Ljubljana, sobota 8. junija 1929 Cena 2 Din OIOSOfiDO 25 Din. « Inozemstvo 40 Dio. Uredništvo i UnUana. Knflgora offica S. Tttefcn ker. 3122, 3123, 3124, 3128 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Teleloa fit. +40. Cefle: Koceoora HLS. Teleloa 1titffm i9a Rokopisi m m vračajo. • Ozlajj po tarifo. Upraratttvai UnMUn*, Preferaov« «1 M Telefoo it. J122. 3123, 1124, 3125. 3124 laaeratai oddelek: Unbbama, Pretemo* nfica 4. Telefoo fc. 2442. Podružnica Maribor i Aleksandrova tea it. IA Telefoo St «56 Podružnica Celje; Kooeoov« rfca it 8. Telefon it. 100 Računi pri pojt. čet satvotfb: Ljubljana 6t. 11^42; Praha čiste 78.180; Wlea Ur. 105.241. Dvajset let ieče za Punišo Račiča Proti pričakovanju je bila sodba razglašena že včeraj - Soobto-žena Toma Popovič in Jovanovič oproščena in takoj izpuščena Ljubljana, 7. junija. Deveti ljubljanski velesejem se bliža svojemu zaključku. Ni še celotnega pregleda in ne končne bilance o njegovem uspehu, že danes pa ni dvoma, da bo ta zadovoljiv in koristen za vse nase gospodarstvo. Ko je bil pred devetimi leti otvorjen prvi ljubljanski velesejem se je le red-kokdo zavedal, da je bil s tem postavljen temelj za institucijo, ki si je po trdih letih napora in smotrenega prizadevanja zavojevala najodličnejše mesto v našem gospodarskem in kulturnem življenju. Mnogi še danes ne pojmujejo njene važnosti in vidijo le kupčiisko plat njenega delovanja. In vendar je njeno vzgojno in propagandno delovanje za gospodarski in kulturni napredek brez dvoma še važnejše in koristnejše. Slovenska zemlja daje že stoletja prebivalstvu preskromen kruh. Zato bi morali s podvojenimi silami delati na to, da intenziviramo in racijonaliziramo našo kmetijsko produkcijo ter dvignemo obrtniško in industrijsko delovanje. Kdor je pobliže zasledoval razvoj kupčij na letošnjem velesejmu. pa je moral z začudenjem spoznati, da je letos najboljši kupec naš kmetovalec. To ni zgolj slučaj. Po vseh neugodnih okolno-stih in težavah, ki tarejo našega kmeta in mu v zvezi s slabimi letinami ter nizkimi cenami za agrarne proizvode razpoložljiva denarna sredstva, bi človek tako močnega zanimanja kmetovalcev za stroje in kmetijsko orodje ne pričakoval. Ta pojav je brez dvoma dokaz vedno višje strokovne in splošne izobrazbe našega kmečkega prebivalstva, je pa obenem gotovo tudi sad dolgotrajnega propagandnega dela naših .veleseimov in pokrajinskih razstav. Marsikak kmetovalec in podeželski obrtnik je leto za letom posečal naš velesejem, opazoval je razstavljene moderne naprave, spoznaval njih koristi in se končno odločil za nakup. Z veliko gotovostjo lahko pričakujemo, da bodo taki sadovi naših velesejtnov vsako leto bogatejši. Treba je le vztrajati na tej poti. Na velesejmski razstavi perutnine smo letos videli krasne kokoši priznanih pasem, ki ležejo na leto 150 do 250 jajc. Pomislimo, kakšen ogromen napredek bi dosegli, če bi nam uspelo po vsej Sloveniji dvigniti povprečni donos posamezne kokoši od sedanjih 80 na 150 jajc letno. Dohodek naših kmetovalcev bi se s tem lahko dvignil za vsoto, ki gre za celo Slovenijo v stotine milijonov dinarjev, Za malega kmeta bi bil tak napredek pravi blagoslov. Seveda je tudi za dosego tega cilja potrebno ogromno propagandnega dela, kakor ga je hvalevredno pričel vršiti naš velesejem. Kakšnega velikega pomena pa so končno naše veleseimske prireditve za Ljubljano samo, to bodo vedeli najbolj povedati naši