjske prosimo, naj nam č:m-prcjc sporoče, kateri kraj bi jim bil za sestanek ljubši, Kranj ali Jesenice. Po teh željah se bomo ravnali in odposlali člana predsedstva tja, za kamor bomo dobili več glasov. Ako bi se pa prijav lo večje število tovarišev za oba kraja, bi priredili eventualno en sestanek v Kranju in enega v Jesenicah. Seveda bi morali zaupniki po uradih kakor tudi posamezni tovariši skrbeti, da pride na sestanek čim več tovarišev iz okolice, da bi ne bila pot in stroški za odposlanega člana zastonj. — Prirejali bi take sestanke tudi v drugih krajih, ako bi se priglasilo in zahtevalo to 10 do 15 okoliških pošt in bi tovariši kazali zanimanje za to. Takih sestankov se udeleže lahko tudi neorganizirani tovariši in tovarišice. S temi sestanki upamo, da zbudimo tovariše na deželi iz mrtvila, dvignemo stanovsko zavest, se med seboj spoznamo in stvorimo tako organizacijo, v kateri bodo mogli delovati in odločati vsi tovariši in tovarišice. Razpredli bomo med seboj tesne in tovariške niti, po katerih bo utripalo sveže in krepko organizato-rično življenje. Kajti le taka krepka, živa in impulzivna organizacija nam je porok za lepše življenje. Tovariše na onih poštah, ki nam na naš poziv še niso imenovali zaupnika(-co) za svoj urad, prosimo, naj to naknadno sporoče, da moremo v prihodji številki »Poštnega Glasnika« objaviti pošte in imena zaupnikov. Sekcija pošt., teleg. In čekov, činovnikov. umi jošmi un Orsanizaforično gibanje. ZAPISNIK širše odborove seje Zveze od 19. febr. L L DNEVNI RED: 1.) Došli dopisi. 2.) Poročilo predsednika. 3.) Intervencije radi redukcije v Beogradu. 4.) Slučajnosti. Ad 1.) Tajnik izvaja: Zdravniška zbornica v Ljubljani je odgovorila na našo vlogo radi znižanja zdravniških honorarjev oziroma radi stalnega zdravnika za poštne nameščence proti stalnemu mesečnemu honorarju, da ne more ugoditi naši prošnji, pač pa da je priporočila zdravnikom, da se ravnajo Pri zdravljenju ne-premožnih bolnikov po določilih minimalnega tarifa. — Od Zveze jugoslov. železničarjev smo dobili dva razpisa ministrstva pravde za ministrstvo saobračaja glede prevedbe in razvrstitve državn h uslužbenev po novi službeni pragmatiku Ta razpisa smo objavili v prevodu in s potrebnim komentarjem v zadnjih dveh številkah »Poštnega Glasnika«. Direkcija je sicer dobila glede štetja nenakupljenih aspirantskih let od ministrstva drugačna navodila, vendar mora biti za nas merodajno mnenje ministrstva pravde oziroma, če bo treba, kot zadnja inštanca odločba državnega sveta. Sicer pa bo o tej zadevi predsednik Zveze osebno poizvedel v Beogradu. — Zvezi prihaja mnogo dopisov od strani kvalificiranih poštnih odpravnikov, katerim je odpovedala poštna uprava službo brez pravice do pokojnine. Prizadeti smejo sicer prositi, da se jih sprejme v red pragmat enih uradnikov, na kar se dodelijo erarnim poštam in poštam 1. in II. razreda. Toda nekateri so tako vezani na svoje dosedanje službeno mesto, da bi ga ne mogli zapustiti. Ce se ponr'sli, da plačujejo nekateri že skozi 20 do 30 let prispevke v pokojninski sklad, pa se jih zdaj odpusti brez pravice do pokojnine, je gotovo, da se godi tem že stokrat prevar-jenim revežem