GLASILO
d
BEN
Sped. in abb. post. II gruppo Poštnina plačana v gotovini
List izhaja z vsemi potrebnimi dovoljenji videmskih oblasti.
Il giornale si stampa col permesso delle Autorità della provincia di Udine.
Mazzini, 10, Videm-Udine 6 mesečna 180.— lir
Lit. 15.—
Mešotarenje s krščansko moralo
Leto II. — štev. 17
Komu upravo naših občin?
Pred časom smo pisali, da je glasilo videmske nadškofije zavzelo kritično stališče nasproti anonimni družbi De Gasperi &. Komp. Takrat so dejali, da ni umestno bahati se pred očmi gladujočega naroda z dragocenimi oblekami in dragulji, ki stanejo po več milijonov in s katerimi so odevali nežna telesa svojih žena in svojih hčera. Pripomnili so, da bi tako nepremišljeno dejanje lahko imelo žalostne posledice, ker pomeni izzivanje tistih, ki nimajo niti najpotrebnejšega zase in za svoje družine.
Mi smo že takrat dvomili v dober namen te kritike in smo izrazili naše mnenje, da bo to glasilo o priliki bližnjih upravnih volitev brez dvoma začelo s propagando v korist prav tistih mož, ki so jih takrat kritizirali. Tako se je v resnici tudi zgodilo, in že več tednov posvečuje omenjeno škofijsko glasilo svoje uvodne članke upravnim volitvam. V teh člankih skuša prepričati vse ljudi, da je demokr-ščanska stranka edina, za katero se lahko voli, ker s tem ne bomo šli proti volji nadškofa, niti ne zakrivili kakšne pregrehe pred Bogom.
Pišejo dalje, da je ta stranka edina, ki spoštuje vero, da je edina, ki jamči za socialni napredek, da je edina, ki res skrbi za obrambo domovine in da je edina, v kateri so pošteni ljudje.
Ali so ljudje pri tem glasilu že pozabili, kako malo krščanskega duha so pred nekaj meseci pokazali tisti, ki jih sedaj zagovarja? Ne, tega prav gotovo niso pozabili, pač pa bi radi videli, da bi to pozabili njihovi čitatelji in zato sedaj poveličujejo tiste, ki so jih takrat obsojali. S tem je razkrinkana vsa igra teh ljudi. Takrat so kritizirali krivice, ki so bile preveč oči-vidne, da bi tako zadostili želji čitateljev po obsodbi tistih reči, ki so jih čitatelji sami v svojem srcu že obsodili. Toda tista kritika ni veljala ljudem, njihovemu načinu življenja in njihovemu načinu vladanja. Pač pa je bila naperjena proti načinu brezobzirnega bahanja z razkošnim bogastvom pred očmi ubogih. V tej kritiki so omenjenim ljudem očitali samo, da so slabi politiki, ker je malo pred volitvami neumestno in nevarno za koristi
Druga leta je meseca maja prihajala s hribov Beneške Slovenije v ravnino cela vrsta ljudi: spredaj so stopale žene, ki so nosile v jerbasu kovčeg, za njimi pa je stopal mož V nedeljski obleki in držal za roko svoje otroke. Takih prjzorov, ko so odhajali naši ljudje v inozemstvo, je bilo vse polno. Žena in otroci s0 jih spremljali do vlaka, ki jih je odpeljal v daljne tuje kraje, kjer jih je čakalo delo za vso letno sezono. Za Vsesvetc So se vračali domov, še prej pa so poslali družini denar za življenje.
Tako sezonsko delo v tujini je bilo omogočeno tudi zato, ker so bili beneški Slovenci, ki so odhajali V tujino Za zaslužkom, povečini zidarji; tesarji, klošarji, cementni delafvci in težaki. Vsa ta dela pa se lahko opravljajo samo v poletnem času, ker jih je treba opravljati na prostem.
Sedaj pa je tudi to sezonsko izseljeva.
stranke, če na tak način povzročajo pri ljudstvu nezadovoljstvo. Skratka, očitali so jim, da niso dovolj hinavsko skrili svoj pravi obraz.
Kakor smo že rekli, trdi omenjeno glasilo, da je dobra edino le demokrščanska lista. Komunistov bi ljudje ne smeli voliti, ker so.... komunisti in kot taki ne spoštujejo vere; socialistov ne bi smeli voliti, ker so tudi oni marksisti, in kot taki, proti veri; poleg tega pa da so zaradi svojih notranjih nesoglasij podobni bolj kupu kamenja, kakor pa trdnemu zidu. Tudi nezavisne bi po niihovem mnen ju ne smeli voliti, ker se za njimi skrivajo komunisti in socialisti, kateri hočejo na tak način prevariti ljudsko mnenje. Vendar pa taka obsodba ne velja vsem neodvisnim listam, ampak jih v nekaterih primerih celo svetujejo in trdijo o njih, da so edine poštene. To velja v primerih, kjer se krščanska demokracija ne predstavi s svojo lastno listo; znano je namreč, da se ta stranka ponekod ne upa prikazati pred volivci s svojim lastnim imenom in s svojim znakom križa in ščita, ter se zato skriva za imenom neodvisnih. S tem pa so samo dokazali, da so prevaro,
Kriza svilogojstva
Letos je prišla pomlad zelo pozno in zato so se lotili kmetje ob prvem lepem vremenu z vso vnemo obdelovanja svojega polja. Obenem, je bilo treba opraviti tudi druga dela, ki jih zaradi slabega vremena pozimi ni bil» mogoče dokončati. Tako si |e mnogo ljudi moralo še pripraviti drva za kurjavo v bližnjih mesecih jn za bodočo zimo. Pri temi delu pa bi pozoren opazovalec lahko opaz.l nekaj nenavadnega: poleg drugega drevja so ljudje začeli sekati tudi murve in sicer prav pri korenikah, ali pa so jim oklestili vse veje, katerih listje je bilo druga leta tako dragoceno za gojenje sviloprejke. To pomeni, da sedaj opuščajo to tradicionalno obrt beneških vasij ki je imela nekdaj veliko važnost.
