— 93 — Boječi Matevž Šaloigra v dveh dejanjih. Spisal F. Stegnar. 0 8 e b e : Matevž; Jerica, njegova sestra; Gašper, AnžeinBogomil, otroci iz vasi 10-12 let stari. ' '""" PERVI PRIZOR. (Vas, na levej kmečka Mša, pred htšo lipa, pod katero stoje dečM: Gašper, Anže, Matevž in Bogomil.) Gašper. Da, da, gola je resnica, da so strahovi! — Kaj meniš Bogoinil; ali ti kaj verjameš na strahove? Bogornil. Pojdi, pojdi! Gospod učitelj so nam uui dan rekli, da le še kaka stara babura na kaj takega misli. ' Anže. In to je res; le še kakšen bedak verjatae na take neumnosti in sleparije. Ako po noči v hiši kaj zaropota, gotovo je mačka ali kaka druga reč, djali nara so gospod učitelj. Matevž (z zavijačo na glavi). Ne boš Jaka! Temu ni takd. Duhovi in strahovi so, pa je konec besedf. Predvčerajšnem zvecer so videli na vertu moje stare matere belo prikazen in pes ponočnega čuvaja je razgrajal, da je bilo joj. G-ašper. Hm, prikazen? In še bela! — Stara Abramčevka je pe-rilo sušila in Kristelnova srajca je berž ko ne na drogu ostala; to vam je bila bela prikazen. Matevž. N6, ne smejajte se! Pretečeno sredo zvečer so videli na Toglu pri pokopališči psa, ki mu je ogenj iz oči šrigal. ""•¦ Bogomil in Anže (čude se). Kaj? Ogeuj iz oči švigal? Anže. Naša stara Maijeta nam je sinoči o tem pripovedovala. A moj oee o tem še bolj natanko vedt5. Mar ne veš, kdo je bil? Matevž. N6, kdo? Anže. Perun! mesarjev pes. — Cerkvenik tudi terdi, da vsako noč in se posebno zvečer o mraku na pokopališči zel<5 straši; in veste zakaj to pravi? Zategadelj, da se obvaraje snedencev, ki mu hodijo češplje in hruške klatit. Matevž. Za neumneža si poiš5i koga dnigega in ne mene. Zvečer vendar ne grem tje za pokopaliSče za ves svet ne. Strahovi in copernice so gotovo in ucitelj naj reče, kar mu je drago. Jaz mu ne verjamem. — Lanjsko leto je goveja živina bolehala in naša babica je mislila, da je ta živina začarana. Položila je zategadelj brezovo metlo pred duri govejega hleva. G a š p e r. Se ve dd, in metla je veliko pomagala. Prav dobro je naš živino-zdravnik starki povedal, ko jej je djal, da se naj metla na njeni herbet naloži. — 94 — Matevž. Na,, veš kaj? Z duhovi ia pošastmi se ai šaliti. Če bi strahov nikjer ne bilo, bi se o njih tudi toliko ne govorilo. Tudi je pre-govor, ki pravi: Ne delaj si pošasti na zid. Dijake iz mesta sem že tudi večkrat slišal pripovedovati, da se po gledališčlh vidi hudobai duh, ki pride in konec igre Gašperčka v mavho pobaše. Bogomil. To pa naredč le igralci za šalo ia v zabavo nazočega ljudstva, ki je v gledališči. Matevž. Lepa vam hvala za tako zabavo! — Jaz bi se potem že ne upal doniu, tako bi se mi hlače tresle. Gašper, Bogomil in Anže (amejaje se.) Ti si pač prismoda! Sme-jajmo se iau! Ha, ha, ha! Matevž. Le smejajte se ler kolikor vana je drago; za vaš snieh mi je; pač malo mar. Gašper. N6 bomo videli; tebe moramo še eakrat v tak strah pri-praviti, da se ti bojo hlačice tresle. Matevž (jeze se.) Malopridneži! zatožil vas bodem gospodu učitelju, ia tudi svojemu očetu bom povedal, da me imate za bebca. (Jokaje.) Ia še cel6 ti Gašper; vsaj ti vselej dam od svoje inalice, kedar me