—    382    —
Ozir po svetu.
Naj čudnejši otrok 18. stoletja. Veliko se je že  slišalo  in   bralo  od   čudnih   otrok, pa menda dokler svet stoji, ni bilo nobenega otroka rojenega, kterega kratko življenje   bi bilo tako čudapolno, kakor je bilo Kristelna Heineken-ovega.
Paalu Heineken-u, malarja v Ljubeka, je bilo 6* svečana 1721 dete rojeno, kteremu eo pri kerstti ime Kristian dali. Kmalo po rojstva, ker je bila lastna mati preslaba, je bilo dvojivki izročeno, v ktere naročji je tudi vse svoje dni preživelo. Perve znamnja njegove čudno bistre pameti so se pokazale že v desetem mesca. Bilo je namreč na hišnih stenah in po peči veliko podob narisanih, ktere je Kristel zmeram pazno ogledaval. Povedali so mu imena podob, postavim, to je mačka, to ovca, to hiša itd., in drugi dan, ko so ga prašali, kje je mačka, ali ovca ali hiša, je na vsako podobo s svojim persticom prav pokazal. Ali s tem še ne zadovoljno je dete začelo tudi imena izrekovati; pazno je gledalo na usta govorečega, na rnezenje žnabljev in jezika, in si je prizadevalo in se sililo in je stisalo po malem zlog za zlogom in zadnjič tudi cele besede iz svojih ustic. Vidši tolikšno radovednost in zgodno pamet, so mu dali lastnega učenika, naj bi ga dalje učil. Začel je zgodbe svetega pisma, in lej! ko je bilo dete 13 mescov staro, je vedilo vse prigodbe sv, pisma stare zaveze, in v 14. mescu  tudi   zgodbe nove zaveze.
Dosihmal je le samo mleko vživalo, vse druge jedi so mu bile zoperne. Da bi ga pa vendar tudi drugih jedi navadili, so ga včasi h mizi posadili. Mnogoverstne reči na mizi viditi, je zmeram radovedno popraševalo, od kod neki pridejo, kako se narejajo it J., in ni jenjalo prej, dokler ni vsega na tanko zvedilo. Tako je pri svoji hrani in radovednosti zmeram zdravo in veselo bilo.
Učenik je po malem z njim začenjal zgodovino vesoljnega sveta (občno povestnico). Od aprila 1723, ko je bil Kristel 15 mescov star, pa do septembra 1723, ko je poltretjo leto doživel, se je naučil zgodovino He-brejcov, Egipčanov, Asircov, Feničanov, Perzov , Ger-kov in Rimljanov, in na vse, karkoli ga je kdo iz tega izpraševai, je gladko odgovorjal. Tudi zemljopise je mali Kristian toliko poznal, da je vsak zemljovid razločil, vsako deželo znal v njene dele razdeliti, vse imenitniši hribe in vode, mesta in kraje in druge imenitnosti vsake dežele po imenu in po versti znal povedat;. Zraven tega se je še več kot 800 latinskih besed naučil, in vsaki teden naj manj 150 ptujih besed navadil.
Tako daleč jo je prignal otrok, ko je bil 31 mes-mov star. Doslej še ni bil nikoli bolan. V 32. mesca pa zlo nevarno zboli in bolehva celih osem tednov. Ko-mej pa da je enmalo okreval, je zopet začel uk, veselilo ga je vladarstvo mnogih dežel pregledavati, zato začenja z vl&darstvom in zgodovino Danske dežele, ia preden je prišel 6. svečan   1724,   ko  je tretje leto do-
—    383    —
versil, se je že tudi od Danske dežele vse izučil. Brati se je naučil nemško in latinsko brez abecednice. Vse osebe cesarskih in kraljevih rodovin cele Europe je vedil in se nikoli v imenih ni zmotel. To vse, preden je tri leta star bil!
Zraven tega tudi keršanskega nauka pozabili niso. Pa ne, da bi otrok le samo iz katekizma se bil učil, tudi dogmatike se je lotil, in je verske resnice z izrekami sv. pisma terditi vedel. Več ko 200 pesem je znal iz pesmarice povedati in vsako po svoji viži zapeti. 80 psal-mov in cele poglavja svetega pisma je vedil iz glave. Latinsko se je učil iz bukev imenovanih „orbis pictus" (svet v podobah), in lete bukve so mu bile naj ljubši. Zraven zgodovine vesoljnega sveta se je še bolj natanko učil dogodivščine Švedske, Ruske, Poljske, Ogerske, Španjske, Francozke in Angležke. Življenje vsakega kralja in vladarja je vedil posebej in z vsemi okoljšinami natanko in razločno povedati.
Kaj tacega se je hitro razglasilo po svetu; po celi Europi se je slišalo od čudnega otroka, in od blizo in daleč so hodili učeni možje, ga vidit in poslušat. Med tem pa se je zmeram učil. Francozkega jezika se je tako navadil, da je dolge prigodbe v tem jeziku gladko pri-povedavati zamogel. Brati je tudi znal latinski in nemški, pisati pa ni mogel, zakaj njegovi perstici so bili preslabi.    Al računiti je znal prav dobro.