trgovci in obrtniki. Kdor se v taka vprašanja vsaj malo poglobi, bo moral priznati, da je prenagljeno soditi, če je delo našega vele-sejma omalovaževal in če je videl v naših velesejmih zgolj rastoče kupčijske uspehe. Smelo lahko trdimo, da je največja zasluga našega velesejma v tem, da v svrho propagande za gospodarski in kulturni napredek privabi deset-tisoče posetnikov, čeprav je med njimi le majhen odstotek kupcev, kajti mnogi od sedanjih posetnikov bodo postali resni interesenti, čeprav šele čez eno ali več let. Niti pisana niti živa beseda ne more vzbuditi pri kmetu ali inteligentu toliko razumevanja za gospodarski napredek kakor poset našega velesejma. Zato ie vse hvale vredno prizadevanje velesejmske uprave, da skuša v čim večjem številu privabiti na velesejem tudi našo šolsko mladino, kateri bo tak poset ostal gotovo v neizbrisnem spominu. Naša mornarica zopet na Malti Malta, 7. junija, r. Včeraj zjutraj je na« ša mornarica, ki je posetila francosko sredozemsko brodovje v Afriki, odplula iz bizerte na Malto, kamor je prispela danes doooldne. Odhod naše mornarice je bil združen z velikimi svečanostmi in manife« stacijami francoskosjugoslovenskega prija* teljstva. Guverner Tunisa je priredil v sredo zvečer na čast naši mornarici v vlad* ni palači svečan banket. Naša mornarica je posetila tudi groi *ve v svetovni vojni padlih srbskih vojakov in dobrovoljcev, ki so pokopani v Biizerti. Na Malti bo naša mornarica ostala tri dni, da izpopolni za* loge, kuriva, živil in vode, nato pa se bo podala v pristanišče Argostoli na grškem otoku Kefalonija, odkoder se bo vrnila v Boko Kotorsko. Parnik finančne kontrole nasedel SuSak, 7. junija č. Parnik finančne kon- -trole »Kosovo«, s katerim se ie vozila finančna komisija s pomočnikom finančnega ministra Gospodnetičem na čelu. ie včeraa ob 3. popoldne nasedel na peščeno plitvino pri Pagu. Komisija je prestopila na parnik »Frankopan«, ki je priplul mimo na svoji rediri poti proti Splitu. Beograd, 7. junija, p. Docela nepričakovano in mnogo prej, kakor pa se je splošno pričakovalo, je padla razsodba v beograjskem procesu zaradi dogodkov 20. junija 1928 v bivši Narodni skupščini. Sodišče je izreklo z razsodbo zadnjo besedo in tako zaključilo poglavje, ki bo ostalo neizbrisno v zgodovini naroda in naše države. Ker so zagovorniki že včeraj končali svoje pledojeje in so bili prečitani tudi vsi ostali spisi, v kolikor je bilo to sploh potrebno, ie bil današnji dan razprave v procesu proti Puniši Račiču in tovarišema rezerviran samo za zaključne obrambne govore obtožencev. Vsi so računali, da bo, kakor je bilo to doslej skoraj pri vsakem večjem procesu običajno, tudi tokrat po končani razpravi odrejen pardnevni odmor in da bo šele v ponedeljek izrečena razsodba. Zato tudi za današnjo razpravo ni bilo posebnega zanimanja. Navzoči so bili poleg odvetnikov in novinarjev le nekateri sorodniki obtožencev. Zaključna obramba Puniše Račiča Razprava se je pričela tudi danes točno ob 8. Čim so obtoženci stopili v sodno dvorano in zavzeli svoja mesta, je senatni predsednik Petrovič podeli! besedo obtoženemu Puniši Račiču. Puniša Račič se je uvodoma zahvalil braniteljem za njihovo izvrstno obrambo in posebno se je še zahvalil francoskemu advokatu Moro-Geafferiju. ki je takoj po dogodku v Narodni skupščini izjavil, da je pripravljen braniti obtoženca, kar pa je bilo po pozitivnih doiočbah naših zakonov nemogoče. Zatem se je Puniša Račič zahvaljeval sodišču, da je skušalo dognati čisto resnico. Prehajajoč k svoji poslednji obrambi, je obtoženec uvodoma prepičevalno vzkliknil v dvorano: »Jaz sem nedoižen! O mojem dejanju v Narodni skupščini 20. junija 1. 