prosiš; tudi mar-sikatero jabelko dobiš od mene. — Pa tudi vi dva sta slepaija, Bogomii in Anže. Veste kaj? Vsi ste sleparji, goljuije, tatje! (Zbeži za Mšo.) D, DRUGI PRIZOR. (Prejšni brez Matevža.) Anže. Le eaj, jaz ti bora že pokazal sleparja. Gašper. Tatove aas je imeaoval. (Okno v hiši se odpre in pokaže se Jerica, ki natihoim dal]ni p^fovor po»i»ža.) Bogomil. Ia goljufe. Gašper. Poslušajta me! aekaj seai zduhtal. - nn r'Aaže. Pri tebi je to kaj navadnega. Gašper. Danes zvečer bomo Matevžka eamalo strašili. Njogovega očeta daaes ravao ni doma ia bojazljivec spi sam pod streho 7 malej čum-nati. Vsi trije se aašemimo ia stopimo k ajemu. Bogoinil. Dobro si jo zduhfcal; ti si pač tie, da ti ga ai enakega. Zvečer tedaj pojdemo k njemu. Aaže. Je že vse prav, al povejta, kako se aašenaimo. Gašper. Jaz vzamem svojega očeta stari kožuh, oberaein ga ia se aapravim kot kosmati duh. Ti Anž^ pa vzameš svojega bratraaca kožub, in tako boš drugi duh. Aaž&. Kožuh mojega bratraaca je bel. Gašper. Nič ne dd! Boš se pa prikazal kakor kak beli duli. Bogomil. Ia jaz bom šelzvama kakor Pavliha. Že včm; za aasiai zerkalom doma stoji velika šiba ia kosmato kapo tudi imaru. Gašper. Zdaj je vse dobro; orodje bi bilo vkup. — Pri aas tam aad vratmi na polici, kjer sedi peaica, ležf stara knjiga,- vzeli jo bomo za čaraaje. - 95 - Anže. Kaj pa, če nas Matevž spozna in nas jutri v šoli zatoži? Ti gospod Pavliha boš moral na lesenem oslu jezdariti in mi dva gospoda du^ hova na ajdi klečati. Gašper. TSTato zdaj ne moretno ia tudi ne smemo misliti. — Poslušajta me, zdaj še nekaj; obraze si bomo poeernili s sajami. B o g o m i 1. Pa kedaj ? Določimo uro, da bomo vedeli, kedaj se snidemo. Gašper. (Gašper prime oba za roko.) Ko netopir na rop sferči, Vsi trije. l In v gozdu čuk se oglasi; Ko netopir na rop sferči, Razgerne se povsod tema In v gozdu čuk se oglasi; Cuvaj na stražo se podii. Bazgerne se povsod teina Takrat tnd' mi odlazimo guvaj na stražo se podii. Skoz dvorna vrata splazimo. Takrat tud' mi odlazimo Skoz dvorna vrata splazimo. (Vsi trije odidejo prav hitro na desno. Jerioa ki se pri zadnjih besedah skrije, zapre ofcno.) «* TKETJI PEIZOR. Matevž (počasi prihajaje). Že se mrači! — Saui ne vein, kako rai je? Bojiin se skorej samega sebe. Veliki pes z ognjenimi očnii; oh! ko bi zdaj kar tukaj le k meni prišel. Jerica (se tiho približujo, vdari Matevžka na ramo, da glasno zavpije.) N6, ti ubogi bojazljivec; kaj neki tako kričiS? Matevž. Mislil sera, da si kak strah ali cel6 parkelj. Jerica. Kaj še? Nič drugega, nego tvoj laatni strah je! — Glej Matevž; tako dobro serce imaš, v šoli si tudi priden in marljiv, le tvoja nespametna bojazljivost .... Poglej mene, eno leto sem ralajša od tebe, pa že pomagam rnateri bodi si po noči ali po diievu. 