ŽENSKI SVET^HHM^mbmmh^^M Žeua iu druiba Zma, k.o pa c;o\oris! jSi-Jvk^':InJüBeM ilvJiili Uj^i ■ li'piayM ug.'Hu-;:. ytisk. 'iV'Ž '-/EjtiVyiaiGlDj.iijkÄ (Vn. siv ti ctd', ödBiji^^ y -ijfe; i^i^sei'-^Sš^ ■.■flaS'jQ. /pyi'ifpßsK iÄ-: ■ v ¥:•' ■• • •.rn vedo a • dru;>.!)i uli' u a. =cestii, .Vf.u-sAda- ^iud' i^äwivjia;'.«';'na ^ • z-afocfä, da jt: dnu;;:' vii.šk; \li>l-. niV-piVc. 'i''C:i^a ft; radt-■ 'ii-fJiiinfli;' Z.Mia/ iak«' |..i f^.u.-ri«!' OBKžfeiv jÄadiljj^^v iiiiitžjiSgpvori ^vtdcalg/^iäi sirapa -, š%;ć.io 'gcryijHcci,, ■Iii'- J o. ■■»jljy] adu Je ■ - doii-žeiio,;, • rchjo'diY lilsini.. A;i;'pri/t'-.'-!;.r.(i .■•jiuii,-ao Äii.eijü :ut>;/-.... ]i.-s;:j! ;ir.\;i no g-uvoiiii. .Iii", i.-;-:; jiejuškef" italijanske aks'ffajicosie.. ter latinske ■ 6:i,;':i n.-tracuö. pölojiiljfeiio. iiiš-' ; ^ da ä;:. jim ^-uh'-. j>.iäa,v ni-.äüijo ■ii'gi)vc(rjli';iiii\^i:Hvi,!i j-iijaiiid,- . j.-' iKii.iii ijHiija in iin-z tujlic nd n>priiiiar:uv. du'nh'.či? iii.'Scdc... Ljvsdje : piiljs-i.fco •:sr>vt>f-e..iäi pc.Jas: ini-sTiJi., jialo .riiV. -n . h.fii^ ;k; '.kiiž(.'; .lili ■!-u:\..<4; cirr.'V svojn v..a ■.ij-Jiirtiiic.-Xahiiniiji:, kalyin')):.!-.!;!.. -zaJUijyat.". . v(i;-j«V-drf inaS/vsjvjKa-erir.ščiKo. '^s-kjii.. a ' ■: >1 i t'dli äik Va» u .•.sie, ü; i.|u v k a, i;vk;i. cvrči. iiiaUu ■' ; .".iSlid-?hir iu-n£iijiric, hači'.v:>,- da so jiui ysc-'. ' PozsitiHi.r^dv?^^^ .Qlajv .'finjipe III liste; a jerik jüiK^'iV.ArVvi uiiiz^TjiliVa j)a ajiliovt) s'.raiiuo g.-'Torioö.. ttfe^ziibteya,' da gcr/iiris .'ii.|ifi(i,;spr,-. ■■(<>Vimo j;ni:/-!ii;.sl(;yüiisi>ii.<:;, Kida vsi, Kahle.-Va-lftp.j da. jv'.'.«.•■5' liwin i» .Crrds/dio; lugH/^'n ' ■ :kai;t-:- ..<1! V r/1 ij-,.- yliiijs ■wpraitiiitv' ■Mir- ' ':' ;.• ■■.■i:).:'... •■:(:«.•., •■>•.:,• rokel,», •ivesfu»; «kiij ■ac.;».,• •■■■. ki-ii-iä-kako:- pasi i r ha- jj^i;:. ■: i --V' f::' l'oskaa; «'he kaUji- posluii:. dcu-jn^ v': /ill ■■■fc-nlsil'gl^ . fy'd-.i:«.-. hi-iif i!-U1 t-.ijo jiovjric!:,'ziir.iixij, ;<:a •; ' ■ ;n-v<>rii- rrrvoc Ääsiio, I'li. ^vdiogihiji '": 'i tiiliili räpa!;-! Audi:)'"' kar ima v.-iak :;aro.i. . V • p 'r.jegoy .ji;iC:<. Vi-i' z.uiKi-o7.'.>;i(jsti; 'i ' i;: ■ (i.dotui.vja;;-.r.(ni.. D.ihVr; pi'v(>rM;li eL-' üJ .... .. duie ii: ii' ni: f.i'jii iid iiajic.ra. Vđi voinc<, jij ; " . !>« iU- pojiuvija {i^eätJ^'SSi- .■Wespdj-^teto^^ ra/lii nih izrazov..- Izki;,ia;r:,lafi.ii-' jMirajii r.iijirc.can«.' .fislili '.goviji'iett'.'i''-.i-.iiiil) iiir.'k..- ;«iis[idrin;!> imira-'o učili . posle .. ... same:- o-oyci;-iti Ic-pn iii^'f-::"'-'Puter-|-."nH...'. t-ndonii! V zadrc;ra. da r.js ..-.:i;ri.c-a. !iii;.-i''ii. ■v.5akc.->-.n;:,.k:qd-..)c zaa-e-j. .. ■.'•'! - .ziirf-s' gospod iu kđc iti- zaiHidMi -..' ■.-. 