Mesca maja v letu 1724 je mali Kristel zopet nevarno zbolel, vendar spet srečno prestal boleziu. Zdravniki so zdaj svetovali starišem, naj bi ga enmalo po svetu peljali, da si zdravje bolje vterdi. Stariši ljubezni polni do svojega ljubčika dovolijo v to in mali Kristel si izbere poglavitno mesto Kodanj (Kopenhagen).
V Kodanji so holli malegb Kristelna tako dolgo pred ljudmi skrivati, dokler ni bil pripušenja dobil s kraljem govoriti. Ljudje vendar, kteri so se ž njim na barki v Kodanj peljali, so kmalo čudovitega otroka v mestu razglasili in po celi deželi naznanili. Veliko ljudi je prišlo berž otroka gledat. Vsak se je čudil vidši suhega dečka z bistrimi očmi in visokim čelom; pa bolj so se še čudili, ko je mali fantiček usta odperl in govoril, in pri-povedovaje to in uno reč zdej z latinskimi in francozkimi prigovori, zdej z zgodovinskimi spričbami poterjal govorjenje svoje.
Kodanj je bil prav dober kraj za njegovo zdravje, vsaki dan je terdneji prihajal. Za kratek čas se je tukaj tudi Švedske zgodovine tako dobro naučil, da jo je kot profesor znal razlagati.
Živež njegov je bil leta: ako dete od svoje dvojivke ni dobilo mleka zadosti, je pilo včasi čaj iz majhne žličice, ki jo je rahlo deržalo s svojimi nježnimi persti, ki so bili slami podobni. Včasi je tudi redkega mlečnega rajža želelo, včasi pa tudi beli kruh s cukrom oslajšan vži-valo. Bogati ljudi so ga pogostoma vabili h svoji mizi, al slabi revček vžival ni tam ničesa. Dokler so drugi jedli drage jedi in pili žlahne vina, je on zmeram lepo zemljovidih gledal, kje neki naj boljši vina zorijo, ali kje naj lepši špargelj raste itd.
Hinavec mali Heineken nikoli ni bil; kar je mislil, je povedal, pa nikdar nič hudega ali neumnega. Če ni bil dobre volje, je kar naravnost rekel: „danes me ne veseli govoriti", in tedej se je pa tudi lahko že vedilo, da ni prav zdrav.
Zeljno je dočakoval tistega dne, da bi bil s kraljem govoril. Pogostoma je popraševah „ali ve kralj Friderik IV. kaj od mene?" in težko je ure štel, kdaj bodo njegove želje spolnjene. Ko je slišal, da bo stnel pred kralja, se je razveselil in rekel latinski: „0 nune venit post multos hora serena dies!" to je, zdaj se po dolgih dnevih vesela ura približuje. Tisti dan, ko je imel pred kralja stopiti, ga je poželjenje gnalo, da je na
vse zgodaj vstal. Glavica pa mu je otekla in vsi so prosili, da bi ga zdaj h kralju ne peljali, da še kaj huji ne zboli. Ali Kristel je lepo prosil rekoč: „Scer bolan sim, pa me le oblecite, rebus in adversis melius sperare memento", to je, „v nadlogah nadjaj se boljšega". In šel je h kralju s svojim učenikom.
Serčen stopi pred-nj, mu poljubi roko in oblačila s temi besedami v francozkem jeziku: „permettez moi, Sire, qud je baise la main de votre majeste et le bord de votre habit royala, to je, pripustite mi, Gospod, da poljubim roko vašega veličastva in rob vašega kraljevega oblačila.
Dolgo govorjenje ga je strudilo. Ogledaval se je za svojo dvojivko in je rekel latinski: „Sitioft, to je, žeja me. Kralj je zapovedal, naj dvojivka pride, in ko se je vsedla, je vzel Kristel svoj navadni živež.
Kralj je ukazal med tem poklicati svojega dvornega paglavca, in ga postavil pred Kristelna. Dolgo časa ga ogledovaje iz naročja svoje dvojivke reče fran-cozki: 55c' est un petit garean", to je, „je majhen fant". Kralj je smeje paglavca vprašal, koliko je star, in ko mu paglavec odgovori: „trideset let, veličastvo", pravi dalje kralj: „marsikteri v 30. letu ne ve toliko, ko leta otrok v 3. letu". — Na to da kralj svojo imenitno svetinjo otroku v roke in ga vpraša: kaj nek je to? Kristel, še zmeram v naročji svoje dvojivke, obrača svetinjo z obema rokama in pravi potem: ;?c' est T ordre d' Ele-phant, garni de Diamans", to je, „slonov red, okovan z demanti". ?)Poglejte", pravi svojemu učeniku, „to je slon, kakšen ;,proboscis" (rivec) ima!" Nekoliko na to omolkne, pregleduje demante in pravi: „Les Bijoux sont precieux, mais la vie du roi est plus precieuse", to je, „dragi so leti žlahni kamni, pa življenje kralja je veliko dražji.
