STANJE, UPORABA IN ZAŠČITA ČASOPISNEGA GRADIVA V ČASOPISNI ČITALNICI NUK Katja Rapuš Oddano: 30.10.2003 – Sprejeto: 10.12.2003 Izvirni znanstveni članek UDK 025.85:027.54(497.4) Izvleček Časopisno gradivo sodi zaradi slabe kakovosti papirja, velikih formatov in razmeroma pogoste rabe v kategorijo najbolj ogroženega. Žal so postopki varne hrambe in upora­be časovno izredno zamudni ter strokovno zahtevni in dragi, zato je materialno varo­vanje v slovenskih zbirkah nezadovoljivo. Dostopnost do te vrste gradiva je v mnogih primerih otežena, v nekaterih pa tudi nemogoča. Popis stanja časopisnega gradiva v časopisnem oddelku NUK je bil izveden z namenom ugotoviti njegovo trenutno stanje, na katerega je vplivala dosedanja uporaba ter pretekli programi varovanja in zaščite v NUK. Popis bo lahko služil kot pomoč pri selekciji, hrambi, uporabi in retrospektiv­nem reproduciranju tega gradiva. Osnovni namen raziskave je bil pripraviti ogrodje za selekcijo gradiva za projekte ustrezne trajne hrambe in varne uporabe časopisnega gradiva v NUK, kakor tudi v ostalih slovenskih knjižnicah. Ključne besede: zaščita gradiva, konservacija, mikrofilmanje, digitalizacija, fotokopiran­je, časopisi, arhiviranje, Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana * Članek vključuje ugotovitve iz diplomske naloge: Rapuš, Katja: Stanje, uporaba in zaščita časopisnega gradiva v časopisni čitalnici NUK. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2003 (Mentorica: dr. Jedert Vo­dopivec). RAPUŠ, Katja: The state, use and preservation of newspapers in the serials reading room in NUK. Knjižnica, Ljubljana, 47(2003)4, 63-84 Original scientific article UDC 025.85:027.54(497.4) Abstract Newspapers are often placed in the category of the most imperilled materials, due to the use of a low-grade paper, their large size and relatively frequent use. Unfortuna­tely the methods of preservation and use are extremely time consuming as well as expertly pretentious, therefore in many Slovenian collections, the preservation is ut­terly inappropriate. Accessibility of this kind of materials is in many cases hindered, in some even impossible. The inventory of the state of newspapers in the Serials de­partment of NUK was performed to assess the current state of newspapers as affected by use and past preservation programs. The intent of the inventory was not only to meet the needs of our research, but also to serve as a selection tool for storage, use and retrospective reproduction. The main intent of the research was to provide a fra­mework for the materials selection for projects of appropriate permanent storage and safe use of newspapers in NUK as well as in other Slovenian libraries. Key words: preservation, conservation, microfilming, digitalisation, newspapers, ar­chiving, National and University Library Ljubljana Uvod Časopisje predstavlja pomemben del nacionalne tiskane dediščine in ima zato velik pomen za vsak narod. Če upoštevamo, da prinaša zapise tako o političnih kot družbenih dogodkih, predstavlja neprecenljiv vpogled v čas njihovega izhajanja. Je nekakšna zakladnica življenja v preteklosti in ima pomemben vpliv tudi na sedanjost. Časopisi in časniki so bili že od nekdaj tisti, ki so širili in prenašali demokratič­ne ideje in informacije. Bili so vir informacij o družbi, ekonomiji in kulturi do­ločenega obdobja. Pogosto se nanje gleda kot na »drugorazredno« oz. kulturno manjvredno gradivo, predvsem zaradi načina pisanja in njihovih vsebin, vendar je prav v tem njihov čar in vrednost. Prav zaradi vsebin, ki jih prinašajo, veljajo za ogledalo časa, v katerem so izhajali (Gazvoda, 1991). Zbirke časopisja, ki so v preteklosti pomenile predvsem dokaz zbirateljstva posameznikov, pa v zadnjih petdeset do sto letih po uveljavitvi zakona o obvez­nem izvodu in z neprestanim povečevanjem njihovega števila predstavljajo pro­blem in hkrati strokovni izziv, ko je govora o njihovi zaščiti in ohranitvi za priho­dnost. S tem se pojavlja tudi problem prostora, saj so knjižnice, ki zbirajo obvez­ni izvod tiskov, predvsem nacionalne, dolžne hraniti vso nacionalno tiskano dediščino, pri tem pa zagotavljati primerno zaščito in varovanje tako za gradivo v izvirni obliki kot za njegove kopije. V pričujočem delu se bomo omejili zlasti na priporočila za materialno varovanje, zaščito in uporabo časopisja v knjižnici. Tako v Sloveniji kot v tujini se knjižnice in druge ustanove ukvarjajo z vprašanjem ohranitve originalnih izvodov časnikov in časopisov, zagotavljanje njihove na­daljnje dostopnosti pa rešujejo s prenosom na druge nosilce zapisa. Najpogo­stejša oblika prenosa gradiva na nadomestne nosilce je mikrofilmanje. Medtem ko v številnih knjižnicah po svetu le-to predstavlja najprimernejši, najzaneslji­vejši in predvsem najcenejši dolgoročni arhivski reprodukcijski ukrep, prihaja z uveljavljanjem digitalizacije, ki omogoča predvsem boljšo dostopnost poda­tkov, do pojava t. i. hibridnih projektov. Naprave za tovrstno presnemavanje omogočajo izvajanje obeh postopkov, tj. mikrofilmanje in digitalizacijo hkrati v istem procesu. Mikrofilm se pojavlja kot nosilec varnostne kopije, digitalna oblika pa kot uporabniška kopija. Kot temeljno