kruta krivica. Ker je direkcija v tem pogledu brez moči, bo zastavila organizacija ves svoj vpliv pri Savezu in pri ministrstvu, da se ta odlok prekliče ali vsaj omili v toliko, da se tisti kvalificirani odpravniki, ki nočejo zapustiti svojega sedanjega službenega mesta, upokoje, če imajo že pravico do pokojnine. (Konte prihodnjič. Vprašanja in odgovori. V p r a š a n j e (M. L. v L.): Ali se boi upoštevala službena doba, ki jo je odslužil kot poštni p’otn o č n i k ? Odgovor: To vprašanje je še sporno, počakati moramo odločitve ministrstva. Po pragmatiki ta doba ni zajamčena, kajti pomočniška služba ni kontratualna, ker ni bila sklenjena pogodba z državo, temveč s poštarjem, radi česar se mora smatrati za privatno pogodbo. Kdor je to dobo nakupil, s« mu ena tretjina te dobe upošteva. 2. ) Vprašanje (več vpraševalcevj: Kako se bo štela službenadoba onim, ki so služili po prevratu v Avstriji ali Italiji in so šele kesneje vstopili v službo države SHS? Kakšni dokumenti so potrebni za dokaz tega službovanja? Odgovor: Ta službena doba se šteje kot nepretrgana službena doba. Potrebni dokument je dekret avstrijske oziroma italijanske poštne oblasti. 3. ) V p r a š a n j e (M. H. v C.): AH se b« pri prihodnjem napredovanju vštet M doba, ki bo pri sedanji uvrstitvi prese-«la 3 leta? N. pr. uradnik ima 11 službenih let, pride torej v 4. plačilno stopnjo, kakor da bi imel 9 službenih let. Ali se mu štejeta dve leti, to se pravi, ali pride ta uradnik že čez eno leto v 5 plačilno stopnjo, ali bo moral prebiti v 4. stopnji tri leta od dne prevedbe, oziroma od dne uveljavljenja nove službene pragmatike? Odgovor: Edino pravično in skoro samo ob sebi umevno je, da se mora pri prihodnjem napredovanju upoštevati čas, ki ga »e kdo prebil preko zadnje triletnice ob prevedbi. Ker pa ni o tem v prehodnih določilih nove službene pragmatike nič povedano in ker niso izdale odločilne oblasti v tem oziru še nobene odločbe, še ne moremo danes s sigurnostjo reči, kako se bo ta čas štel. Zabavni večer s plesom priredi »Sekcija pošt., teleg, in čekov, čl' ■ovnikov« včetrtek dne 6. marca! t L ob 20. uri v gostilni pri Kavčiču, Pri- j voz (ulica s Karlovške ceste, desno). Člani j Sekcije se vabijo, da se udeleže te prireditve v najobilnejšem številu. Dobrodošli so tudi tovariši drugih poštnih društev in kategorij. Namen tega večera je, da se tovariši in tovarišice med seboj spoznajo in'prežive skupaj nekoliko prijateljskih in zabavnih uric. Za godbo, zabavo in smeh Je poskrbljeno. Na razpolago bodo mrzla gn gorka jedila ter izbrana kapljica. Policijska ura podaljšana do 1. ure. Vstopnine ■L Odbor. To in ono. Predsednik Zveze v Beogradu. Tovariš Karel Urbančič je po nalogu Zvezinega odbora 26. februarja odpotoval v Beograd, da *e tam informira in posreduje v raznih zadevah, ki se tičejo prevedbe osobja po novi pragmatiki. Organizacije so mu dale razne direktive Istočasno je odpotoval v Beograd radi prevedbe prometnega uradništva predsednik Sekcije p. t. č. tov. Dular. Nervozno vrvenje je pričelo zaradi prevedbe pred vsem pri osrednjih uradih, potem v raznih organizacijah in tudi pri posameznikih. Mi opazujemo to za enkrat samo od