Propadanje te kulture pomeni prenehanje važnega vii'a dohodkov in s tem tudi prenehanje dela za mnogo naših ljudi. Kje naj iščemo vzrok temu propadanju? Predvsem moramo ugotoviti, da ima sedaj naravna svila hudega tekmeca v industriji umietne svile. Ta je dosti cenejša, čeprav je po kakovosti slabše vrste. To je vzrok, da je na trgu mnogo manjše povpraševanje po kokonih za proizvodnjo
nje odpadlo. In vendar je po zadnji nesrečni vojni v vseh evropskih deželah veliko Pomanjkanje stanovanj, potrebno bi bilo zgraditi nova poslopja ’n Prav tako je veliko pomanjkanje kvalificiranih delavcev, ker se jih po končani vojni mnogo ni vrnilo več domovi, ali pa so se vrnili tako pohabljeni, da jim je nemogoče o-pravljati take vrste dela. Ker pa je vojna temeljito pretresla tudj gospodarstvo vseh evropskih držav, skušajo te z vsemi sredstvi preprečiti beg kapitala v inozemstvo-Poleg tega pa je zajela skoro vse države tudi nova oboroževalna mrzlica in zato morajo še bolj pazno nadzorovati gibanje in uporabo svojega kapitala, zlastj v odnosih z inozemstvom. Zato uporabljajo vedno manj javnih sredstev za javna dela, da lahko z njimi povečajo vojaške stroške. Zato pa moramo mi... ostati doma.
VIDEM, 15. MAJA 1951.
ki so jo očitali drugim, zakrivili prav oni sami, to je demokristjani.
Vsekakor pa je res, da vsebujejo neodvisne liste, kadar so v resnici neodvisne, samo poštene ljudi, ki nočejo ničesar slišati o strankah in strankarstvu, ter so mnenja, da se pri upravnih volitvah ne sme pustiti upreči v voz kakšne stranke in delati za njeno korist, ampak da je treba predvsem braniti krajevne koristi in koristi svojih volivcev. Zato so taki ljudje po njihovem mnenju obsojanja vredni, ker so zanje nezanesljivi in zmožni ob priliki zanemariti koristi rimske vlade in krščanske demokracije, če bi bilo to v škodo njihovih volivcev.
To bi bila torej krščanska morala kakor jo uči glasilo videmske nadškofije. Mi pa smo nasprotnega mnenja in smatramo, da so neodvisni edini, ki se jim lahko brez skrbi zaupa upravo občine in pokrajine. Omenjeni časopis pa spomnimo samo na tole: V Evangeliju je pisano, da ne bo mogel iti v nebesa tisti, ki bo klical »gospod, gospod«, ampak samo tisti, ki bo delal dobra dela. Razne jezične doktorje pa je že Kristus obsodil ko jih je imenoval pobeljene grobove in ko je ostro obsodil hinavstvo pismarjev in farizejev.
naravne svile in je njihova cena padla v konkurenci, ki jo j,e povzročil na trgu
rayon.
Ta kritičen položaj pa najbolj občutijo gorski kraji, ki imajo na splošno težavnejše pogoje pri razvoju kmetijskega gospodarstva. Tukaj hi velikih prostorov, kakršne imajo kolonske hiše v furlanski ravnini in drobljena posest omogoča le vzrejo omejenega števila sviloprejk. Po navadi jje dovolj četrt unče semena in še za to se včasih združijo po dve ali tri družine. Gojenje sviloprejke v tako majhnem obsegu je še manj dobičkonosno, ker si za tako majhne količine kmetje na morejo preskrbeti potrebnih strojev za rezanje listja, ki služi za bramo še majhnim žjva-licam. Poleg tega pa mora biti en človek noč in dan na delu, da poklada sviloprej-kam listje Za hrano, pa naj si gre samo za četrt unče ali za deset unč semena.
Tudi na tem področju se pozna v gorah pomanjkanje cesti, ker morajo svilogojci prinesti vse potrebno murvino listje na hrbtu. To se sicer mnogo ne pozna dokler sviloprejke še niso prešle svoje druge preobrazbe in so torej še majhne, ter se hranijo samo z drobno narezanim listjem. Po tretji preobrazbi pa postanejo sviloprejke velike in požrejo vsak dan neverjetne množine murvinega listja. To jim je treba pokladati celo skupaj z vejami, ki so včasih do dve leti stare jn dosežejo preko 2 m dolžine. V tem obdobju mora torej kmet nositi na svojem hrbtu ne samo murvino listje, ampak tudi veje, na katetrih to listje raste. Za vsak stot listja mora prenašati torej še p0 več stotov lesa. Spričo tega je nemogoče, da bi gorski kmet mogel tekmovati na tem področju z ravninskim.