33. ZdraTsiro in kosmeiika Preizkušena domača sredstva in zdravila (Konec) Olje laneno. Pri pljučnih boleznih, vnetjiT čreves in boleznih, na jetrih 3 žlice lanenega olja dnevno vpliva zelo olajševalno. Laneno olje in voda živega apna, vsakega pol, hladi in hitro celi opekline in druge rane. Snov namažemo na debelo na platnene krpe, ki jih polagamo na rane. Olje mandljevo uporabljamo za čiščenje kože, za okrepitev lasišča, za masiranje telesa po kopeli itd. Olje olivno ali oljčno uporabljamo za iste namene. Ker je cenejše od mandljevega, se scve bolj uporablja v kozmetiki. Že stari Grki in Rimljani so si po kopeli natirali kožo z olivnim oljem. V novejšem času tudi dojenčke natirajo z oljem, namesto da bi jih pudrali. Olje ribje vsebuje bogate množine D vitamina in vpliva zato zdravilno pri škrofu-lozi. angleški bolezni, mehkih kosteh, jetiki. Tudi slabotni in bledični otroci, pa tudi odrasli naj bi uživali ribje olje. Celi izredno hitro tudi rane. Olje ricinovo je naglo učinkovito odvajalno sredstvo, ki niti najmanj ne oškoduje želodca in črevesja. Opij blaži bolečine, zapira in uspava. Ker je strup, ga dobimo le z zdravniškim receptom. Pantopon se imenuje preparat opija, ki v različnili oblikah, namreč kot kapljice, tablete, vložki ali kot tekočina za vbrizgavanje. uteši bolečine. Piramidon, prašek, ki zmanjša mrzlico oziroma vročino, in blaži glavobol in zobo-bol, migreno, influenco i. dr. Skrbite za redno stolico. Poskusite Leo-pilu-le, ki že po petih, šestih urah dovede-jo dolahkegainpri-, jetnega odvajanja. Oglas reg. pod Sp. br. 969 od 28. X. I93S Leo-pilule Peliti kot čaj pomaga pri krčih, slabem teku, vetrovih, glistah in zlatenici. Preslica (ZinnkrauL) je vodoodvajalen čaj. Sedeče kopelji v zavarku preslice često ustavijo dolgotrajne krvavitve. Pesni sok je koristen malokrvnim in slad-kornobolnim, ker vzbuja prebavne organe in. pospešuje delovanje jeter. Pesni sok priporočajo tudi kot zdravilo proti pljučnim boleznim. Redkev krepi oslabljen želodec. Komiir se zapira voda ali ima žolčne kamne ali kamne na mehurju, naj pije sok od redkve, pomešan z vodo. Vpliva ugodno tudi pri vodc-nici. Sahnijak vdihavamo pri kašlju s pičlimi izmečki. Sirolin, sirup, ki zdravilno vpliva pri kašlju in pojavljajoči se jetiki. Svinčena voda ali pa ocetnokisla glino-vica, imenovana tudi biirova voda, naj bo vedno pri rokah. Svinčeno vodo devljemo kot obkladke na otekla mesta. Z razredčeno occtnokislo glinovico umivamo rane, ki se hitro celijo. Dobimo jo v lekarnah kot tekočino ali v tabletah, ki jih raztopimo v vodi, Soda jedilna. Večkrat na dan po noževo konico sode jemljejo ljudje, ki imajo preveč želodčne kisline, ali ako jih peče zgaga. Smrekove igle, zlasti vršički kot čaj vplivajo vodo odvajalno. Smrekov sirup je izvrstno sredstvo