strani, ker bi bilo sedaj nesmiselno, javno podajati naše nazore Od strani pa zato, ker ta nervoznost in razburjenje gotov h gospodov nikomur ne more škodovati. Ako bo potreba, pa bomo tudi javno zavzeli o vsem tem naše stališče. Na vsak način pa se bo treba pogovoriti o tem, zakaj se ni svoječasno izvedla prevedba vsega osobja po znani I. uredbi, ter ugotoviti, kdo je to zakrivil in s tem toliko ljudi moralno in materialno oškodoval. V zaščito pravic svojih članov je odbor društva poštnih prometnih uradnikov ukrenil sedaj vse potrebne korake in to na razna mesta. Ako bo potreba, pa nas bo predsednik Zveze Urbančič brzojavno pozval k osebni intervenciji v Beograd. Občni zbor Osrednjega društva nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev za Slovenijo v Ljubljani. Dne 17. februarja se je vršil redni letni občni zbor v veliki dvorani mestnega doma. Predsednik tov. Bavdek je otvo-ril zborovanje ob 14. uri. V kratkih, jedrnatih besedah je očrtal društveno delovanje v minulem letu, ki je kljub neugodnim razmeram doseglo društvo v finančnem oziru lep uspeh. Posebno razveseljivo in hvale vredno je dejstvo, katero moremo zabeležiti v tem i letu, — združitev obeh društev nižjih usluž- I bencev v eno društvo, ki se imenuje »Osred- ! nje društvo nižjih poštnih in brzojavnih ! uslužbencev za Slovenijo«. Nadalje se spo- j min ja v prošlem letu umrlih članov. V znak ! sožalja se prisotni dvignejo iz sedežev. V mi- | milem letu so umrli: Tome Ivana v Ljubljani, Zalar Alojzij v Ljub'jani, Giostro Ivan v Mariboru, Marinko Ivan v Ljubljani, Borštnar Jože v Litiji, Škof Matevž v Mariboru in Šuštaršič Franc v Mengšu. Nato sledita poročili tajnika in blagajnika. Iz blagajniškega poročila smo videli, da je društvo v financi-jeinem oziru lepo napredovalo. Danes ima premoženja v znesku 32.369 Din 66 par. Ako bi pa člani bolj pridno prodajali bloke, bi lahko imeli še precej večjo svoto. Pregledova'ec računov tovariš Bizovičar je predlagal društvenemu vodstvu absolutorij, ker je pregledal blagajniške knjige in račune ter jih našel v redu. Pri volitvah je bil izvoljen za leto 1924. sledeči odbor: Predsednik Martinšek, podpredsednik Bizovičar, tajnik Dvoršak, namestnik Trček, blagajnik Anton Engelman, namestnik Penko. Odborniki: Blatnik, Cvetko, K'ančar, Alojzij Dermaša, Jerkič Kovačič, Bezjak, Šimenc, Jovan Hauptman, Go-Ijar in Smolnikar. Nadzorstvo: Tome, Červ, Pirc, Levec in Meglič. Delegat za slučaj delegacije v Beograd Dvoršak Na predlog tovariša Grudna se zviša članarina za vse ena- ko mesečno na 3 Din z veljavnostjo od 1. aprila t. 1. Bolniška podpora se zviša na 400 dinarjev letno. Pogrebnina na 500 Din. Po volitvah je prevzel predsedstvo novoizvoljeni predsednik Martinšek in v svojem nastopnem govoru obljubljal, da bo deloval z vsemi močmi za napredek društva in vsakega posameznega člana. Zborovanje je poteklo mirno in disciplinirano. Obisk bi bil pa lahko veliko boljši in se v tem zrcali nezanimanje do društva. Končno poziva predsednik vse tovariše na skupno in složno delovanje za pro-speh poedinega kakor tudi celega društva. Zborovanje se je zaključilo ob 18.30. Odbor. Odgov. urednik Konrad