izhodišče za teoretični del raziskave so nam za področje material­nega varovanja gradiva služili priročnik IFLA načela za hrambo knjižničnega gradi­va in ravnanje z njim (2000) in priročnik Zapis v čas (Čučnik-Majcen, 1996), najno­vejše izsledke s področja uspešne prakse knjižnic po svetu in njihova priporoči­la v zvezi z varovanjem in zaščito časopisja pa smo našli v zborniku leta 2000 organiziranega IFLA simpozija v Parizu z naslovom Managing the preservation of periodicals and newspapers (2002). Na osnovi izhodišč iz omenjenih virov smo izoblikovali kriterije, po katerih smo nato izvedli popis časopisja v NUK-u. Namen raziskave Popis časopisja je bil izveden z namenom ugotoviti trenutno stanje gradiva v časopisni čitalnici oz. v časopisnem oddelku NUK-a, in sicer v skladišču na Tu­rjaški in v dislociranem skladišču NUK-a na Leskoškovi, ki se nahaja v sklopu BTC-ja v Ljubljani. Zanimalo nas je stanje časopisja, ki je odraz tako preteklih programov varovanja in zaščite gradiva kot tudi posledic njegove uporabe. Po-pis stanja smo izvedli tudi zaradi dejstva, da podobnega popisa časopisja do sedaj še nismo zasledili, imel pa bo lahko tudi svojo praktično vrednost, in sicer služil bo lahko kot osnova za selekcijo gradiva za prihodnje projekte retrospektivnega mikrofilmanja na tem oddelku NUK-a. Ugotoviti smo želeli tudi, kakšen je vpliv hrambe in uporabe časopisja na njegovo stanje ter kateri so drugi dejavniki, ki so vplivali nanj. Kot raziskovalni korpus smo izbrali časopisje, ki je bilo izdano do leta 1920 in ga hrani NUK. Ugotoviti smo želeli tudi, če so točne naše domneve oz. hipoteze o vplivu, ki ga je po našem mnenju imela industrijska revolucija na razvoj številnih področij družbene dejavnosti, tudi na publiciranje časopisja v tem času. Zanimivo je zla­sti vprašanje, če se je ta vpliv odražal tudi pri takratnem hitrem porastu števila publiciranih naslovov časopisja in tako posredno botroval uporabi manj kvali­tetnega papirja z dodano lesovino. Raziskovalna metoda Za popis je bilo potrebno najprej pripraviti seznam časopisja in izključiti za ra­ziskavo nerelevante naslove. Izbor časopisja smo omejili na slovenski jezik, leto izhajanja na obdobje od 1797 (Lublanske novice) do vključno leta 1920 (Jutro, ki je sicer izhajalo do l. 1945), kraj/državo izhajanja pa na trenutno geografsko področje Republike Slovenije. V omenjenem obdobju je sicer na Slovenskem izhajalo veliko število časopisja v nemškem, italijanskem, francoskem in madžarskem jeziku, prav tako je izhajalo precej emigrantskega časopisja sloven­skih izseljencev po svetu, vendar pa le-tega nismo vključili v raziskavo, saj bi analiza tega gradiva terjala več časa in sredstev. V končni seznam oz. vzorec za našo raziskavo smo tako uvrstili 129 naslovov časnikov in časopisov. Seznam je bil oblikovan s pomočjo interne kartoteke, ki se nahaja v skladišču časopisne­ga oddelka NUK in bibliografije Janka Šlebingerja (1937), ki vsebuje seznam časopisja, ki je izhajalo od leta 1797 do 1936. Pri hrambi gradiva je ključnega pomena tudi to, kje in na kakšen način gradivo hranimo in kakšna je mikro klima takega prostora. Tako smo ob popisu stanja gradiva upoštevali tudi klimatske pogoje v prostorih NUK-a, kjer se popisano gradivo nahaja. Popis je potekal ročno, vizualno in na podlagi otipa gradiva. Da bi bila sistematičnost popisa časopisja večja, smo izdelali posebno pregled­nico, v katero smo beležili ustrezne podatke. Pri vsakem časopisnem naslovu smo merili več kategorij, in sicer: -vrsto papirja, -poškodbe papirja (vrsta, stopnja poškodbe oz. ohranjenost papirja), -vezavo (tip, material, stopnja poškodbe oz. ohranjenost vezave), -dimenzije (format, debelina hrbta knjig, število enot na naslov), -UV preizkus papirja. Vsaka od teh kategorij je bila še posebej razdeljena in je merila določene lastno­sti gradiva. Tako smo pri vrsti papirja razločevali med čisto celulozo oz. belim papirjem (C)1 , lesovino (L), recikliranim papirjem (R) ter označevali morebitno restavrirano (rest) ali kopirano (kop) gradivo. Pri poškodbah papirja smo loče- V oklepajih so oznake, ki smo jih uporabljali pri vnašanju podatkov v tabele, izdelane za popis. vali med naslednjimi: vlaga (V), insekti (I), uporaba/mehanske poškodbe (U), slab papir (SP), slab odtis (SO), slaba vezava (SV). Stopnje poškodb oz. ohranjenosti papirja pa smo razdelili na: odlična ohranjenost (1), dobra ohranjenost (2), slaba ohranjenost (3) in zelo slaba ohranjenost (4). Pri vezavi smo gradivo razlikovali glede na tip vezave, in sicer trda (T), mehka (M), brez oz. nevezano (B) in glede na uporabljeni material (platno/papir (Pl/P), usnje/papir (U/P), usnje/platno (U/Pl). Prav tako kot pri papirju smo tudi pri vezavi določali stopnje poškodb oz. ohranjenosti vezave, in sicer v razponu med odlič­no ohranjeno (1), dobro ohranjeno (2), slabo ohranjeno (3) do zelo slabo ohranjeno (4). Dimenzije časopisja smo določevali glede na format ( 8 °- do 25 cm, 4 °- od 25 do 35 cm, f °- od 35 do 45 cm, F °- nad 45 cm), debelino hrbta v mm in glede na število zvezkov na posamezni naslov. Pri kategorijah, kjer smo merili stopnje poškodb oz. njegovo ohranjenost, to je pri papirju in vezavi, smo te