0 polnoči grem, če bi bilo treba v klet, a ti ubožec zležeš precej za peč, kakor hitro se stemni ali se kaka nevihfca približuje. Pogum! serčnost! pa bodeš vse premagal. Matevž. Imaš prav, Ijuba sestrica, pa kako hočem to začeti? Jerica. Bistre oči, glavo po koncu, persi ven, trebuh nazaj, prav po vojaško in čversto stopaj, glej taktf: ena, dve, tri, Stiri — stoj! — Tak-le inladeneč inoraš biti. »Ako kdo pride v terai, glasno vprašaj: ,,Kdo je?" In če ne da odgovora, plani na-nj ter ga čversto primi za rokav, tako-le (prime ga.) Matevž. As! ajej! Jerica. Zdaj me poslušaj Matevž! — Gašper, Anže in Bogomil so sklenili, da te bodo danes zvečer strašili. Poslušala sem je skrivšt se tatn-le za okno. H Matevž. Tedaj danes ne grem spat! Jerica. Prišli bodo gerdo našemljeni, da bi te v kozji rog vgnali. Matevž. Hočem se toraj zariti v kot kakor červ. Jer i c a. Tega nikakor ne stori, ampak ti je prehiti in pokaži se jim zapar-keljna. Pasja capa! čez nekaj let bodeš prevzel gospodarstvo cez vso hišo, dvorin zemljišče, pa si taka boječa šleva. Na noge! pogum velja! Hočem ti pomagati. — 96 — '"" Matevž. Dobro, če mi bodeš ti pomagala. Toda sam — za ves svet ne prevzarnem tega dela. S tvojo pomočjo jim bode spodletelo. — Serčnost me navdaja, pogum mi raste; pripravi mi le še eno kapo z rognri in pa volovsko kožo. Jerica, Ha, ha, veš kaj, prevee bi se te zbali. Bolje je, da se ogerneš v kako belo rjuho; vse drago ti bodera jaz preskerbela. Matevž. Prav tako; pokazal se jim bodem kakor kak beli rogač. Toda kedaj sestrica, kedaj? Jerica (slovesno.) Ko netopir na rop sferči, In v gozdu čuk se oglasi, Začneva roj z Anžetom Gašperjem, Milčetom. Matevž. Izverstno! Izverstno! Preskerbi ini le kako zavijačo. Kaj pa bova položila v posteljo? Jerica. Ali veš kaj? Tistega tnoža iz slame, ki je bil na našej Črešnji tičem za strašilo. Ko bodo tvojo posteljo obstopili, vzdigneš se ti izza postelje in začneš miikati. Matevž. Prav dobro! Kaj ne, tako-le: irni, md. Jerica. Izverstno! krasno! le nekoliko bolj glasntf. Mli, mli, mii! (Jerica se smeje, zagrinjalo pade, medteni ko Matevž še zmiraj muka.) PEEVI PEIZOR. (čnmnata pod streho, v katerej stoji postelja. Na desnej vrata, na levej stol. Noč. Matevž pride ssvetihrico vroki,innese slamnategaraožačezramo; za njim pride Jerica, ki nese s papirja kapo in lesičji rep v roki, čez ramo pa rjuho, zavijačo in čern plašč. Matevž postavi svetilnico na stol in spusti glamnato strašilo na tla.) Jerica. Tak6! zdaj bi bila tukaj. Kmalu se bode pričela komedija. Daj mi slamnatega moža sim in tvojo kosmato kapo, da ga spraviva v po-steljo. (Matevž jo uboga in oba položita slamnatega moža y posteljo.) Matevž. Le lepo ga pokrij, da reveža ne bode zeblo. Jerica. Tak6! — Zdaj pa stopi ti tukaj-le k meni sim, da te na-pravim. (Dene mu kapo na glavo.) Matevž. Brr! (strese se) Skoraj bi se samega sebe bal. Jerica. Le nurno in tiho stoj! Kje pa je černilo? Hočem ti zdaj Še berke namalati. (Načečka mu berke pod nos.) Matevž, N6, ako bi me zdaj gospod učitelj videli. Jerica. Vsejevredu. Zdaj se pa le dobro ogerni z rjuho. (Pomaga mu.) Matevž. Tak sem kakor živ parkelj! — Zdaj pa naj le pridejo. Jeriea. Še ne. — Tudi jaz se hočem te iomeiije vdeležiti. Hitro černi plaič in pa zavijačo stare matere na glavo. Matevž. Zdaj pa še lesičji rep v roko. — Aha! že pridejo. — 97 — Jerica (pusluša.) Da, že so tukaj. Zdaj pa le hitro vsak na svoj kraj. Jaz se skrijem za duri. (Matevž počene za posteljo, Jerica pa stopi za ndperta vrata.) DEUGI