Šegula, Ljubljana. Izdaja Zveza poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani. Tiska »Narodna Tiskarna« v Ljubljani. Poštni uradnik upravnik, pri katerem sta še dve moči, v okrajnem mestu v Bosni, s krasnim brezplačnim stanovanjem, dvoriščem in vrtom, bi rad menjal službo s kakim kolegom v Sloveniji, v kraju kjer je kakšna srednja šola. Gre pa tudi rad v mesto v službovanje, ako bi ne bilo reilektanta upravnika. Naslov pove uprava. Avto vozi brez bencina! Kuri z bukovim osi jem! Juso-Has, Ljubljana Bohoričeva ulica štev. 24. Telefon štev. 560, F. PLETERSKI Ljubljana, Vodnikov trg 5 Poštnim n o sta vijencem po pošti Udl’lin r|/niin si ^elate a,<0 kupite blago dru-IlIiIU) MluuU gje prt den si ne ogledate nlzaih cen v trgovini ,.D lili CIT. Majzelj S Rajrli. Mijam Turjaški trg štev. 1, (bivša Preskrbovalnica). Velika zaloga blaga, hlafevine, žameta, kontenine, tiskov ne, barhenta, flao le, odej, pletov, nogav c, rokavic, kravat, srajc, ovratnikov, predpasnikov, jopic ter najrazličnejšega drugega blaga. — Utotam zaloga usnja vseh vrst. Postrežba vestna in točna. „OW OIVI‘v carinsko-posredniški in špcdicijski biro LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA ŠTEV. 41. Podružnice: Jesenice, Maribor, Rakek, Zagreb. Telefon 454. Trst. Telefon 454. Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani ♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»»»»»s» prodaja premoga iz slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča pesebno prvovrstni čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete Naslov: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta štev. 16, drugo nadstropje. ZADRUŽNA BANKA V UUBUANI Brzojavi: Zadrubanka. Aleksandrova c. S. Telefon št. 367. Vplačani kapital Din 3,000-000. Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneie. Najboljša banašbo pšenično moko oddaja najceneje tvrd. A. VOLK, Ljubljana, RESLJEVA GESTA ŠTEV. 24. TVRDKA HENRIK KENDA, Ljubljana razprodaja raznih čevljev po brez konkurenčnih cenah. TeJelon št. 42o. Telefon št. 426 Stavbeno podjetje Ivan Ogrin, Manevo naiiežje itev. 8 se pr poroča za vsa stavbena dela, ter nudi po zelo nizkih cenah opeko vseh vrst in cementne cevi. Lastna opekarna na Črnučah. Zaloga tudi v Ljubljani. Združene opeborne 1 d., Ljubljana, Prešernova ulica 3. nudijo vsako množino zidne opeke in zarezane strešne opeke. ALOJZIJ LENČEK nasl.SIN Stavbeno kleparstvo trgovina s kleparskimi izdelki AMERIKANSKI PISALNI STROJ Zastopstvo za Slovenijo Franc Bar, Ljubljana, telef. 407 Cankarjevo nabrežje 5 __ Specijalna mehanična delavnica. SCHNEIDE1? & VEROVSEK trgovina z železnino na drobno in debelo. Največja zaloga strojev in orodja za poljedelstvo in industrijo, kakor tudi bogata izbira vsakovrstne kuhin nske posode in vsega v železninarsko stroko spadajčega blaga. LJUBLJANA, DUNAJSKA ŠTEV. 16. Najcenejši nakup špecerijskega blaga pri tvrdki -ČERNAIU KOMP.- LJUBLJANA — Semenišče Tkalnica platnenega in bombaževega b aga 5ieg4& drug d. z o. z. Ljublianu, Dunajska cesta št. 31. Telefon 719. Brzojavi: SIGEROS. Wien Svitavy Kai I 55 (C. S. R.) Priporoča se vam modna trgovina T.EGER Lin Sv. Petra cesta 2. A. & E. SKABERNE LJUBLJANA, Mestni trg 10 priporoča svojo veliko zalogo manufakturnoga blaga po najzmernejših cenah Pobro!