proti kašlju. Kopeli v smrekovem zavarku krcpe in oživljajo kožo. Tanin, sredstvo proti driski, želodec težko prenaša. V prometu so razni taninovi preparati, kakor tanalbin, tanigcn i. dr., ki približno enako učinkujejo. Tavzentrože ali zlati grmiček so mnogo-stransko koristne. Njih čaj, pomešan s čajem bohinjskega mahu, koristi proti kašlju in pljučnim boleznim. Sicer vplivajo tavžent--rože podobno kakor pelin. Caj ne sine biti premočan. Urotropin je proti boleznim na mehurju, žolču in ledvicah. Vaselin je rudninska maščoba, pripravna posebno zato, ker ne postane žarka. Uporablja se kot mazilo v zvezi z drugimi tolščami ali brezmastnimi kremami. Sam vaselin dela kožo rumeno, ako ga oporabljamo dalje časa. Veramon, lahko pomirjevalno sredstvo, ki potolaži bolečine. Veronal je gotovo učinkujoče, toda močno 34 uspavalno sredstvo, ki ga ne smemo dostikrat uporabljati. Deluje tudi proti raidra-ienjn duševnih iolnikov, a uniSuje živce. Palerijanove kapljice (baldrian, žpajka) vplivajo pomirjujoče in lahno uspavalno. Uporabljamo jih proti krčnim in živčnim napadom. Ker se jih narava hitro navadi, jih ne smemo jemati prepogosto. Železnate preparate dajemo proti malo-ki-vnosti in hledičnosti. A tudi dobro dalmatinsko črno vino, če je naravno, vsebuje mnogo železa. Uživati pa ga treha kot zdravilo, torej le pomalem. Zilena, njen gomolj, pa tudi zelenje spada v vrsto najdragocenejših zelenjav. Njena vo-njiva olja os-sežujejo živce; zelena tudi ureja delovanje ledvic, stranskih ledvičnih žlez in mehurja. Najdragocenejša je presna zelena, nastrgana in začinjena z olivnim oljem ali limonovim sokom in peteršiljem. Ž,elezni klorid vata, ki ustavi kri. Žveplo deluje odvajalno, ako ga vzamemo v majhni količini., Žveplene kopeli izvrstno učinkujejo pri kožnih, žleznih, revmatičnih in črevesnih boleznih, pri boleznih na jetrih in že mnogih drugih boleznih. Seveda .so najučinkovitejše kopeli v vodi, ki že po svoji naravi vsebuje žveplo. 35. %ihmmOi najboljše olivno rafinirano olje trgovinah! l'uitnc ill Ircznicsnc pitio : -Pösttrij'sE'JjrBziüßsBe.julie-,so^ '^-f'rie,- ät iff^- /M ■ iib":4!iv;ljemp - iia ,:gQi'ejö; juha. .Go;-. • ■ Wfe pölift; -Jäofc^inali Nzttanjäüje ^biBŽnos^ : .fiidi- .za psštoe jn -.vSljWs, IfÄteiÜiiJey^ jo-xöto.; Tu • f piS^einovMKäjAraaöte': ze^, - jčj .-üre; .preclei^^ ■ 'Vl^šelu jedenjaiiak ^amrefc fSäl^iSruiega ■; tWi; đopojnil,.' kf. ■ ' --S^Kriit^v ■ .tediliv; riajpwj/f .kä^ -'zeleraaTiiri.; Kiifainjä sitfT tikoma pipdeB. BS'jeDlo [Vho na, imzo j .IM: zeka peteisiij iesw lä mawun Rarfijotno ^iirape: jütb;^ 5lo all kisln ometano ne sme iffS viea, lerA, ■ «^llflfe^CSfcetđftD, •«pti.raBIjamii .jiaÄi:'Sjš?-' Kaj pravi »Nivea« vsaki gospe? iN) treba, da. izgijfaj;:V:a§a kož»./-.mladosfaW''syežosi>:I>oiteMe.inv,, da Vam.pomagam.