Gojenje murvi je bilo v Beneški, Sloveniji zelo razširjeno tudi iz drugih vzrokov. Naša polja so bila čestokrat ustvarjena s Potrpežljivim delom prednikov, ki so si ustvarili njive v terasah po strmih pobočjih naših' hribov. Pri tem so morali zgrar diti veliko število podpornih zidovi, ki jih je bilo treba ojačiti, dà bi jih ne odnesle deroče vode. Zato so ob teh vodah zasadili dnevje, ki naj bi s široko razpredenimi koreninami trdno povezalo zemljo. S sečnjo murv imamo torej dvojno škodo:
Geslo, s katerim je krščanska demokracija začela svojo volivno kampanjo, se glasi takole: »italijanske občine naj upravljajo Italijani«. Nikar ne misljte, da je to geslo naperjeno proti nam, ampak je naperjena roti vsem strankam in po vsej Italiji. Že večkrat smo lahko ugotovili, da si krščanska demokracija) lasti vse politične funkcije. Zadnje čase so si začeli tako domišljati, dia je demokrščanska stranka edina demokratska stranka in tudi edina res italijanska stranka.
Prepričani smo, pa naj izpadejo volitve kakorkoli, da bo geslo »italijanske občine Italijanom« prav gotovo prodrlo, ker smo lahko ugotovili, da so bSle za volitve po vseh italijanskih deželah predložene samo kandidatne liste sestavljene od Italijanov. Nasprotno Pa v Beneški Sloveniji, tudi kjer bo zmagala demokrščanska, .kandidatna lista’, občijmei ne bodo upravljali Italijani v njihovem smislu, ampak jih bodo upravljali Slovenci. V vseh predloženih kandidatnih listah so kandidatje iz teh krajev in so torej Slovenci, ki žive v Italiji. Če bi se njikova stranica držala svojega gesla, bi morala pripeljati v vse naše občine ljudi iz Sicilije. To pa zato, ker smatrajo te ljudi za edine prave Italijane, ker so samo njim dovolili deželno avtonomijo, ne da bi zato komu prišlo na misel, da je s tem prišla v nevarnost moralna enotnost države (Furlani pa se me nahajajo v takem položaju, ker jim še vedno nočejo dati deželne avtonomije trdeč,
preneha znaten vir dohodkov in istočasno zmanjka opora tem zidovom, s čimer obstoja nevarnost, da bo uničeno vse požrtvovalna delo več generacij naših prednikov.
Poleg tega, dia spravlja tak položaj mnogo naših ljudi ob zaslužek, pa povzroča krizo tudi med delavci, ki so zaposleni po predilnicah v ravnini. Zato bj bilo potrebno!, da se tudi pri tem problemu poišče primemo rešitev in v našem prihodnjem članku bomo skušali navesti način, kako bi se dalo odpomoči in premagati to krizo.
Jame so obstojale tudj tistikrat, ko je pohajal slavni novinar Marnano po naši Beneški Sloveniji ijn jskal snovi, e katero bi napolnil stolpce zakotnega videmskega časopisa. Toda g. Mauzano o teh jamah ni govoril nikoli, čeprav v vsakem svojem članku omenja, da je imel velik apetit, ki ga pripisuje dobremu zraku naših lepih dolin.
Mi pa smo prepričani, da ni bil dober zrak naših krajev, ki je napravil nanj tale učinek, ampak so to povzročile jame, tiste jame, ki vam pretresejo vse črevesje, kadar greste s kakšnim prevoznim eredL stvom preko njih (g. Manzano se je vozil z avtom). Tako stresanje bi pomagalo prebaviti tudi ti st ii m, kj bolejujejo na stalnem zaprtju.
Toda g. Manzano nj imel časa za take ugotovitve, ker je bil ves zaposlen z iskanjem Slovencev v naših slovenskih krajih, kjer jih pri vsem svojem trudu ni mogel najti.
Srečni tisti, ki imajo oči pa nočejo vj-deti, ker taki ljudje bodo na tem svetu vedno prisiljeni pisati za take neodvisne časopise, ki niso bili nikoli meodvsuj, na drugem svetu pa se bodo tega zelo kesali, Tako približno bi dejal kakšen moderen evangelist.
Radovedni smo, če imajo tudi Manzano-ve kritike o umetnosti takšno vrednosl, kakršno so imeli njegovi članki o Beneški Sloveniji. Mi vsekakor jih nismo čj-tali1, ker bi nas pri tem morda zadela kap.
Toda povrnimo se zopet k našim jamam, o katerih je g. Manzano pozabil go.
da si ljudstvo take avtonomije ne želi, ker hoče na ta način še bolj dokazati svoje absolutno italijanstvo). Zakaj torej ni krščanska demokracija pripeljala k nam »italijanskih« elementov, da bi tako dala tudi občinam, v Beneški Sloveniji italijansko upravo?
Najbrže so tudj sami opazili, dai gledajo naši ljudje pc strani vse tiste, ki prihajajo k nam iz skrajnega juga in ki se jim zapletajo med nogami vsakikiat, ko morajo iti po opravkih v kateri koli državni urad. Zavedajo se torej, da bi njihova lista, v kateri bi predstavili take »Italijane«, prav gotovo klavrno propadla.
Čeprav smo navajeni, da vidimo v Italiji tudj v takozvani normalni upravi, najbolj neverjetne im nemogoče stvari, vendar si demokrščamski voditelji niso upali tako daleč, ker so tudi njihovi največji gorečneži uvideli, 'da bi tako postopanje pomenilo zanje neizbežen poraz. Ali ti a j po vsem, kar smo navedli sklepamo, da so prav zaradi tega vzroka napravili pri 'nas izjemo glede na svoje geslo in so dovolili da naj upravljajo naše občine drugorodči? (Tako nas namreč imenujejo, ker jim beseda Slovenci ne more iti z jezika).