stopnje še podrobneje razčlenili in opredelili, tako da je bilo gradivu laže določiti poškodovanost oz. ohranjenost. Pri opredelitvi stopenj ohranjenosti oz. poškodovanosti smo si delno pomagali z izhodišči, ki jih je v svojem specialističnem delu postavila Jelka Gazvoda (1991). Pri stopnji poškodb oz. ohranjenosti vezave smo dodatno uvedli še opredelitev s pomočjo odstotkov, saj je tako laže vizualno določiti stopnjo poškodovanosti, še poseb­no, če imaš pred seboj celoten obseg zvezkov določenega naslova. Naredili smo tudi UV preizkus papirja, in sicer s pomočjo UV svetilke. Pri tej metodi gre za optični test stanja gradiva. Za boljšo določitev vrste papirja nam daje podatek o tem, ali so bila papirni masi dodana optična belila. V primeru, če papir le-te vsebuje, fluorescira oz. “zažari”, kot je to primer pri sodobnem časo­pisnem in drugem papirju, če pa ne fluorescira, to pomeni, da umetnih belil ni, če pa so vendarle prisotna, so izdelana na naravni osnovi. Za boljšo predstavo smo se odločili predstaviti tudi konkretne primere (glej Prilo­go 1) in s tem posamezne stopnje poškodovanosti oz. ohranjenosti (od najbolje do najslabše ohranjenih zvezkov iz glavnega popisa) in določiti, kaj to pri gradivu predstavlja. Pri popisu teh primerov smo uporabili obrazec, ki je izveden iz popi­snega obrazca uporabljenega za popis srednjeveških kodeksov (Vodopivec, 2000). 4 Pogoji hranjenja časopisja v NUK-u 4.1 Skladiščni prostori Gradivo, ki smo ga popisali, se nahaja v dveh skladiščih. Prvo skladišče je v sklopu časopisnega oddelka v stavbi NUK-a, kjer je hranjena tudi večina popisanega gradiva, drugo pa je bilo urejeno v prostorih stavbe na Leskoškovi. Časopisni oddelek v slednjem hrani zelo obsežno zbirko vezanih letnikov slovenike, veza­ne tuje časnike, večinoma vso jugoslaviko oz. jugoslovansko periodiko ter tuje časnike za pretekli dve leti in iz obdobja slovenske osamosvojitvene vojne (ju­nij in julij 1991) ter arhivske izvode. Poleg tega se tu hranijo tudi vsi master oz. arhivski izvodi mikrofilmov. Časopisno skladišče, ki se nahaja v časopisnem oddelku NUK-a, zaseda površi­no približno 560 m2 in nima nameščene klimatske naprave. Temperatura se po­zimi uravnava z radiatorjem, relativna vlaga in prezračevanje pa z odpiranjem oken. Glavna vrata za vstop v skladišče se odpirajo na magnetno kartico, zgolj uslužbencem, in so protipožarna. Iz skladišča vodijo tudi vrata v delovni pro­stor, kjer se izvaja obdelava gradiva, prav tako vodi iz skladišča še dvoje vrat v čitalnico, kjer lahko uporabniki pregledujejo gradivo. Od leta 1999, ko se je ča­sopisna čitalnica preselila v nove prostore, je vzpostavljen tudi malce strožji režim dostopa do nje. Vstopajo lahko le tisti uporabniki, ki imajo magnetno kartico, tj. člansko kartico ali pa kartico, namenjeno obiskovalcem, ki pa omogoča le enkra­ten vstop. Žal pa nadzor nad uporabniki in njihovim ravnanjem z gradivom ni dovolj temeljit, saj se morajo čitalniški informatorji primarno posvečati infor­macijskemu oz. referenčnemu delu2. V časopisnem skladišču imajo poseben prostor tudi mikrofilmi. Ti stojijo na posebnih poličkah na profilu polic, na policah ob steni ali na posebnih premič­nih policah. Časopisno skladišče v NUK-u je tudi delovni prostor skladiščnih delavcev in je zato osvetljeno povprečno 10 ur na dan s fluorescentnimi lučmi brez filtra. Skladišče NUK – Leskoškova zaseda 3700 m2 in ima nameščeno klimatsko na­pravo, ki s pomočjo posebnih tipal meri prezračevanje, temperaturo in relativno vlago v prostoru. Za njeno kontroliranje in vzdrževanje skrbijo vzdrževalci, ki delajo v sklopu celotnega kompleksa zgradbe, v kateri se skladišče nahaja. Skla­dišče na Leskoškovi je med drugim tudi depozitno skladišče za celoten NUK, iz njega pa skladiščniki gradivo zgolj odnašajo ali vračajo in se gradivo nahaja večino časa v popolni temi. Med izbranim časopisjem, ki smo ga popisovali, stojijo v tem skladišču le časniki Slovenec, Jutro in Slovenski narod, in sicer zato, ker so že vsi v celoti preneseni na mikrofilme in se je z umikom kar obsežnega števila zvezkov (459 enot) v tiskani obliki tako ustvaril prostor v časopisnem skladišču na Turjaški. Drugače pa so bili v skladišče na Leskoškovi preneseni vsi vezani Tako se je v preteklosti že zgodilo, da so uporabniki iz že vezanih zvezkov časopisja izrezovali slike in članke. Prav tako v času našega popisa gradiva ni bilo natančnejših navodil oz. predpisov o tem, kako naj uporabniki ravnajo z gradivom, z izjemo določil, da naj uporabniki osebne stvari, kot so plašči in torbe, puščajo v garderobi, in da naj v čitalnico ne nosijo pijače in hrane. časniki večjega formata, kot so Delo, Dnevnik, Večer, ki so prav tako že prenese­ni na mikrofilme, jugoslovanska periodika in tuji časniki (tako vezani, kot tisti, ki se hranijo le za dve leti) ter arhivski izvodi. Mikrofilmske master kopije so v skladišču NUK - Leskoškova shranjene v kovinskih omaricah izdelovalca Pri­mat (Maribor), ki pa žal nimajo tesnjenja. 