-v-eua^ffitiijpltt fcožo:..Jaz đon}jeni,'ki£f Vineodoljivaoželrfej-mlaaoMšn', ' z^rav in.: srež, ■.: Meifti no-,;'' Uaaja-moc je ElTCERlT^ ^ed,-(sty o "za ktepitev. :kože. T^Ch sredT-•stvo" mi fldpirav'đpstDp"^-nežni), tki^^o ' kože, "-kar :;-;poYzro'čav-. da osIniK! m+i-avo . 111,fino. -Zantfiild ■se'-ttain&f-;l!ric-.-n^ - Yas^nevj^^ dižij . da .se. :vBalc dan. «speäne r pusteite .-möjie'-.poBtiocFi'^;---.". r lÄ^l-iiaWto mleko v akB • ga- v2,aBjeiaoprecej, ■:].iiIia,"zelö-.prido!tiiv.Ba okuavt 'in hra^iljivijsti, Pil poetmh iuhaii, ki )ila ielamö s pte -- tešilo'-. -flafi..n6...piiesvetloj-.' bxtl ...mora .svetlo:,, ■liTanetLO- kakor .zemeljna-skorja ali «f-florjava Najnesto s prPtgan}e)n zagosti da polor-uno . ■ -v -Jtlšn-i- -l-oHec-' za- -"vsaka oseto-po.^v^e -,tanko.. (x»rU ali opečeni i-ewit feml)e ali kruta . jtfedeii-nali)enio jiilio.. Ako- i:e jnha.saiaa-po vbi đo-VT)lj ^osta Jamo iczance ali kocke Itrnha oprazene ali of-\irte posebej jia mizo -' PošSbijo izflatij,e m :redilne-50, ra^ne -brezr. ■ itiesMG -;]tihe,- ki-rjih, -prirejinno.. w kitlianej^a , ; - par)enega, - jn potem - pi:e.tlafenega,-spta).a,, laompiTja, Spaigl]C->r ^pitlače k^riijole m ■ lalikQ-pTav a-aziiovrstnik zelenjav. la.. -3<5mražinicp na - .djEg--i.presii,e^- :inasla, .: -posipamo, s -polno ■ .jlreö- -iso'ke.-.'šc .nć-koliko -yprafonio»- -Zalw.ein.ö jiato z IJ^Jitia kostiie jtilie i-ei kuhamo §p 10 mmnt V jušni posodi razmetemo lUmS njak, äice sve/e plesno smetane, ^čep ,;'Sri.lj.,m popra ,ter.' par kapljic-. limojiovega.,sQr ka.. IMa- te med.-n.eprestaiii,m,.,inesanj.em polar- - ^oma. Tlreanio . j;uli6i :X)nmo.,jo: na. .mizo:;a., -■žemeljninji. Jsackaini,' opraženinu: na ,iua5>>i,. ■ ,;i Ma-jrvikma juha..- Euba] najmanj,; eno,- , l'kg-i'az-sekan-di- govejili kostv in,,vso-,oBii;ajno,; usno:zelenjavo ,na treh, litfJhiSode. Potem,, zarumeni -.na 8 dkg masti rn , nekoliko pres- , ne-ga-masla: g.ilkg. moks^:,dodaj- 2.-p.ol-ni:.p.es!?i, ' izbrane in . sesekljan ekislioe,-. Žr-rS knV.ane. . na majline kodie .zrezaue. korfiniike;. ^ prav, tako zrezane; oćgeno'.-^ampinjone ali,„preslice;, ■ (ma-VTahe-)- in- 6—8 dkg,: na .■drolme;•,:I^ocke,- . ,7,rezane-prekaj:ene, svinjske gnjati.-,Pl erapäaj-. ■i'se -dobro "na - pripravljenem hledorumenetri---prežganjn -in- i-a7-mösaj, skodelica,,-m,rzlega-~-hilefca--in:-kö -se-"lafne,, na,": Štedilniku ;gostit>iV ,'7<1"Hj s■preeejeno.jiiho „od- kosti,, oioli;,,okisaj - - pičlo - z, limonovim - sokom,-,,doda): -se-, kocko,,-, , sladkorja in:,ku'fiaj,')uho-. se pol-"lire.,,-Vli.j-,,j'9; :-lm opr^zene-žejneljne reKaiiee.- -- -, :., .,- -, -: :solaia. 5 $lamno „». ■'k}i>hasp^ :. - to-'đkg" prekajene-.