Ne bo držalo niti to, ampak, kot so priznali v številnih člankih videmskega de-mokrščamekega glasila, ki se odlikujejo pc protislovjih in nelogičnosti, so koncev koncev prebivalci teh dolin v alpskem predgorju slovenskega izvora, govorijo neko slovensko narečje in razumejo tudi slovenski) knjižni Jezik. Zato je to prebivalstvo slovensko, ki pa je zvesto legalno postavljenim organom države, v katere območju živi'. Zato sc bili prisiljeni priznati, da so to slovenske občine, v katerih ni mogoče uveljaviti gesla, ki so ga postavili po dirugih pokrajinah Italije. Iz tega tudi sledi, da je nastalo za Beneško Slovenijo novo geslo: »Slovenske občine Slovencem, ali kakor bi morda zapisal ugledni »Messaggero Veneto«, »italianissime« občin« njenim »italiamssimim« prebivalcem.«
voriti, čeprav so bile baš te vzrok za njegov velik tek. V zadnjem času pa se je zgodilo nekaj posebnega. Prav tisti zakoL ni časopis, ki se tiska v Vidmu je že dvakrat govoril o naših jamah in pozval pristojne oblasti naj bi jih čimprej napolnile in izravnale.
Vsekakor ni umestno pokazati dostojanstveniku!, ki prihaja iz Rima in ki bi hotel po izdatnem kosilu v Vidmu obiskati »fedelissime« in »italianissime« prebivalce naših krajev, da imamo ceste v tako zelo slabem stanju. Jame so prva mizerja Beneške Slovenije, ker če je mogoče druge, na en ali dirugi način prikriti, je nemogoče skriti jame. Avto, ki gre po cesti je prisiljen iti! preko njih. In tako bi se lahko dostojanstvenik, ki bo v avtomobilu razburil in vprašal: »Ampak kam ste porabili milijone, kji so bili namenjeni za »italianissime«?
To je torej pravil vzrok, zakaj je začel omenjeni časopis pisati o naših cestah. Zato so tudi! šli našli župani v Videm in tam udarili s pestjo po mizi. Toda oni so prepozno opazili, da so bili milijoni tudi za jame po naših cestah.
Toda kaj hočetd, dragi čitatelji. So ljudje na svetu, kil delajo jame v vodo in so drugi, kakor ta, zakotni časopis, poglavarji na pokrajinski upravi in naši nepozabni župani, ki jiih delajo na naših cestah. Tem zadnjim izrekamo javno pohvai-lo, da so jih znali tako dobro ohraniti in celo povečati in obenem se od njih poslovimo, ker zelo dvomimo, da jih bomo po volitvah še videli na upravi naših občin.
Sezonski delavci in zaposlitev
in njene posledice
• • •
naš večni gr
UREDNIŠTVO in UPRAVA v. Naročnina: letna 350.— lir,
Stran 2
»MATAJUR«
Štev. 17
IZ VZHODNE BENEČIJE
ŠT. LENART
\j Naš kamun je dosti velik, forman je z nim velikim numarju vasi an mama u naše kraje dosti krau mlekaric, a kritična rječ je u tjem, de imamu samuo admó mlekarnu, ki je u Gorenji Mjersi. Čeprii je dosti mljeka u našim kamunu, pa mlekarna na dela dobre, saj lahkuó po remò, de prejema usak dan manj mljeka. Parvi an tud glauni uzrok temu je ta, de mlekarna na stoji na nim kraju, ki bi biu komod za ljudi, zaki vasi našega kamuna so raztresene deléé okuoli an zatuo je za dost ljudi ta puot previč duga. Še pru po-sebnu u tistim cajtu kar majo krave malo mljeka, je škoda zgubjati cajt. Vasi Jajnjk, Seuca, Utana an Kovaluca so deléé od Mjerse an muoraju zgubit dvje do tri ure hódenja za pa mesti mljeko u mlekarno. Tisti, ki ne mosiju mljeka u mlekarno zavuj tehà, de so deléé, djelaju sami sir an maslo na dume, ki pa zavuj ne dobrdi posuod an prostoru za spravjati mljeko, nje takuo dobar, ku tist, ki ga u mlekarni narediju. Ta, ki muora prodat, ga muora dat za velik buojši kup ku mlekarski sjer, zatuo ljudi tarpiju veliku škodu. Za use tuo odpraviti, bi bluo trjeba, de se nardi še nu mlelcamu u Utani, ki je pru na sredi us j eh tjstjh vasi, kj jim je preveč deleč nositi ml j eku u Mjerso. Ce pa tuo napravit nje za dosti sudu, bi se pa muoralo napraviti takuo, de bi adan z uozam po-bjeru usak zviéér an usake zjutra uso mljeko, tud male količine an bi ga takuo pejii u mlekarno na Gorenjo Mjersu. Ta-kuc bi dosti d jeia ošparalo našim ku metani an bi mjeli sevjeda od zvin-- boj interesa, zaki tuo, ki si u mlekarni pardjela vejà vie an se buj lahkuó preda.
* * *
U naših krajah su le rjedki kaži, de bi se tikeri sam uzeu živenje an prui zatuo nas je vest o žalostnim koncu Jožefa Šibau iz Jesice, majhana vas nnšeha ka-murnu, močno partresla- Šibau je biu star 83 ljet, a je že dugo cajta kazu, de mu biava ne služi pru dobra an zatuó je parilo u nedelju zjutraj ku su bli Usi domači u ejerkvi h maš, do velike nesrejče, Ku praviju judljé, je biu zjutra tiste nedelje starček močno razburjen a use adnó je šu u hleu djelat suoje usakdanje opravila. Tle, ki se ne vja kakuó je paršii mož do puške, je naslavu kanu u usta an se ustr-jelu. Ku so judjé ču| puškin pok su hitro paršii hledat kaj je, a bluo je prapoznó, stari Šibau je biu na tistim mjestu že niartu.