1928. bo imel narod poslednjo besedo. Kot bivši poslanec ne spadam pred redno sodišče. vendar pa mi je dražje, da sem bil postavljen pred tako sodišče, kakor pa da bi me sodila kaka parlamentarna anketa.« Zatem je Puniša Račič razlagal, da je bila njegova sveječasna izročitev sodišču protizakonita. vendar pa je tudi s tem zadovoljen. Ponovno ie nato opisoval razmere v bivši Narodni skupščini. »Mi Srbijanci smo bili med seboj razcepljeni na več struj in smo se kaj malo brigali za strankarsko disciplino. Radičev tabor pa je bii kompakten«. Nato je Račič zopet poskušal dokazovati. da sta bi'i Radičeva politika in parlamentarna taktika škodljivi za državo in da se je zato on kot vnet domoljub upravičeno razburjal. Kar se tiče klevet, da ie bil podkupljen, izjavlja, da ni prejel nikoli od nikogar niti beliča, zlasti pa ne kakšnih podpor iz dis-pozicijskega fonda. Kar mu je bilo dano, je prejel zaradi svojih zaslug. Navaja, kako mu je baš bivši minister dr. Krizm.in podelil neko zemljo in kako ie tudi pok. dr. Lukinič odobraval njegovo nacijonalno delovanje. Fnako neutemeljene so bile klevete o Olavnjači, češ. da se v njej odigravajo strahote in nasilnosti. On (obdolženec) je bil v Olavnjači skoro leto dni in lahko izjavi. da so to bile klevete, kar se je govorilo o razmerah v njej. Samo ored par dnevi ie slikal neko voitje. Ko je vnra?al žandarje. od kod ta krik, so mu odvrnili, da se neki aretiranec brani zaoustiti Glav-niačo. ker se mu ie v njej bolje godilo, kakor se mu na svobodi, ^ele ko «o žan-darii nabrali med seboj par desetakov in mu jih izročili, ie aretiranec obmolknil in pristal na to. da odide na svobodo. V nadaljnjem svojem govoru je Puniša Račič znova opisoval svoje dejanie kot čin razburjenja in samoobrambe. »Dr. Pernar in tovariši so mi očitali, da sem pljačkal. Te in sličnlh žalitev nisem mogel več prenašati. Priče so potrdile, da je dr. Pernar v kritičnem trenutku segel z roko v žep. Bil sem prepričan, da bo streljal na mene. Imel sem občutek, kakor da bodo poslanci opozicije padli po meni in me pobili. Da se je tedaj med njimi nahajal moj oče. bi bil tudi njega pobil.« Svoj zagovor je končal Puniša Račič z izjavo, da pričakuje od sodišča take sodbe, da se bo mogel še danes šetati po Topči-deru, in z željo, naj se vsi govori brani-teljev natisnejo, ker je to v državnem interesu. Končna zagovora obeh soobtožencev Drugi obtoženec Dragotin Jovanovič -Lune je naglašal, da se je nahajal pred sodiščem v vsem trikrat. Dvakrat so ga bolgarske oblasti po prekem sodu obsodile na smrt Sedaj pa se nahaja pred sodiščem lastne države, povsem po nedolžnem. Puniša Račič je streljal sam in brez sokrivcev. Pred dogodkom samim se ie on (Jovanovič) nahajal na svojem običajnem mestu. Po krvavem dogodku je res izjavil * Vidite, tako perejo Črnogorci svojo čast.