-slamne -zrezi- na- majhne;-" kocke kl jili opražu da sfe zaSno ob ktajn " i-iiinehiti-"-", -Dodaj fi'eliko-,",: drobno .-■s(^,ekljahp ■ feb'nlo ■ in' prtfpraži, nakar ptunesaj," ^k-ttsnć ,, -"■•žlifko.-,aia,dk0r-ja",-, „skodsliaoi: milega-, vinskega. 37. ldsa, soli po potrebi, popra, žličko goste gorčice in nekoliko vode; prevri in stresi v za-vrelico 1 kg v oblicah kuhanega, na male kocke zrezanega krompirja, ki naj zavre, Dakar odstavi, primešaj 2—5 na listke zre-zane safaladi in prav malo drobno sesekljanega zelenja od zelene. Poki-ij in postavi za četrt ure na kraj štedilnika, da se krompir dobro^ prepoji. Daj že gorkega s trdo kuhanimi jajci in zeleno solato na mizo. Krompirjev ■ zavitek. Skuhaj že zjutraj ali prejšnji dan K % krompirja v oblicah. Ohlajenega olupi in ga nastrgaj na strgal-niku ali stisni v stroju. Primešaj mu 10 dkg pšenižne moke, 5 dkg presnega masla ali masti, 1 jajce in potrebne soli ter zgneti v testo. Potem umešaj i dkg presnega masla, 10 dkg nastrganega bohinjskega, tnlega sira, äcep soli, sesekljanega zelenega drobnjaka! 1 jajce in po okusu tudi malo popra. Kaz-valjaj testo precej tanko in ga namazi s pripravljenim nadevom. Zvij v štrukelj, ki ga položi na namazan pekač, pomaži ga z raztopljenim maslom in ga speci v dobro razgreti pečici, da se lepo zarumeni. Se gorkega zrcži na poševne koščke in ga daj z mešano ■solato ali s paradižnikovo omako na mizo. Ker se krompirjevo testo hitro zmehča, je bolje da preje pripraviš nadev in šele potem testo. čokoladne rezine. Umešaj 12 dkg presnega masla, 7 dkg zmehčane čokolade in 6 dkg sladkorne moke; potem dodajaj polagoma ') rumenjakov in medtem stepaj s šibico za sneg, da se bo začelo peniti, nakar primešaj trd sneg šestih beljakov, kateremu si med slepanjem vtepla 3 dkg sladkorja. Dodaj še Orehe, drobtine in moko že prej dobro zmešaj med seboj. Razmaži testo 2—3 cm visoko na namazan, z. moko poštupan pekač, ki ga postavi v srednje razgreto pečico. Spočetka naj bodo vratca za ozko špranjo odprta; po preteku 10 minut pa jih zapri in peci pecivo okoli 40 minut. Ko se kolač shladi, ga zreži na rezine, namaži jih po vrhu z marelično mezgo in stisni po dva in dva tako, da je namazana stran znotraj. Namazi še po vrhu lanko z isto mezgo in prevleči naposled z gosto tekočim čokoladnim ledom, ki mora biti še mlačen. Čokoladni polm.eseci. Umešaj 12 dkg presnega masla in 12'đkg sladkorja v prahu, potem dodaj drugega za drugim tri cela jajca in mešaj vsega skupaj pol ure. Končno dodaj 2—3 kavne žličke kakava ali nastrgane čokolade, ki je mora biti nekaj več. Dodatek kakava ali čokolade je sploh poljuben. Primešaj še 12 dkg moke ter zlij potem v namazan, z moko posipan pekač tako, da bo približno za ppt visoko. Speci bolj mehko, in kp se ohladi, obrni ter gladko stran