4.2 Klimatski pogoji Klimatski pogoji v obeh skladiščih (časopisno skladišče NUK - Turjaška: temperatura 21o C, relativna vlaga 45 odstotkov; skladišče NUK - Leskoškova: temperatura 19o-21o C, relativna vlaga 48-51 odstotkov3 ) glede na to, da se v njih gradivo hrani dolgoročno, niso najbolj primerni (optimalno hranjenje gradiva na papirju: temperatura 13o-18o C, relativna vlaga 45-55 odstotkov), sploh če upoštevamo dejstvo, da obe skladišči hranita mikrofilme, skladišče NUK - Leskoškova celo master in arhivske kopije. Pomena zagotovitve primernih klimatskih pogojev hrambe mikrofilmov se za­vemo ob dejstvu, da je pričakovana življenjska doba mikrofilma odvisna od tem­perature hrambe (temperatura 21o C, relativna vlaga 50 odstotkov - pričakovana življenjska doba mikrofilma 40 let; temperatura 18o C, relativna vlaga 30 odstotkov ­pričakovana življenjska doba mikrofilma do 200 let; temperatura 4o C, relativna vlaga 30 odstotkov - pričakovana življenjska doba mikrofilma 800 let (IFLA načela …, 2000)). Časopisno skladišče v NUK-u nima klimatske naprave (vlago v prostoru urav­navajo z odpiranjem oken, zrak v prostoru pa prečiščujejo tudi posebni čistilci zraka), v skladišču NUK – Leskoškova pa klimo uravnava klimatska naprava (IMP RN1 tip KNMD, velikost 12/12, pretok zraka 14.700 m3/h, odvod zraka 13.230 m3/h, hitrost dovodnega motorja 5,5 kW, hitrost odvodnega motorja 2,6 kW), ki prek notranjih in zunanjih tipal meri temperaturo prostora, omogoča ogrevanje, hlajenje in vlaženje prostora. Klimatska naprava zagotavlja konstantne pogoje v prostoru in je ne izklapljajo. 5 Rezultati popisa časopisja Raziskava je zajela, kot smo že navedli, 129 naslovov časopisja oziroma 1.076 enot, ki so izšli od leta 1797 do 1920. Od začetkov do leta 1899 je bilo izdanih 33 naslovov časopisja, od leta 1900 do vključno leta 1920 pa je število naraslo na 96 naslovov. Izbrani vzorec časopisja smo pregledali ročno. Podatke smo dobili v NUK-u in naj bi bili popisani v obdobju od decembra 2002 do januarja 2003. Ugotovili smo, da je v raziskavo vključeno gradivo na voljo uporabnikom skoraj v celoti v tiskani obliki, le majhen delež gradiva iz omenjenega obdobja je bilo prenesenega na mikrofilme. Mikrofilmanje je tudi edini reprodukcijski ukrep, ki se je izvajal na gradivu. Pri ugotavljanju stanja časopisja glede na vrsto papirja smo se opirali samo na vidne znake staranja, ki se kažejo v spremembi barve papirja. Do natančnejših rezultatov bi lahko prišli le z dragimi fizikalnimi in kemijskimi analizami. Rezul­tati določanja vrste papirja so pokazali, da je 75 odstotkov analiziranih časnikov in časopisov natisnjenih na lesovinskem papirju in zgolj 25 odstotkov na papi­rju, pri katerem lahko govorimo o kvalitetni celulozi. 1. Vzroki poškodb -Glede na to, da je gradivo v veliki večini na voljo uporabnikom, je najpogo­ stejši vzrok poškodb papirja ravno uporaba, in to pri vsem analiziranem gra­ divu; -Drugi najpogostejši vzrok poškodb je slabša kvaliteta papirja, ki se kaže kot porumenelost. Znotraj popisanega gradiva je takega papirja kar 40 odstotkov. -Tretji razlog pa je tudi velik format časopisnega gradiva, ki, skupaj s slabo kakovostjo papirja in vezave, bistveno pripomore k izrazitejšim poškodbam. Grafikon 1: Vrste poškodb papirja 2. Stanje papirja in vezav -Stopnja poškodb oz. ohranjenosti papirja se pri večini (100 naslovov oz. 77,5 odstotkov) gradiva giblje med dobro in slabo ohranjenostjo (stopnje 2, 2-3, 3), kar je trenutno še dober rezultat, za prihodnost pa zaskrbljujoč, glede na količino gradiva, ki je na voljo uporabnikom v izvirniku. Omenjena stopnja ohranjenosti oz. poškodovanosti papirja pomeni, da je papir delno ali pov­sem porumenel, malo ali v velikem delu raztrgan in da ima slabše viden odtis. -Od 129 naslovov je 89 odstotkov gradiva vezanega, ostalo pa je nevezano in shranjeno v mapah na trakove. -Stopnja poškodb oz. ohranjenosti vezave se prav tako giblje med dobro in slabo ohranjenostjo (stopnji 2, 2-3), kar pri vezavi pomeni neznatno razrahlja­no ali delno poškodovano vezavo, načet hrbet ali hrbet, ki že razpada; knjižni blok, ki ima na mestih načet zgolj papir ali pa že odstopa; platnice, ki so do­bro ohranjene ali pa se še delno ali komaj držijo knjižnega bloka. Takih je 73 naslovov časopisja. Naslednjo najvišjo vrednost (stopnji 1, 1-2) je doseglo 35 naslovov časopisja, pri katerih smo naleteli na med odlično in dobro ohranjeno vezavo, ostalih 13 naslovov pa je bilo razporejenih med slabo in zelo slabo ohranjene vezave (stopnje 3, 3-4, 4, 1-3, 1-4, 2-4), 8 naslovov časo­pisja ni bilo vezanih. Slika 1: Poškodbe vezave 3. Format gradiva -Glede na to, da smo analizirali časopisje, je bila pričakovana dimenzija ve­liki folio, ki predstavlja časopisje velikosti nad 45 cm, kar se je tudi potrdilo. Kar 52 naslovov je imelo format veliki folio (Fo), medtem ko je imelo drugi najpogostejši format tj. kvart (4o) 32 naslovov (velikost od 25 do 35 cm). 