KLODIC
Sje tulku huorilo an tulku dljelalo, de bi se začelo mapravjat inuost, ki bi muo-ral vezati Klodič z vasmi Pod lake an Ho-stne. Napravjen je biu načart an impreža določena za djelo začet. Zatuo so bli povabljeni djeluci iz Hostnega an Podlak, ki an dan so paršii za djelo začet. A na žalost, na tistim mjestu, ki bi se muoru muost nardit, njeso mnjdnega dobili. Im-prežar, ki je mu muost za nardit, ni par-šu an takuo djeluci so se muorli nazaj varnit na suoje duome.
Takuo se djela z nažmi ljudmi, ni za dost mjzierja, ki ju muoraju tarpjet, še za norca jih uzameju. To se pravi, de tist, kj ima tu roké tistu rječ, ni pošten človek, zn ki muorlo bi se vjedit, de tistj djeluci su muorli kup poti napravit Za ta na djelo pridil. Toda, to se napravi samuo adàn krat, od sada naprej naši ljudi buodo vje-dali sodit, kakuo z niemi se runaiu tistj, ki praveju, de djelaju za dobró ljudstvu.
SV. PETER SLOVENOV
Špjetar je aimar biu zarjes centar, ki je mu veliku importancu zavuj tehà, ki leži pru u sredini Slavjcnščine. žej u starih cajtah tu je bla sodnija, dàukarija an usi tisti oficihi, ki jih ima donàs Čedat. Saj se tud spominjaju našje ljudje, ker od tehà je pasalu le inih 40 ljet, de tud ped Taljo mi smo mjel naš dlištret (tuo bi bluó mandament), ki je mù pod suojo krilo sedam kaniunu, ki donàs štejeju pri-bližnu 20 taužent ljudi. Sevjeda je Tatja pned 40 ljeti nam uzela dištret zavuj tehà, de ni tjela, de bi mj Slovjenji mjeli sami adno amrnistrat.ivno okrožje an za prej znacjomdizati našu daželu, ki je slovenska. Priklučila je Špjetarski okraj u Čedad, za parailit naše ljudi tam hodil za svoje opravila napravit an s tjem houo-rit taljanski ali furlanski jezik, zaki u Če-dflde ne bi odgouarili impjegadi po slovensko ku u špjetra. A usé admi par nas sjč ohranilu jezik an slovenske koštu-
manoe, saj tu par nas se nimar houcri slo-vensku an nobedan ne more rejč, ča spje-tarski ljudi so postali Tatjani. Pa zavuj ljepe lege, kjer se nahaja naša uas, če bi se našje možjle na komunu interesàl. bi lahkuó razvili Špjetar pru u adnó majha-nu mjesto. Tu prihajaju usi slovjenji Na-diških dolin, naj buo na daukarijo ali na banku; samuo manjka adna rječ, ki če bi se naši ljudi skup spravili, bi parneslà dosti interesa. Tuo je, de bi biu ankrét na mjesac žvinski targ tud par nas, an potlé še tedenski targ od usakih suort blaga, de bi takuo našim kumetom ošparali 8 kilometru poti, ki ju muoraju djelali, za tu Čledat pejat žvinu prodajat an drage ruobe. Kaj interesa bi tuo pamesló Špje-tru, kulku cajta bi ošparali ljudje! A sevjeda, od takih mošl, ki do donàs smo jjih mjeli na kamune, ne muoremu tulku štjet, zaki njih preokupacjon nje ta, de bi djelali interese našega kamuna, ampà, ku mamu dokaze od djela našega šindika, njih skarb je bla samuo ta, za parkazàt, de u Špjetre so ljudje, ki njeso Slovjenji an de njih jezik nje slovjensld. A mi, špjetarski ljudi lepuo vemo kaj amo, še buojše vedo kaj smo Taljani, saj posje-rode po Italiji praveju, de naša dažela je slovjenska an Furlani našo uas ju poznajo še samo s starim imenom-:	»San
Pieri dai sclas.«
Spravimo se kupe, napravimo adan ko-mitat, do bi se zauzel tisto skarb, de bi se varnilu Sp j etru 'tisto funejon, ki jiu je jimu predi 40 ljeti. To se pravi, de bi mjeli naš trg, našu preture an use tiste oficihe, ki su tu Čedade. Saj 20 taužent ljudi, kj' jima pravico zahtevati de suoj center naj bi biu Špjetar.
AŽLA
Žej je znanu usim, de par nas ujemamo suole an, de se muoraju otroc učitj u adnf privatni hiš. Takuo je parva am druga klasa, ker ta druge muoraju hodit u Špjetar, u adni mali kamrici par farušu poučena od adné učitarce. Se vje, de u usaki Suoli maju otroc od adné do druge leejoni ni h deaet minul Za počivat, de si pogjba-ju an pohouorijó, de potim buj lahkó grejó naprej z učenjam. Tuó pa ne veja za naše otroke u Ažli, čepra se usi ejelo predpoudan tiščijo stisnjeni adan druhe-ga, ker kamrica je premajhna. Kaplan, ki jima pod tistu kamricu suoje prostore ni parpustiu učiterci, de bi dala otrokam par minut za se ihrat, češ de otroci moti-ju. Kadà buo paršlu tisti dan, ku buodio naši otroci mjel nu šuolo, ki buo zarjes šuola an de nu bujo več se tiskal u listi mali kamrici nad farušam, kjer se ne smjeju niti se ganit? Upajmo, de se buo kajšan naših domačih pohlavarju brigu, de buomo paršii do gradnje noveha lokala. Saj guverno je obejču, de buo na-pravu use kar buomo potrjebu mjel, zatuo mamu pravicu prašat uti zahtevat, ker je adnà velika sramota, de adnà velika vas ku je Ažla, je brez Suole.