prevleči z rumovim ledom. Ko se posuši, izrezi z obodom za krofe oblike polmesecev. — Humov led: 15 dkg sladkorja v prahu zmešaj z dvema žlicama ruma; dodaj po potrebi še kako žlico mlačne vode ter mešaj tako dolgo, da postane gladko. Zlij na pečeni ko-!ač in razdeli sladkor po vsem kolaču enakomerno z mlačnim nožem. Pecivo je hitro narejeno in je prav okusno, a tudi lično iz-gloda. Medeni pükoti. Zgneti v testo 60 dkg mo-ke, 34 kg sladkorja, H kg presnega masla, '.-Š kg medu, 2—3 jajca, noževo konico je- " 7 dkg drobno zmletih orehov, 3 dkg. prese- dilne sode ter dišave: zdrobljenega janeža, jsnih žcmeljnih drohtin in 3 dkg moke. cimeta, klinčkov in llmonovih olupkov-po --okusu. Razvaljaj in izreži z modelčki oblike, ki jih speci na namazanem pekaču. da je kuhinjska čokolada Mirim iz najboljših sestavin napravljena. MIRIM kuhinjska čokolada i Praktična navodila Iz domačega vrtnarstva Na vrtu imamo meseca maja vse polno dela. Majnik jo glavni mesec za presajanje in setev. Sadimo fižol, kumare, zelje, rdeče zelje, ohrovt, karfijole, zeleno, por, peso in paradižnike. Proti koncu maja sejemo tudi prvo endivijo, na.menjeno za zgodnjo zimsko uporabo, zato so primerne zgodnje, rumene, mehko sorte. Ko presajamo povrtnino, moramo posebno paziti, da ne potrgamo preveč koreninic od rastlin, zato jih ne pulimo pri izkopavanju! Pred presajanjem zalijmo dobro rastlinice, dii se jih oprime zemlja. Tudi koreninic ni 38 icllODO^"^ potrebno prav nič krajšati. Sadimo le zdrave sadike, pretegnjene in vodene vrzimo proč. Solato sejemo vsakih štirinajst dni, da nam sjDroti doraste. Ko sadiš fižol, postavi količe pred saditvijo, kar je mnogo bolje, ko po vzkalitvi. V tem mesecu presajaj paradižnike, papriko in jajčevca. Pri setvi kapusnic, se radi pojavijo bolhači, da jih zatreš, sadi med zelje nekaj solate, lega pa naj ho polsenčna. Setev redčil s puljenjem, s tem vzgojiš zdrave, lepe in krepke sadike. Do 15. maja sadimo na piano kumare "S' vrstah po 10 cm narazen in najmanj za 1 meter vsaksebi. Ko imajo kumare po pet listov jih okopljemo, obsujemo, konice pa odSčipnemo do tretjega listka. S tem izsilimo sLranske poganjke, ki so mnogo bolj rodovitni, kot glavni. V maju pa prenesemo vse sobne lončnice ua vrt, da se čez leto opomorejo in očvrste. V zemljo napravimo z drogom luknjo, vanjo pa postavimo rastlino z loncem, vendar tako, da je pod loncem Se najmanj za 15 cm praznega prostora, da se lahko odteka voda in ne zlezejo v lonec razni škodljivci. Ko cvetice začno življenje jim pomagamo s tem, da jih tedensko zalivamo z razredčeno gnojnico. Pazi, da ne izpostaviš senčnih sobnih rastlin žgočim sončnim žarkom. Majda Vrtne bolhe in bolhaii se pojavijo spomladi ob suši; napadajo najraje mlade setve in čestokrat