4. UV preizkus -Na koncu raziskave smo opravili še UV test, ki predstavlja vizualni preizkus prisotnosti morebitnih optičnih polnil v papirju. Preizkus smo izvajali z UV svetilko, rezultati pa so pokazali, da je vse v raziskavo zajeto gradivo brez optičnih belil, saj niti v enem primeru papir ni fluoresciral, fluorescirali so zgolj madeži vlage. Slika 2: Preizkus papirja z UV svetilko (sodobni papir flourescira) Na podlagi popisa stanja gradiva smo glede na posamezne stopnje poškodb oz. ohranjenosti papirja in vezave podrobneje prikazali še stanje posameznih zvezkov (štirje primeri), da bi bilo jasneje razvidno, za kakšne poškodbe gre pri določe­nih stopnjah poškodovanosti oz. ohranjenosti papirja in vezave. S popisom po­sameznih zvezkov smo zlasti želeli prikazati stanje njihovih strukturnih elemen­tov. Na ta način je tudi laže prikazati konkretne poškodbe na gradivu, ki so vodile k dodelitvi določene ocene za stanje pri glavnem popisu. Posamezne zvezke smo izbrali glede na stopnjo poškodbe oz. ohranjenosti papirja in vezave. Rezultati popisa časopisnega gradiva v časopisnem oddelku NUK-a kažejo na stanje, ki je za sedaj še dobro, tako papir kot vezava, vendar zaskrbljujoče za prihodnost, saj je še velika večina gradiva na voljo uporabnikom v originalu (89 odstotkov). Predvsem je zaskrbljujoč podatek, da se uporablja v originalu gradi­vo, od katerega ima velika večina lesovinski papir, ki je zaradi svojih sestavin podvržen hitremu razpadanju. Glede na predhodne domneve so nastale najpogo­stejše poškodbe dejansko zaradi uporabe gradiva, pridružuje pa se slab papir in velik format gradiva. Ker je najpogostejša dimenzija časopisja veliki folio (ve­likost nad 45 cm), je še bolj utemeljen predlog za umik gradiva iz uporabe, saj pri tako velikih dimenzijah časopisja najpogosteje nastajajo poškodbe ravno zaradi njegove uporabe. Popisano gradivo stoji v dveh skladiščih, kjer je klimatsko okolje različno, v primeru skladišča na Turjaški - neprimerno. Slednjega bi bilo nujno ustrezno preurediti. Gradivo je skoraj v celoti na voljo uporabnikom v originalu, le 16 odstotkov gradiva je na mikrofilmu. Za reproduciranje gradiva se uporablja retrospektivno mikrofilmanje, kar je tudi v tujini najbolj pogost način izdelave uporabniških kopij gradiva. Projekt retrospektivnega mikrofilmanja na tem oddelku je bil začet že leta 1991, vendar je do sedaj na mikrofilmih le omenjeni odstotek časopisja iz obdobja 1797-1920, drugače se izvaja na oddelku zgolj mikrofilmanje tekočega časopisja. Tako majhna količina časopisja, prenesenega na mikrofilme, je pove­zana s podatkom, da je najpogostejša vrsta poškodb na analiziranem gradivu nastala zaradi njegove uporabe (99 odstotkov). Druga najpogostejša vrsta po­škodb je nastala zaradi slabega papirja, saj je kar 75 odstotkov pregledanega gra­diva iz lesovinskega papirja, ki ga je dolgoročno izredno težko konservirati, saj zaradi svojih sestavin predstavlja papir slabše kvalitete. Na vrsto papirja smo sklepali na osnovi barve, teksture in znakov staranja papirja, saj nismo izvedli fizikalnih kemičnih analiz. Zaključek Na podlagi izsledkov iz literature in rezultatov, ki izhajajo iz raziskave, pripo­ročamo čimprejšnji umik najbolj ogroženega originalnega gradiva iz uporabe, vzpostavitev primernejših klimatskih pogojev za hrambo gradiva na lokaciji Turjaška in pospešeno izdelavo zaščitnih mikrofilmskih kopij časopisja za traj­no hrambo ter elektronske (digitalne) oblike za uporabo. Pri projektih prenosa gradiva na drug medij velikokrat pozabljamo, da je v ozadju vedno tudi veliko pripravljalnega dela z njim. Postopek reproduciranja gradiva mora biti celovito in temeljito pripravljen, pri čemer je prav konkreten popis stanja gradiva ena od zelo zamudnih, hkrati pa bistvenih faz dela. Poleg tega mora biti postopek vna­prej preverjen in povsem varen, da pri delu ne bi nastale poškodbe gradiva, saj je prav to tisto, kar želimo z reprodukcijo preprečiti. Ob tem je potrebno opozoriti na manj znano dejstvo, da elektronsko reproduciranje še ni sprejeto kot pravo trajno arhiviranje knjižničnega gradiva. Koristno je z vidika zagotavljanja upo­rabe gradiva, predvsem za hiter dostop do njega. Za hrambo je še vedno primer­nejša mikrofilmska kopija, najbolj varno pa je seveda hraniti originalno gradivo v ustreznih pogojih. V svetu gre razvoj v smeri t. i. hibridnih postopkov, ki te­meljijo na združitvi obeh procesov reproduciranja za arhiviranje in uporabo in ne na izključevanju katerega od njiju. Ker so taki projekti strokovno in finančno zahtevni, bi bilo najbolj racionalno, če bi jih v Sloveniji izvajali kot nacionalne projekte. Priloga 1: Primer popisa posameznega zvezka časopisja I. LJUBLJANSKI LIST, Ljubljana, NUK P VII 32459, l. 1884, Knjiga št. 1, Let. 1, (4, 3-4) II. SHEMATSKI OPIS -367 x 250 mm, fo -knjižni blok: papir -št. folijev ali listov 453, 906 strani -št. leg: 252 (252 številk časnika) -platnica > knjižni blok -vezice4 : 5, vrvica -kapital5 : lepljen -pot vezic: Glava 3 9 18,7 29 34,5 Peta (v cm) -prevleka: papir -hrbet: cevast, močno poškodovan in ga ni mogoče opaziti -razpiranje: vodoravno razpiranje POŠKODBE Močno poškodovana vezava. Platnice se spredaj skupaj s hrbtno prevleko pov­sem ločijo od knjižnega bloka, tako da je hrbet knjižnega bloka prosto viden. Knjižni blok je ob vezavi močno poškodovan, tako da prvih leg vezice ponekod ne držijo več skupaj. Rizično je že vsakršno prelistavanje, saj listi izpadajo iz knjižnega bloka. Papir je izredno prhek, ponekod, predvsem v prvih legah na začetku knjige, so listi prečno pretrgani, verjetno zaradi prehitrega prelistavanja. Platnice so sicer dobro ohranjene, vendar se ravno še držijo knjižnega bloka. Gradivo je bilo vzeto iz uporabe, vendar še vedno stoji (pokončno) v skladišču. POSEBNOSTI Gradivo je že v celoti na mikrofilmu (2 mikrofilma). 