ČEDAD
U subotu, na dau 5 maja je na hitru umara naš župan advokat Ivan Brosadola, star 62 ljet. Umara je U kavami par Sv.. Marku na placu Bojani pru u cajtu ku je s suojemi parjatili an meščani gledu kakuo na karte igraju. Pogreb sje varšiu u torak 8 teha mjesca ob 9. uri od stolne ejerkve do farnega! britofa, kamur je rance ha kompanjalu k zadnjemu počitku veliko judi.
SREDNJE
Odkar naši te stari se spaminjaju, se nje zgodila tu našim komunu na taka ku Ijetos. Se gre za eleejoni novih može, an tej, ki smo zvjedali, tu Srednjah sje postavilo nič manj kuj štjeri lište kandidatu. Tudi ženske su napravile njeh listu an su ložlč nutre večinu žensk. Ta druge tri su od Demokracije kristjane nu dvje brez partidu. Mi ne poznamo še kajšni su tisti možje, ki naše judje bodo muorli vo-tat nai dan 10. junja; bonto žej drugič o njih povjedali, takuó, de naše ljudstvo bo vjedu tikeri su najbuojši an tikeri se muore zbrat, de bi potlé naš ubohi kamun minjštruali. Ne srnjemo vič parpustit, de redilne komuna prideju u roke takim, kj na znaju djelat dobró za nasi, saj smo vedali kaj je bluo narjeto od tistih, ki so piej mješuli; Brez gledat od kajšnega par-tida su kandidati, je trjeba. zbrat poštene može, da buodo zarjes riardili nama dobru an de sa ne buo vič zgodilo ku prej; kj
muna pred Tribunalom zavuj tega, ki nje djelu suoje doužnosti.
OBLICA
Odkar naša uas je paršla pod Italijo, to je od ljeta 1866., mi njesmu mjeli priliku, de bi vidali kaj napravjeneha za naše ubo-he ljudi. Samuq obeéùanje an potlé su nas mouzli s tašami, ki par nas nu se plačujeju u ni m j eri, ku dol po Furlaniji. Par u 85 ljetah, ki smo pod Talju; sje napravu samuó stranišče od strani poglavarju, drugega pru nič. Potle praveju, de mi smo zadovojni, de smo dobri, de nam su dalj terkaj dobruot an takuo naprej. A bi nje bluo buojš, de bi niučali? Saj njesmo tikaj naumni, de bi ne vjedali, de oni lažeju. Rjes je; de kla par nas smo u hribah, a s tjem nje rečeno, de se z nami djela ku z Afri kani, saj smo ljudi, smo djelali nimar našo dužnost za Italijo, smo ju služili an tu uojski zaki pa sa na poskarbi za našu uas? Vemo, de tega su krivi tud naši domači pohlavarji, kj do donàs njesu znali prosit u prefetur an drugam, kaj nam manjka; oni su pravili, de 9mo dobri, de ujemamo potrjebe, zakj se z malim kontentamo. A mi nejčemo vič takih, de buodo nas zastopali na kamunu. Muoreju biti taki možje, de se ne bojiiu povjedat tuo, ki je rjes: de je par nas velika mižerja, de smo nasrečni ljudj an de mamó pravicu mjet, tuo kar na druge kamune dajo.
ZA NAS
Našim gospodarjem
Donàs vam bomu povje:ial ednu novi-cu, prjet ku se zabmu, gor mez cepenje od hrušk, jabolk, vinjike itd. Do sada ujesta še tuolega vjedal, an tisti, ki su provai, su mjel dobre rižultate. Kuo se nardi? Kadar darin (majhan drjeu, te dhj), čjeta ucepit i|ma 4 al 5 ljet, se odkopa okou njega an se ga prerježe ta pod tičim. Ga uejepta ku dib bluo gor nad tla m. Ga prevežita s belio, ga polenita na dva kraja an mu donita dva cepi tuk ste ga poknil. Nai zabita; jih muorta d j et nimar dva an ne dnega. Potlé na kor ne mahu, ne paludh, ne vezita an ne ilufce. Kar uzamita zemjo (gledita, de nje debela) an pokrijte use počas nih 20 —25 etn timetru na debelim an z uadó parmočila.
. Za 15 ali 20 dni se je sparjélu an pianta bo mjela doplih kornine, tiste od dar. na te dujega an drage, ki prideju uon s cepi. Pianta ki pride uon bo ku méja an bo mjela vič debli. Bo dajala sadje tu dvjeh ljetah an hruška še te ednim. Življenje od piante bo buj dugu ku 5i sta ju bli ueepil gor nad tlam, an venč bo nje režištenca an vič pardljela bo dala. Mor?a ucepit tuo mjesca maja al pa od luja do šetemberja.
Previe inauguracionu
Usaku šuolu, ki počas nardjo tu kajšni vas, prideju ju inauguravat videmski' poglavarji an šindiki od usjeh kamunu bene-čanskih.