Pri tej priliki je vpraša! kralj Kristelna, kdo da je red slonov ustanovil? in gladko mu odgovori: wKralj Friderik II. je leta red upeljal in perve viteze postavil. Ravno tisti kralj, pravi dalje, je Ditmarze v treh vojskah premagal, je Švede po Danjelu Ranzavu udaril; pri\Viesbyna otoku Gothlandu pa 16 vojnih bark in admirala Laurezon-a, Jerneja Thinapfelna, Ljubeškega župana in 900 vojakov v bitvi zgubil; je v Štetini s Švedi mir naredil, ki je 41 let terpel; terdnjave Fridrichs-burg in Kronenburg je on sozidal, in pervo mitoodbark terjal. Sveto pismo je pridno prebiral, je imenitnega Tycho Brahe-ta serčno ljubil, kteremu je tudi otok Huen v Sundu podaril. Kralj Kristian V. je po tem redu slo-novemu veliko novih pravic podelil".
V daljnem pogovoru začne kralj iz zgodovine iz-praševati ga. Kralj je stal pri mizi in zraven njega kraljica; mali Kristel pa je zmeram sedel v naročji svoje dvojivke Zofije. Začel je kralj izpraševati od Danskih kraljev, ko so bili še ajdje, potlej od keršanskih, in zadnjič od Oldenburških. Dolgo je leta preskušnja terpela, ker Heineken je na vsako prašanje na široko odgovarjal in povsod je kakšin nauk pristaviti vedel. Ves začuden zavolj tolike učenosti vpraša kralj učenika: al ni preveliko učenje vzrok bolehuosti otroka? Ali učenik mu odgovori: Ko bi se dete to tako učilo, kakor drugi ljudje, bi gotovo moglo zboleti; pa otrok se vse žive dni nič ni iz glave učil. Karkoli sliši, tako lahko razume in obderži, kakor se luč od luči užge".
Še iz zemljopisa bi bil kralj rad nekoliko zvedel. Prineso zemljovide in Kristel jih začne razlagati. Tudi so pred njega dali nekoliko iz lesa izrezanih majhnih soldatov Nurnberškega dela, ki jih je svoje „Proretas" ali mornarje imenoval. Te je po zemljovidih križem premikal. Kamor je kterega premaknil, je začel deželo razlagati; je imenoval morje in reke, hribe in mesta, in povsod je vedel kaj imenitnega povedati.    Tako,   posta-
—    384   —
Tim, ko je eden lesenih vojšakov prihodi! do Izlandije, je rekel: „To je dežela vašega veličastva". Od drugega, ki je na okraji Koromandlu ostal, je rekei: „Tu-kaj pri TraDquebaru je obležal lenuh, tam kjer je Kri-etian IV* terdnjavo Dansborg ukazal sozidati". Tretjemu, kterega je čez Guinejo pomikal, je rekel: „zdaj boš tje prišel, kjer je Kristian V. terdnjavi Kristiansborg in Fridriehsborg postavil. — Kralj in kraljica sta ostermela, vse to slišati.
Nekaj dni pozneje je bil mali Heineken h kraljevemu bratu, kraljeviču Karelnu, in k njegovi sestri Zofii Hede-viki poklican, in tudi tam je na vsako prašanje tako gladko odgovarjal, da vse se je čudilo nad njim. Pri mizi je princesina njega blizo sebe posadila, in mu je jedi ponujala. Ali naš Kristel ji odgovori: „Votre Al-tesse, je vous remercie tres humblement, je ne mange pas encore, to je, „vaša Visokost, prav ponižno se za-hvalujem, ali jedel ne bom več.
Od vsih pohvaljen in bogato obdarovan je zapustil čudapolni   otrok 7. dan oktobra 1724 Kodanj.
Pridši spet domu v Ljubek se je Kristel začel pisati učiti in preden je še četerto leto doveršil, se je že tolikanj pisati naučil, da je vse, kar je kdo hotel, znal zapisati.
Kmalo potem spet nevarno zboli; devet tednov je revež brez zavesti ležal in kakor se v veselih dneh nikoli ni preglasno smejal, tako se tudi v terpljenji jokal ni.
Cez štiri leta je le samo od mleka svoje dvojivke živel, ker vsaka druga jed mu je bila zoperna; zdaj pa 80 ga odstavili, in pri slabi jedi je nekoliko okreval. Al slabost je vender čedalej veči prihajala, in 27. junia 1725 je umeri štiri leta, štiri mesce, dvanajst dni in eden dvajset ur star. Skorej vse novice cele Earope so njegovo smert oznanovale.
Mati tega čudnega otrok« , Katarina Elizabeta, imenitna malarca cvetlic in obrazov, je umerla na Saksonskem  leta  1760.           Po nemškem poslovenil Janez Štular.