4 Vezica je prečna opora hrbta, ki je lahko vrvica ali trak. Predstavlja oporo šivanju in je dodatna povezava in okrepitev knjižnega bloka. Material, uporabljen za vezice, je konopljena ali lanena vrvica ter usnjeni, pergamentni ali trakovi iz tkanine (Vodopivec, 2000). 5 Kapital predstavlja zaključek ob zgornjem in spodnjem robu hrbta knjige. Sestavljen je iz kapi­talske vezice (to je vezica ob zgornjem in spodnjem robu hrbta; v knjižni blok je kapital všit sočasno ali naknadno kot glavne vezice), ki je primarno všita v knjižni blok, sekundarno pa je lahko kapital vezen, obšit, vpleten, lepljen (Vodopivec, 2000). III. PODROBNI OPIS 1. KNJIŽNI BLOK Knjižni blok je iz papirja in meri 367 x 250 mm, kar ga uvršča v format mali folio (f o). Sestavlja ga 252 leg, kar je 453 listov oz. 906 strani. Papir knjižnega bloka je iz lesovine in je močno porumenel in suh. Lege so ali tako poškodovane ali pa so jih pred vezavo razrezali. Zaradi tega se ne da ugotoviti, ali je bil blok le vezan ali zlepljen. 2. SPOJNI LISTI Spojni listi so spredaj in zadaj. Spredaj se drži platnice, ki je odstopila od knjižnega bloka, zadaj prav tako. 3. VEZICE Knjižni blok je šivan s 5 vezicani, zanje je uporabljena konopljena vrvica. Vezice so šivane v presledkih (3; 9; 18,7; 29; 34,5 cm), merjeno od glave do pete hrbta knjižnega bloka. 4. SUKANEC Knjižni blok je povezan z vezicami iz konopljene vrvice, čez hrbet je potem razpe­ta nekakšna gaza ali pa je bil morebiti le fino šivan, saj so nitke izredno enako­ merne, vendar tanke. Hrbtna prevleka je bila potem prilepljena na hrbet knjižnega bloka. 5. KAPITAL Hrbtna prevleka je bila prilepljena na hrbet knjižnega bloka, vendar je ta sedaj odstopila, hrbet knjižnega bloka pa je zelo poškodovan. Kapital je bil zgolj deko­rativen. 6. HRBTNE PODLOGE Hrbtne podloge pri tej vezavi niso bile uporabljene. 7. POVEZAVA VEZIC S PLATNICAMI Platnice so bile prišite na knjižni blok, sedaj pa je sprednja platnica odstopila od knjižnega bloka, tako da je mogoče videti celoten hrbet knjižnega bloka. Knjižni blok in platnice so komaj še povezane skupaj. 8. HRBET, RAZPIRANJE Hrbet se je razpiral cevasto, zaradi poškodovanosti je tudi težko ugotoviti prvot­no stanje. 9. PREVLEKA, DEKORACIJA Prevleka platnic je iz papirja, medtem ko je prevleka hrbta iz zelenega platna - in ta material se zopet ponovi na vogalih platnic. Na hrbtu je vtisnjen naslov ča­snika in leto. Priloga 2: Popisni obrazec z rezultati popisa časopisja SEZNAM ^ASOPISJA PAPIR PO[KODBE VEZAVA DIMENZIJE naslov ~asnika, kraj izhajanja leto izhajanja vrsta vrsta stopnja tip material stopnja format debelina hrbta {t. zvez­kov 1. LUBLANSKE novice, Ljubljana 1797 C U, V 2 T Pl/P 2 F 60 1 2. KMETIJSKE in rokodelske novice, Ljubljana 1843­1902 C U, V 2 T Pl/P 2-3 4 22-40 59 3. CELJSKE slovenske novine, Celske novine, Slovenske novine, Celje 1848­1849 C V, U 2 T Pl/P 2-3 4 12; 15 2 4. SLOVENIJA, Ljubljana 1848­1850 C U, V 2-3 T Pl/P 2-3 f 45 1 5. SLOVENSKI cerkveni ~asopis.Zgo­dnja Danica. Danica; Ljubljana 1848­1905 C U, V, SP 1-2 T Pl/P 2-3 4 14-35 58 6. PRAVI Slovenec, Ljubljana 1849 C U 2-3 T Pl/P 2-3 8 23 1 7. LJUBLJANSKI ~asnik, Ljubljana 1850­1851 C U, V 2 T Pl/P 2 F 28; 42 2 8. U^ITELJSKI tovari{, Ljubljana 1861­1941 C U, SP 1-2 T Pl/P 1-2 8-F 14-55 61 9. NAPREJ, Ljubljana 1863 C U, V 2 T Pl/P 2-3 4 20; 25 2 10. TRIGLAV, Ljubljana 1865­1870 C V 2 T Pl/P 2 4-F 18-23 5 11. SLOVENSKI gospodar, Maribor 1867­1941 L, kop. U, SO, SP 2-3 T Pl/P 2-3 4-F 13-70 63+6 12. SLOVENSKI narod, Mari­(od 1872bor Ljubljana) 1868­1945 L U, SO, SP 2-3 T Pl/P 2-3 F 15-55 188 Rapuš, K. Stanje, uporaba in zaščita časopisnega gradiva v časopisni čitalnici NUK SEZNAM ^ASOPISJA PAPIR PO[KODBE VEZAVA DIMENZIJE naslov ~asnika, kraj izhajanja leto izhajanja vrsta vrsta stopnja tip material stopnja format debelina hrbta {t. zvez­kov 13. BRENCELJ v la`njivi obleki, Ljubljana 1869­1875, 1879­1886 C kop. 1/5 U, V 2 T Pl/P 2 4 10-22 5 14. SR[ENI, Ljubljana 1871 C U, SO 2-3 T Pl/P 1-2 4 6 1 15. SLOVENEC, Ljubljana 1873­1945 L U, SO 2-3 T Pl/P 2-3 f-F 25-80 182 16. LJUDSKI glas, Ljubljana 1882­1885 L, rest U 1-2 T Pl/P 1 4-f 13; 18 2 17. OBRTNIK, Ljubljana 1883­1884; 1888­1889 L U 2-3 T Pl/P 1 4-f 15 1 18. PATRIA, Koper 1884 L, rest U 2-3 T Pl/P 1 F 8 1 19. LJUBLJANSKI list, Ljubljana 1884­1885 L U 4 T Pl/P 3-4 F 60; 63 2 20. SLOVAN, Ljubljana 1884­1887 L U 2 T Pl/P 3 f 22-29 5 21. DOLENJSKE novice, Novo mesto 1885­1919 L U, SP, V 3-4 T Pl/P 2-3 8-F 25-40 14 22. ROGA^, Ljubljana 1886­1888 L U, V 2 T Pl/P 2 4 13-18 3 23. DOMOLJUB, Ljubljana (priloga Slovencu, l.1897 samostojno) 1888­1944 L U, SP, SO 3 T Pl/P 2 4-f 20-55 47 24. BRUS, Ljubljana 1889­1891 C U, SP 2 T Pl/P 2-3 F 15; 25 2 25. DOMOVINA, Celje 1891­1899, 1904­1908 L U, SP 2-4 T/B Pl/P 3 4-F 10-50 14 26. RODOLJUB, Ljubljana 1891­1904 L U, SP 2-3 T Pl/P 2 4-f 15-45 5 27. PAVLIHA, Ljubljana 1892-­1894 C U 2 T Pl/P 2 4 23 1 28. DELAVEC, Ljubljana (Zagreb, Dunaj, Trst) 1894, 1896, 1898 C rest U, SP 4 B / / f-F / Mapa 