Nimar je le tista kuhinja:	gospodinja
od »onorevole« je nuna, »onorevole«1, nje moš, deputad, se ve čuota gor u n^še vasi an nardi njega pridgu, namjestniki od prefeta; kvestorja, od vojaku, sedam tih pametnih an na zanju doktar..........
Kadar jim nje bluo dost kosila, sada su Začel še z bandoi kj jim gode kar jejo naši reprezentanti!. God jo pjesme, ki punu naših barkih domačih vojaku su pejale pod tla u Rusijji, Grečiji itd. Kadar kon-čaju veselice an kosila use tele autorità se poberjó nazaj praot Vidmu au za viččr spijo mernuo, zaki vati1, kadar boju nove volitve, boju šigurnu za nje.
Ma ka na vejó naši judjé, de kar jim nardjó dnu šuolu, al drugu rječ jim ju na šenkaju an ki su ju plečjal žej desetkrat z njih tašam? Ka na vejo, de usak naš kamun odkar je pod Talijo je plaču go-vernulnu od 255 do 300 milijonu taš? Ti-kér kamun od’ Benečije je meu še deset par stuo ot telega zneseka za njega poli, šuole itd.? An usi teli sudi od taš kara su šli? Tikére špeže ima z nami governu? Rjes je, de ima za plačjuvat punu penzjo-
nu, ma ne čivilskih, zaiti par nas je malu impiegatu an djelucu, ki ga potjegaju, pa tele buoz mutilani an' uduove; matere od tistih kj su padli za branit intereše ki nje-su bli njih, pa le tistih, ki donàs hodiju inauguravat usak svinjak nou ki nardjó par nas. Tedih špež nje bluo korlu an sudi su mogli ostat tu gajufoh od naših judi an su bli sami napravli poti an šuole.
Lepuo naj pomisleju naši judjé kuo je use mizernu kar su nardil an kuo nje trjeba gost telim čjarlatanomt, ki na hodju zastonj gor po brezjeh anpa samuo za njih intereše.
Če »onorevole« je šu u Čarnivarh, nje šu zastonj. On vje de če »italianissimi« mu na dajo votulna, puojde nazaj z bor-šico šuolo učit an kar bo meu na mjesac, •mu 1% bo zadost še za živ j et. Na kor gost z muziku; ma ku tist moš gor u Čaruivar-hu, ki jim je jau, de šuola je use nič praot ejest, kj imaju potrebinju. Pa tiste ejeste ne bo nikdar an če »onorevole« bo roiništra. Za pet ljet pride nazaj u Čarnj. varh inauguravat kaku drugu malenkust, zaki bo meu spek trjebu votulnu, pa eje-sta na učaka, de jim bo on inauguravu. Kujsà, njega sin, kadar bo deputad bo meu tistu srejču za inaugurat ejestu gor u Čarnivarh.
BRDO
Na našemu komunu su se prežentale za eleejoni miništrative dvje lište kandidate. Dna na e od demokracije krištijane, nu ta druai, na e od indipendente, te ju-dije, ki no nejčeju nič mjeti čefš s parti-di. Ta na lištu od demokracije krištijane ve obrjenčemo dva moža za Njivico, dva za Ter, dva za Podbardol, dva za Brdo, dan Sedliščen nu tri Zavaršane. Za Njivi-cu nu so Battoja Lojz (Minin) nu Zuan Miko; za Ter su Zef Culino nu Riko Cu-letto (Seul); za Podbardo su Muchin0 Lino (Pinčjut) nu Žuan Žgarban (Picinin; za Brdo su Šiniko Pjeren (Dolič) nu Ker Zef (Menon); za Sedljšče to e Šiniko Dante (Menelik); za Zavrh so tri kapežjani od Negra Maggiorino. Ta .na lištu od indipendente ve obrjenčemo ncà Njivarja, tri Terjane, dva Podbarjenaé, dan Muščen, dva Barjena, dan Sedliščen nu dva Zavar-Sàne. Itàko tale lista kle na ma kandidate od usjeh uàsi, med tjein, kj ta od demokracije krištijane ne pustila von Muzac. Za tole lištu Njivar to c Lendaro Igjnio (Tenac); za ter su Culino Pruno; Lendaro Aldo (Blazat) nu Culjno Lojz (Vanat); za Podbardo su Molar Aleksander (Jakopič) nu Mattigcllo Žuan (Flak); za Muzac to c Lendaro Albini; z» Brdo te Ker Remo (Garzon) nu šiniko Uštlns za Zavrh su Negro Egidjo nu Pinosa Guido.
Moremo itàko viedati, ki la na lištu od
Provajta an bosta vidli lepe rižultate, ki tel Sistema' vam bo dau.
Našim gospodinjam
Donas pustmo vart an kokošnjak an vam povemo kjek gor mez hišne reči an preča začnimo.
1) Či čjeta, de bjankerijja pride zlu čedna an bjela; pustita ju 24 ur tu gorki ua-di an tu tolu denita prjet 20 gramu »borace« (se ukup tu farmačiiji) an zmješta na tancim 250 gramu žajfe.
2) Za oprat lepuo steklenice, tu tikerih je bluo oje al druge reči obe j ene, je dost de denite tu usaku 2 žlibe žaganja od lesu, ednu žlicu fondaču od kofé an nu malu uadé gorke. Potle poblunkite an objela puojde proč.
3) Otrokam storita odrjezat lase dvakrat na mjesac an operite jih jim usak dan z žajfo.