PKIZOK. (Gasper pride v černem, Anže v belem kožuhu; Bogomil pa kakor Pavliha, z veliko brezovko v roki, pooasi stopa za njima.) Gašper (tiho). Le počasi! (Pogleda na posteljo.) Že spi m se ne gane, kakor snop. Anže. Pozabil je menda svetilnico ugasniti. Bogomil (gleda od daleč na posteljo). Ves bled obraz ima! Veste kaj? Kar lotimo se ga! Gašper. Da! da! (prav glasno). Hola, huhi, huM GaŠper, Anže, Bogomil (plesaje.) Matevže kje pa si! Le noter zdaj strahovi Le noter zdaj strahovi Pošasti in duhovi, Pošasti in duliovi, Se v krog bomo verteli, Se v krog bomo verteli Matevžka med se vzeli. Matevika med se vzeli. Gašper. Prikaži hudoba z rogini se, ušesi Boječ'ga Matevža, da vzamfirao k plesi, Le urao, le urno, prikaži se nam! TEETJI PEIZOE. Matevž (vstaja izza postelje, ter niuka.) Mu, lnii, mii; le tu siin! kaj hočete duhovi, pošasti in strahovi ? Gašper, Anže in Bogomil (vstrašijo se in padejo na kolena.) 0 joj! Gorje nam! Odpusti, odpusti! Matevž (močneje). Kaj nek vas je prignalo tu siin ob poznej uri ? — Kdo ste? govorite! Gašper (trese se). Jaz — sem Gašper! Anže. Jaz — sem Auže. Bogomil (jecljaje). In jaz — sem Bo — Bo — Bo — Bo — Bogoinil! Matevž. Na posteljo berž svojo šibo deni, (Bogomii jo dene) Ne eden se iz mesta mi ne kreni! Hudobneži zelo ste se zmotili, Ko ste duhove k plesu povabili, Zdaj hočem svojo uioč vam pokazati — Hudoba v hipu iina tukaj stati. — Alo. (Jerica stopi izza vrat z lesičjim repom v roki.) Gašper (vpije). Oh! oh! kaj smo storili; zdaj pride še druga pošast iz pekla. Odpuščenje! prav lepo, ponižao prosim. k -98- Matevž. Tu sim, tu sim mi pridite iz kroga, Da ga kaznujem berž, kdor me ne uboga; Kaj nam je zdaj storiti zarad plesa? Jerica (z nizkim glasom). Vsem trem poreževa ušesa! Gašper, Anže, Bogomil (s povzdignjenimi rokami). Odpuščenje, usmi-ljenje prosimo! Matevž. Al veš, Sibila, se kaj drugega sovetovati? ¦>¦ Jerica. V gorečem žveplu hočeva vse tri oprati. Gašper, Anže, Bogomil. 0 Bog, 0 Bog, pouaagaj aam! M a t e v ž. To vse premalo je za take fantaline; — Da jim pogum duliove klicat' mine Najpred je bova dobro našeškaia, , Še le potem v goreče žveplo djala. (Prime za šibo in podi z Jerico, ki ima lesičji rep v roki, vse tri okoli pastelje. Med vpitjem, o joj! o joj! — smuknejo vsi trije skozi vrata. — Jerica zapre duri.) Matevž (se razkrije in prav debelo smeje). Ha, ha, M! Zdaj jih menda ne bo več z lepa tu sim. Mislim, da imajo zadosti. — Na noge slamnati mož. Vstani in vlezi se pod posteljo, tam bode dobro za te, dokler zopet Črešnje lie dozorijo (potegne slamnatega moža in ga verže pod posteljo). Tak(5! Zdaj je Matevžek videl, kako se strabovi delajo. 0 jaz prismoda! Pač da me je sram! N6 odsihmal bodem bolj pogumen in serčan; ozdravil sem se svoje neumne bojazljivosti (poje:) Matevžek vam pokazal je Kdor vam čez noč mini ne da Kako duliovi so pode; Po mojem zgledu naj ravna; Pae je bedak, kdor se boji Strahove kmalu bo pvegnal Duhov. ki so z mesa kervi. Pod varstvoin božjim sladko spal. Že inarsikter' na fca način Se je spokoril fantalin; In ker je strah odšel zdaj proč 1 (. Grem spat. želim vsem lehko noe! (Zagrinjalo pade.) j