29. GLASNIK, Ljubljana 1894­1899 L U, SP 2 T Pl/P 2-3 4-f 25; 35 2 30. SLOVENSKI list, Ljubljana 1896­1903 L U, SP 2-3 T Pl/P 2 F 57; 65 2 SEZNAM ^ASOPISJA PAPIR PO[KODBE VEZAVA DIMENZIJE naslov ~asnika, kraj izhajanja leto izhajanja vrsta vrsta stopnja tip material stopnja format debelina hrbta {t. zvez­kov 31. BELA Ljubljana, Ljubljana 1897 L U, SP 3 B / / F / Mapa 32. ZARJA, Ljubljana 1897 L U, SP, SO 2 B / / 4 5 1 mapa 33. GASILEC, Ljubljana 1897­1941 C U, SP 2-3 T Pl/P 2-3 4-8 8-33 10 34. RDE^I prapor, Trst, Ljubljana 1900, 1905­1911, 1920 L, 1900 kop. U, SP 2-3 T/B Pl/P 2-3 f-F 8-45 5+ma­pa 35. GORENJEC, Kranj 1900­1916; 1931­1941 L U, SP 3 T Pl/P 2-3 4-F 10-39 19+1 36. NARODNI gospodar, Ljubljana 1900­1945 C U 1-2 T Pl/P 1-2 4-8 18-50 29+ neve-z.pril. 37. NARODNO­GOSPODAR­SKI vestnik, Ljubljana 1901­1903 C U 1 T Pl/P 1 4 13; 15 2 38. NA[ dom, Maribor, Celje 1901­1903, 1905­1913, 1922­1939 L U 2-3 T/B Pl/P 2 8-f 11-40 20+m­apa 39. MORSKI volk, Ljubljana 1902 L U, V 3-4 B / / F 5 Mapa 40. NAPREJ, Idrija, Ljubljana 1903­1911 L U 2-3 T Pl/P 2 4 20-35 4 41. SLOVENSKI [tajerc, Kamnik 1904­1905 L U, SP 2-3 T Pl/P 2-3 4 32 1 42. JESENI[KA stra`a, Kranj 1904­1906 L U, V 2 T Pl/P 3 F 25; 30 2 43. NOTRANJEC, Postojna 1904­1909 L U 2 T Pl/P 1 4 20-40 5 44. NEVTEPENO poprijeta device Marija, ^ren{ovci 1904­1922, 1924­1941 L U, SP, SO 1-3 T/B Pl/P 1 8-4 8-38 17+1­pril.+­5 map 45. DOLENJEC, Kranj 1905 L U, V 2 T Pl/P 1 F 8 1 46. OSA, Ljubljana 1905­1906 C U 2 T Pl/P 2 F 25 1 Rapuš, K. Stanje, uporaba in zaščita časopisnega gradiva v časopisni čitalnici NUK SEZNAM ^ASOPISJA PAPIR PO[KODBE VEZAVA DIMENZIJE naslov ~asnika, kraj izhajanja leto izhajanja vrsta vrsta stopnja tip material stopnja format debelina hrbta {t. zvez­kov 47. NA[ list, Kamnik, Ljubljana 1905­1909 L U, V 2-3 T Pl/P 2-3 F 25-37 5 48. OB^INSKA uprava, Ljubljana 1905­1917 C U 1-2 T Pl/P 1-2 4 12-30 7 49. NA[A mo~, Ljubljana 1905­1922 L U, SP 2-3 T Pl/P 2-4 4-F 8-30 10 50. SLOVENSKI obrtnik, Ljubljana 1906 L U, V 1-2 T Pl/P 1 4 15 1 51. DOLENJEC, Novo mesto 1906 L U, SP, V 2 T Pl/P 1 F 14 1 52. MLADOSLO­VENEC, Ljubljana 1906­1907 L U 2-3 T Pl/P 2-3 F 10 1 53. NA[A zveza, Ljubljana 1906­1907 C U 1-2 T Pl/P 1-2 4 5 1 54. NOVI slovenski {tajerc (.Sloga), Ljubljana, Kr{ko 1906­1908 L U 2 T Pl/P 2 4 20-25 3 55. POSAVSKA stra`a, Kr{ko 1906­1908 L U 2 T Pl/P 2-3 F 18 1 56. NARODNI list, Celje 1906­1914 L U 2-3 T Pl/P 2 F 35-40 7 57. DELO, Ljubljana 1907 C U, V 1-2 T Pl/P 1 4 5 1 58. SLOVENIJA, Ljubljana 1907 C U 1-2 T Pl/P 1-2 4 15 1 59. NOVA doba, Ljubljana 1907­1908 L U 1-2 T Pl/P 1-2 F 20; 35 2 60. KORO[EC, Kranj, Celovec 1907­1911 L U 2-3 T Pl/P 2-3 F 12; 25 2 61. SLOVENSKI me{~an, Ljubljana 1908 L U, SP 2-3 T Pl/P 2-3 F 7 1 62. PROMET in gostilna, Ljubljana 1908­1909 L U 2 T Pl/P 2 F 10 1 63. GLASNIK Avstrijske kr{~anske…, Dunaj, Ljubljana 1908­1918 L U, SV 2 T Pl/P 2 8-F 25-30 4 SEZNAM ^ASOPISJA PAPIR PO[KODBE VEZAVA DIMENZIJE naslov ~asnika, kraj izhajanja leto izhajanja vrsta vrsta stopnja tip material stopnja format debelina hrbta {t. zvez­kov 64. @ELEZNI^AR, Trst, Ljubljana, Maribor 1908­1923 C U, SO, SP 1-4 T Pl/P 2-3 f-F 7-27 10 65. GOSPODARS­KE novice, Maribor 1909 L U 3 T Pl/P 1 4 13 1 66. TABOR narodnega delavstva, Ljubljana 1909­1910 L, rest U, SP 3 T Pl/P 2 F 8 1 67. NARODNI dnevnik, Celje 1909­1910 L U 2-3 T Pl/P 2 F 45-50 3 68. SLOGA, Ljubljana 1909­1913 L U, SP 2-3 T Pl/P 2-3 4; F 33; 53 2 69. SLOVENSKI dom, Ljubljana 1909­1914 L U, SP, SO 2-3 T Pl/P 2-3 f 24-76 4 70. STRA@A, Maribor 1909­1925, 1927 L U, SO, SP 2-3 T Pl/P 2-3 F-f 5-60 19 71. [TAJERC, Ptuj 1910 L U, V 2 B / / F 1 mapa 72. TRIGLAV, Radovljica 1910 L U, SP 3-4 T Pl/P 2 F 4 1 73. JUTRO, Ljubljana 1910­1912 L U, SP 3 T Pl/P 3 F 30-82 4 74. NA[A gospodinja, Ljubljana 1910­1914 L U, SP 2-3 T Pl/P 1-2 4 15 1 75. RUDAR, Zagorje 1910­1914 L U, SP 2 T Pl/P 2 F 45 1 76. MODERNI cirkus v …, Ljubljana 1911 L U 2 B / / 4 5 1 mapa 77. NARODNI socijalist, Ljubljana 1911 L U 2 T Pl/P 3 4 8 1 78. GOSTILNI^A­RSKI vestnik, Ljubljana 1911­1913 C U 2 T Pl/P 2 F 25 1 79. ILUSTROVA­NI tednik, Ljubljana 1911­1914 C U 3-4 T Pl/P 3-4 F 30-50 3 80. ZARJA, Ljubljana (1915: Trst) 1911­1915 L, rest U, SP, SO,V 2-3 T/B Pl/P 1-2 F 8-85 4+2 mapi 81. DAN, Ljubljana 1912­1914 L U, SP, V 3-4 T Pl/P 3-4 F 53-55 6 82. @ENSKI list, Ljubljana 1913 C U 1-2 T Pl/P 1 4 8 1 Rapuš, K. Stanje, uporaba in zaščita časopisnega gradiva v časopisni čitalnici NUK SEZNAM ^ASOPISJA PAPIR PO[KODBE VEZAVA DIMENZIJE naslov ~asnika, kraj izhajanja leto izhajanja vrsta vrsta stopnja tip material stopnja format debelina hrbta {t. zvez­kov 83. @ELEZNI^A­RSKI glasnik, Trst (1920: Ljubljana) 1913­1914 L U 1-2 T Pl/P 1-2 F 13 1 84. SAVA, Kranj 1913­1917 L U 2-3 T Pl/P 2 F 20; 43 2 85. TRGOVSKI list, Ljubljana 1913­1945 L, rest U, SP, SO 2-3 T Pl/P 2-3 F 11-60 23+1 mapa 86. NA[ glas, Ljubljana 1914 L U 2 T Pl/P 1-2 4 20 1 87. RUDNI[KI delavec, Ljubljana 1914 L U, SO 2 T Pl/P 1-2 4 5 1 88. ILUSTRIRANI glasnik, Ljubljana 1914­1918 C U 2 T Pl/P 2-3 F 23-29 4 89. TEDENSKE slike, Ljubljana 1914­1918 C U, SP 1-2 T Pl/P 2-3 4-f 17-38 5 90. GOSTILNI^A­R, Ljubljana 1914­1931 C U, V 2 T Pl/P 2 F 13-32 7 91. NOVINE za