4) Kadar čjeta lovit miši s strupam, na nueta Špeha al druzih rečf, zaki tuole mo-reju snjest an druge hišne žvine an ukre-paju. Strup zmešajta tu žaganje an mišem jje tuole zlu ušejč ampà te druge žvine ga na moreju tarpjét.
5) Či fajfale an nečjete de muróz al vaš moš se tendne nikotinu dol s parstu se očoi s »pietra porniče«.
6) Či čjeta mjet punu rož (karnad al kanelonu), u cajtu primavere an jesen presadite piante dvakrat al trikrat. Tuole za dvje ljeta.
demokracije krištijane su judi rajši stari, med tjem, ki ta na lištu od indipendente no su rajši mladi, ti ki to se vedi tu Teru, ki to e Zef Culin ta na Demokracijo krištijano, nu njeà sin Primo, tana lišti od indipendente. Nu to nje za rejče, ki šče téle c bodi vero tekàj mlad, zavuj teà, ki on je oženjen z otrokami. Šnje to bi muo-ru vjdati, ki to e te parvi bot, ki manto imteletual ta na lišti od kandidatou za mi-nišlracjon komunal. Nu tuo te ljepo zavuj tea kj prej ku anjelč, dam kudtir e .-tu-djou dan tek e nje tjeu se lošti ta na reči od komuna, zavuj tea, ki e se daržou maso oré. Kuj, ki inteletualje su se ložli sousje tana lištu od indipendente; zavuj tea, ki njeso tjeli mjeti čof a s partidi. Itako ve obrenčemo tana lištu od indi-pendente neà profesorja (Molaro taz Pod-brrda), dan maještro (Negro taz Zavrhà), dan impjegat (Lendaro taz Terà). Za ju rtjči rjTs, še druzj judje tana lišli so sousje ni dori judje, nu dan drugi |>ot bomo govorili več od usjeh.
AHTEN
V nedeju, 6 teha mjesca ne paršla na uso našo okolico na veljka huda ura. Močan daž a touča su nardili pouno škode dreuju an polju. Dnà strela je spadla pru n napu hiše kumeta Matjeljč Rontaha taz Maline an sia pólem u zemju brez. de bi nardila dostj škuodo. Fameja, ki ne ba zbrana tu tjem USa u hiši, se je mo-
Za use kumete
Naš glauni pardjelk krompjer je u velikim perjkulu. Že lainsku ljet« je koloradski hrošč ali dorifera unjčou dosti par-djela dost njiu naše provincjje. Čeprti su ga kumeti umičdval, je koloradski hrošč paršti ljetos zelo zguodaj. Da b’ uničeli teha škodljiuca an s tjem obvarvali naš pardjelk*, Inšpektorat za agrikolturo je in-formau use kumete, de ga moreju uničit. Inšpektorat je jau tud, de se dajejo za tuo potrebne ištrucjone za naše kraje u useh oficih za agrikoltura u Tarčentu an Čedadu, kjer boju tud razdeljeval gratis arsenjato di calcio, ki se ga rab pri uničenju tega parazita.
Prefektura je izdala tele dni dan or-din, ke pravj, da je trjeba denuncijavat usaku boljezen, ke se pojavi med koko-šami.
Ni še dugo od tega, ku smo povjedal, de je u nekaterih krajih naše provincije razširjen afta an de sa zatuo zaparti živinski targi. Ker se je ta boljezan iziboljšala an nikje izginila, je Prefekt dau ordin; de boju od sada naprej targi za žvjnu an de se jo more pejàt u druge provincije, samu ne u Spilimbergu, zaki tam še maju aftu.
čno prestrašila an zgubila vest, ki pa so sobto potem paršii spet h sebi, ker njesu mjel nabene škode oku sebe.
DEBELEŽ
Naša uas na je mala) a s tjem to njé rečeno, ki na ne mej dirit mjeti sve škuole. Saj 15 ljefi nazat smo mjeli tu maši uasj maještro an škuolo, tuo te bo za naše otroke na velika rječ, ker njeso mjeli bi-zunjo hodit tekaj deléé. A u današnjih dni naši otroci nu muoreju hoditi se učit fin tu Kamahto, ki na je deleč dobró pou ure hodà. Zn odrasle otroke to nje tekaj težko; saj oni no redó sami hore, ma za te male, te, kj no djelaju paruo a druho klasu, hoditi se učit tekaj deléé, to je zarjes težko. Po ziinie; kar te dež, nu se muoreju zmočiti; starši nu muoreju zubiti pouno časa za je pejati tu Karnahto, ker mali otroci no majó bizunjo beti kumpa-njani. Potem to je še tuo, ki kar to je huda ura, nu muorejo zubiti škuolo an tako-vjš na konc ljetai naši školarji no se rat malo nauéijó.
Mi ve se močno marvejamo, ki tu dan-šnjih ljet ta sie pusti nu uas tej Debelež, ki na ma otruok rat za no škuolo implantati, saj tej ki na pravi leč, usakih 15 otruok no maju dirit mjet; maještrena an škuolo. 15 otruok ne so tu naši uasi, ker ne bi tjeli kle hoditi še težje, ki nostojé ta na Raune. Za lokal to če prevedati, aaj smo prej mjeli kam je lošti, zakj no se nauéità. Tele so reči ki stara miništracjon na nje maj vidala ne prosila, mi ve Sperarne1, kj novi možje an pred usem, Debe-liški, no se uzemita inkarjk, če no bodo klicanj ta na miništracjon, zaki no dejta škuolo še našej uasi.
Odgovorni urednik: TEDOLD1 VOJMIR Tiskala: Tiskarna Lucchesi - Gorita Z dovoljenjem videmskega sodišča št. 47