_______________ Pocenil Manufakturna veletrgovina FELIKS URBANC, LJUBLJANA Sv. Petra cesta štev. 1 priporoča svojo ve.iko zalogo raznovrstnega blaga p» nizkih cenah. /22) 9* ^VI L3 It i ” Medic, Rakove & Zanki tovarna kemičnih in rudninskih barv in Iako? Centrala Ljubljana. Podružnica Maribor. Skladišče: Novi Sad. Ljubljana: Telefon 64. Brzojavi: MERAKL Ljubljana: Poštni predal 120. Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 29. I MANUFAKTOHa IM HODNA TRCOÜiNÄl F. NOVAK UUBUANA, Kongresni trg 15. Najnižje cene. Zahtevajte cenike. POšll JO TUDI VZORCE. g. Simi m. k. soss modna trgovina za dame la gospode LJUBLJANA, Mestni trg številka 19 Prodaja po konkurenčnih cenah L. «mn. <-nmni. — Pri nakupu blaga I za moške obleke kakor sukna, ševjota za površnike in ranglane, kamgarna za obleke in modne hlače, duoble štofa za zimske suknjiče in površnike, od katerega ima veliko in lepo izbiro, e priporoma tvrdka St. MIKLAUC, LJUBLJANA I Lingarjeva ulica, Medena ulica in Pred Škofijo. ■ Znižane cene. lolidia lwm — Tvornica pečatnih znamk, štampilij in emajliranih tablic ANTON ČERNE Ljubljana sraver Ljubljana Pečati, klišej , šablone, plombne klešče, vzvodne tlskalnice, šiarice, modeli za predilskanje peiila, nume-latnrji, gozdna kladiva Ud. Priporočamo na,boljše šivalne stroje Gritzner in Adler za rodbinsko in obrtno rabo oosamcz.ne dele za stroje in kolesa, igie, olje, potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje, biivce in sedlarje, nogavice, pal ce. Ed no le pri JO Iß PSitS! OC Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenica. Sprejemajo se popravila strojev. (17) Dunajska cesta 29 - Telefon 137 - Brzojav: Gospodarska Ljubljana Emajlni laki. Pravi firnež. Barve za pode. Priznan» najboljša in zanesljiva kakovost barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweis), strojno olje, karboiinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, sl karski in zidarski čopiči, drugi v lo stroko snadaj .čl predmeti. (2 ) „Z O R A« družba z o. z. Ljubljana, Dunajska c. 33. nudi najceneje prvorstni bencin in petrolej amarikanska strojna, mazil-na in cilinder-otja, karboline] •trojne masti, modro galico, žveplo itd. čevlii z znamko 1. Blagovni oddelek: a) poljedelski pridelki m ml vski izdelki, b) krmila cl kolonija no blatjo. 2. Kmetijski in strojni oddelek: a) poliedeljski in drugi stroji b) semena, umet. gno-j la, c) cement, bencin, d) galica, žveplo. 3. Mesni oddelek- a) Uvoz goveje živine in prašičev, X_________________________ b) tovarna mesnih izdelkov, c) hi .dilnica, d) izdelovanje umetnega ledu. 4. Les i oddelek: a) nakuo in pio aja lesa (er oglja, b) lastne p rne žage, lastna parketna tovar. 5. Vinski oddelek: a) domača in tuja vina v sodih in buteljkah, b) vse vrste žganja, konjak, špirit. so najboljši. Zahtevajte jih povsod! Pr:daja na malo v Ljubljani: Na deželi Aleksandrova C t v vseh večl h Prešernova ul. (Seljak) trgovinah S čevlji Na veliko oo&ilfa tovarna PETER KOZINA & Ko Tržič. Ceniki na zahtevo zastonj! Zadružna gospodarska banka d. d. Ljubljana Mikioiite