Vogrske Slovence, Szombatley, Maribor, ^ren{ovci 1914­1941 L 3 zv. kop. U, SO 2-3 T Pl/P 2-3 4-F 18-70 15 92. DELAVEC, Ljubljana 1914­1941 L U, SP, V 2 T Pl/P 2-3 4-F 18-40 9 93. OBRTNI vestnik, Ljubljana 1914­1941 L U 2-3 T Pl/P 1-3 4-F 17-50 7 94. POZDRAV iz domovine, Ljubljana 1916­1917 L U 2 T Pl/P 1 4 13 1 95. JUGOSLOVA­N, Ljubljana 1917­1918 L U, M 3 T Pl/P 2 F 10 1 96. RESNICA, Ljubljana 1917­1918 L U, SP 2-3 T Pl/P 2 f 27 1 97. NAPREJ, Ljubljana 1917­1928 L U 2-3 T Pl/P 2 f-F 22-90 13 98. NOVICE, Ljubljana 1918 L U 2-3 T Pl/P 2-3 F 25 1 99. KURENT, Ljubljana 1918­1919 L U,SP 2 T Pl/P 1-2 4 25 1 99 a. KURENTOV album, Ljubljana 1918 Uvezano pri Kurentu 100. MALE novice, Maribor 1918­1919 L U 2 B / / 4 / 1 mapa SEZNAM ^ASOPISJA PAPIR PO[KODBE VEZAVA DIMENZIJE naslov ~asnika, kraj izhajanja leto izhajanja vrsta vrsta stopnja tip material stopnja format debelina hrbta {t. zvez­kov 101. MARIBORSKI 1918­ L U 2-4 T/B Pl/P 2-3 F 52-56 2+1 delavec, 1920 mapa Maribor 102. JUGOSLAVIJ­A, Ljubljana 1918­1922 L U, SP, SO 2-3 T Pl/P 2-3 F 40-96 7 103. URADNI list 1918­ L U, SP, 2-3 T Pl/P 1-2 f 45-60 11 narodne vlade 1929 SO SHS, Ljubljana 104. DOMOVINA, Ljubljana 1918­1944 L U, SP, SO 2-4 T Pl/P 2 4-F 30-55 27 105. MARIBORSKI 1919 L U 2-3 T Pl/P 1-2 F 8 1 vestnik, Maribor 106. NARODNI 1919 L U 2 T Pl/P 1 F 15 1 socialist, Ljubljana 107. NOVICE. 1919 L U 2-3 T Pl/P 1 4 5 1 Nadomestilo­ …, Ljubljana 108. VSTAJENJE, Ljubljana 1919 L U, SP 2 T Pl/P 1 f 5 1 109. KMETIJSKI list, Ljubljana 1919­1914 L U, SP 3 T Pl/P 2-3 F-f 20-70 11 110. VE^ERNI list, Ljubljana 1919­1920 L U, SP, SO 2-3 T Pl/P 1-2 4-F 79-82 2 111. PTUJSKI list, Ptuj 1919­1920 L U 2 T Pl/P 2-3 F 55 1 112. LJUDSKI glas, Ljubljana 1919­1921 L U 1-2 T Pl/P 2 F 42 1 113. JUGOSLOVA­ 1919­ L U, SP 3 T Pl/P 2 F 38 1 NSKI reklamni 1923 list, Ljubljana 114. MURSKA 1919­ L U 2-3 T Pl/P 2 F 25-35 3 stra`a, 1924 Radgona 115. JUGOSLOVA­ 1919­ L U 2-3 T Pl/P 2-3 4 13; 30 2 NSKI obrtnik, 1929 Ljubljana 116. NOVA doba, Celje 1919­1941 L U 2 T Pl/P 2-3 F 24-65 16 117. NA[ glas, Ljubljana 1919­1942 L U 2 T Pl/P 2 f-F 10-48 8 118. STUDENTSKI 1920 L U, SP 2-3 B / / f 1 glasnik, mapa Ljubljana 119. UJEDINJENJE, Ljubljana 1920 L U, SP 2 T Pl/P 1-2 f 7 1 Rapuš, K. Stanje, uporaba in zaščita časopisnega gradiva v časopisni čitalnici NUK SEZNAM ^ASOPISJA PAPIR PO[KODBE VEZAVA DIMENZIJE naslov ~asnika, kraj izhajanja leto izhajanja vrsta vrsta stopnja tip material stopnja format debelina hrbta {t. zvez­kov 120. UJEDINJENJE, Ljubljana 1920 L U, SO 2 T Pl/P 1 F 10 1 121. URADNIK, Ljubljana 1920­1921 L U 2 T Pl/P 1 f 11 1 122. PREKMURSKI glasnik, Ljubljana 1920­1922 L U, SP 2 T Pl/P 1-2 F 33 1 123. SPLO[NI prometni vestnik, Maribor 1920­1922 C U, SO 2 T Pl/P 2 F 20 1 124. SPORT, Ljubljana 1920­1922 C U 1-2 T Pl/P 2-3 4 24; 37 2 125. ENAKOST, Maribor 1920­1923 L U, SP, SV 2-4 T Pl/P 3-4 f-F 21; 40 2 126. KMETSKA mo~, Maribor 1920­1923 L U, SP 3 T Pl/P 3-4 F 5 1 127. NOVA pravda, Maribor 1920­1927 L U 2-3 T Pl/P 2-3 f-F 8-45 8 128. TABOR, Maribor 1920­1927 L U, SP, SO 2-3 T Pl/P 2-3 4-f 25-110 10 129. JUTRO, Ljubljana 1920­1945 L U, SO 2-3 T Pl/P 2-3 F 15-70 89 LEGENDA: -VRSTA PAPIRJA: C-kvalitetna celuloza, L-lesovinski papir, R-recikliran pa­pir, rest-restavrirani deli, kop-fotokopirani deli, -POŠKODBE PAPIRJA: U-uporaba oz. mehanske poškodbe, V-vlaga, SP-slab papir, SV-slaba vezava, SO- slab odtis, -TIP VEZAVE: T-trda vezava, M-mehka vezava, B-nevezano, -MATERIAL: Pl/P-platno/papir, U/P-usnje papir, U/Pl-usnje/platno, -FORMAT: 8-oktav (do 25 cm), 4-kvart (od 25 do 35 cm), f-mali folio (od 35 do 45 cm), F-veliki folio (nad 45 cm), -STOPNJE POŠKODOVANOSTI OZ. OHRANJENOSTI: 1-odlična ohranjenost, 2-dobra ohranjenost, 3-slaba ohranjenost, 4-zelo slaba ohranjenost. Citirani viri 1. Čučnik-Majcen, N. (1996). Zapis v čas: osnove varovanja in konserviranja knjižničnega in arhivskega gradiva. Ljubljana: samozal. 2. Gazvoda, J. (1991). Mikrofilmska zaščita knjižničnega gradiva v Sloveniji. Projekt mikrofilmanja časnikov v NUK in KIS. Specialistična naloga. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. 3. Ifla načela za hrambo knjižničnega gradiva in za ravnanje z njim. (2000). Ljubljana: Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo: Arhiv Republike Slovenije. 4. Managing the preservation of periodicals and newspapers: proceedings of the IFLA Symposium = Gérer la conservation des périodiques et de la presse: actes du Symposium IFLA, Bibliotheque nationale de France, Paris, 21-24 August 2000. (2002). München: Saur. 5. Rapuš, K. (2003). Stanje, uporaba in zaščita časopisnega gradiva v časopisni čitalnici NUK. Diplomsko delo. Ljubljana, Mirna Peč: [K. Rapuš]. 6. Šlebinger, J. (1937). Slovenski časniki in časopisi: bibliografski pregled od 1797­1936. Ljubljana : [s.n.]. 7. Vodopivec, J. (2000). Vezave srednjeveških rokopisov: strukturne prvine in njihov razvoj = Medieval bindings in Slovenia: binding structures on stiff-board manuscripts. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije. Katja Rapuš je zaposlena v Arhivu RS kot pripravnica v konservatorskem centru. Naslov: Zvezdarska 1, 1000 Ljubljana Naslov elektronske pošte: katja_rapus32@yahoo.com