docela uničijo mlade rastline kapusnic. Zato treba grede s setvijo večkrat poškropiti z 2% mešanico vode in tobačnega izvlečka, to je na 6 litrov vode primešamo približno litra tobačnega izvlečka. * Barvanje letnih oblek Bluze, predpasnike, pa tudi cele letne obleke iz tanldh tkanin, ovratnike, zapest-iiike, okraske in čipke lahko doma pobarvamo ali samo barvo osvežimo. — Ako namočimo navaden svilen papir rdeče barve v potrebni količini vode in jo potem precedimo, lahko v njej pobarvamo rožnato vsako tanko blago ali čipke. — S čajem rumenkasto ali «ekri» pobarvamo zastore, etami-naste obleke in podobno. Lističe čaja treba skuhati na vodi in vodo precediti skozi eta-minasto krpo. Potem še krepko iztisnemo skozi tkanino, ki smo vanjo zavili čajne lističe, vso tekočino, da dobimo dovolj temno bai-vo. Ako je pretemna, dodamo vode. Ko smo parkrat po vrsti namočili blago v pripravljeni barvi, a ga vsakokrat nanovo nalahno oželi, ga naposled pomočimo še v blago, torej prav svetlo raztopino hiperman-gana, da je barva trajnejša. Nato zopet nalahno iztisnemo tekočino in obesimo blago lepo naravnano v senco. — Tudi s kamil-čnim čajem lahko dosežemo rumeno barvo posebne svežine. Pri barvanju s kamilčnim čajem pa ne uporabljamo hipermangana. — Dalje nam služi še črna kava za barvanje tkanin; usedlino kave skuhamo kakor čaj in tekočino razredčimo z vodo, da dobimo rjavo ali svetlorjavo barvo. 39 ^^kywL. ^jeciäi >dculm Hneippova SLADNA KAVA '>■' Tifejt? .I'afye''V: ptsšM]^' z natančnimi ■■ navadili •f'^lippraibV;-® • . Za lK,ry.»i:i<. n:r-v.-. jnt: iiUigo ' jrötem '^elß ■ ga: :denemo si^e al je čask: ■ .namakati j ■ ■ :-V-g?'::Ä da v.vsako-.rbab'o . najprej, pre^ ,. ■ - lü'picn i:.ora biti ■ iyii-jrn blü-n, ii; ga iia^. • i:i--!->ivi,i>U' l)aiSati;;;ia|ti ■ vsakei■■tkäiiinB;::se::? . vAko .tk^iiiii'p' ^ečkržt liainp^mo'.T,.' äjfti^'ij'.pö.: kamilice' in kaša;' '¥se' bairrö,.'... ..v' 'Itl^nkie; samp.-.ijjpziini-;;; noy.e 1;li)hi;kor fiu!i 'pofö'tiJ i-.'i. v dama/nösi-:slajH---; ' nik. fe;-spqrnla^i., Ker sV, klabiikr\poleti' yiiofip :x>iria»;o Irakoi- pc7.iini. U- licbro d« •V.i'iu:). iwkö -jln r.f.'Stin-ö. lit:!*! ii; .'ploh y . . adr^^nitti/v^glafin toda terr.tflj:;!.! ii) akilra s praauHu.žf,';):!.: mil . . ,'ti:czi;.;'. l'u! fhi • zsvin-r.;« • Ho»r,k' v lista lirp,) ' iiiVgä: pi^iimo' -g^y ... ■riamakŠiiiG-.. V;; e^ Krpo tr«ha y^krat lanenjgtl,, dfi' j«» ypdna-■;čista, ö'v;-': ■ kaje; 0(1' rl^TO^Cjfifeiliiiv J ■'s av ■ spntiihoy-"izato 'P^ S .i^S'ÄS'j^ ■ .iiri": teiiV-ghram ■ ■ ■■piJvabii.'if.e prcji.iniu-. iSff^i^^ , dpbite-^kretnpv'-z^ Vkr^ sonćenje,.-.Preparati - so.-ft^trcjeni pod-^^draH^^ ■ .riišEp Zaloga jaje za. zimo. Mnqso doiuiri.i si nnlTrp.nit«. ,r :.iipate;tttdi 1<1KW. um£.is . .Z.>a.