« Ako bi bil on v enakem položaju kakor Puniša | Račič. bi bil najbrže tudi streljal. Obtoženec zavrača nato trditve nekaterih prič in zlasti zanika, da bi bii dejal dr. Pernarju, da ga bo on ubil, če tega ne bo storil Puniša Račič, kakor tudi, da bi bil delal prostor med Račičem in Pernarjem. Končno se govornik zahvaljuje braniteljem za njihov trud in izjavlja, da zaupa v pravičnost sodišča Tretji obtoženec. Tomo Popovič, je v svojem obrambnem govoru ponovil tragedijo svo.ie rodbine in navajal, kako so mu Turki pobili očeta, ki je bil pravoslavni duhovnik. Končno ie izjavil, da pričakuje od sodišča, da bo postopalo po pravici in resnici. Zagovori obtožencev so trajali do 9.45, nakar je predsednik sodišča razpravo prekinil s pristavkom, da bo sodišče po odmoru objavilo svoj sklep glede razsodbe. Še sedaj so vsi mislili, da bo po odmoru samo objavljeno, kdaj bo razglašena sodba. Nekateri novinarji so zato med odmorom že odšli pisat poročila. Obtožence so odvedli v stransiko sobo, braniteljj in ostali novinarji pa so se razšli po hodniku. Nova izjava gospe Basaričkove Kmalu potem, ko je predsednik prekinil razpravo, je prišia v dvorano vdova pokojnega dr. Basarička v spremstvu svojega odvetnika dr. Ri-barja. Oba sta se podala najprej v tajništvo sodišča, kjer sta ostala kratek čas, nakar je odvetnik dr. Ribar v imenu gospe Basaričkove izročil novinarjem naslednjo izjavo: »Svoje predstavke sodišču nisem podala morda zaradi kakega materijalnega interesa. kakor poročajo nekateri listi, ker uživajo moji otroci zaščito posebnega, v ta namen izdanega zakona glede vzdrževanja pokojnikove rodbine. Zahvaljujoč se visoki vlaki in posebni zaščiti Ni. Vel. kralja ima moja deca visoko pokroviteljstvo, tako da lahko mirno gleda v bodočnost. Hotela sem s svojo predstavko Sd..io zaščititi dedščino svojih otrok pred upniki. Storila sem to iz prepričanja, da odgovarja to želji in nazi-ranju celokupne poštene javnosti.« Gospa Basariokova je takoj nato zapustila sodišče in se vrnila s svojim odvetnikom v svoje stanovanje. Nervozno pričakovanje Med tem pa se je odmor nenavadno zavlekel. Dočim je običajno traja'1 največ pol ure, je minula že cela ura, a sodni dvor se še ni vrnil v dvorano. Že to je vzbujalo tako med odvetniki, kakor med novinarji veliko pozornost in začelo se je govoriti, da se pripravljajo važne odločitve :n bo morda razsodba takoj objavljena. To se ie bliskoma razvedelo tudi po mestu in pred sodiščem se je zbralo tudi mnogo radovednega občinstva. Ko so se proti 11. pojavili v sodnem poslopiu številni orožniki in policijski uradniki, je bilo že skorai iasno, da bo že danes objavljena tudi razsodba. Malo pred 11. so se začele po hodnikih in v sodni dvorani razvrščati pojače-ne straže. Pred vsak'm oknom v dvorani in po hodnikih ie bil postiran po eden orožmk. večje število orožnikov in policijskih uradnikov pa se je podalo v sobo. kjer so bili obtoženci. Nastop k sodbi Točno ob 11. je zapel zvonec, sodmi sluga je pozval odvetnike in novinarje, naj zavzamejo svoja mesta, nakar je stopil v dvorano sodni dvor. Na poziv predsednika so bili nato pripeljani v sodno dvorano tudi vsi trije obtoženci. Njihov prhod je potrdil prepričanje. da bo objavljena sodiba. Punišo Račiča je spremljalo pet orožnikov z orožniškim kapetanom na čelu. razen tega pa še trije policijski uradniki. Tudi ostala dva obtoženca sta vstopila v dvorano v spremstvu štirih orožnikov. Vsi trije obtoženci so bili smrtno bledi teT so z nervoznostio, ki ie niso mogli prikriti, zrli na predsednika, ki je stal med obema votantoma. držeč v rskah usodn' dokument — razsodbo. V dvorani je zavladala grobna tišina. Slišalo se je samo šelestanje papirja, ki so ga prekladali novinarji, pri- Beojtrad. 7. Junija č. Notranie ministrstvo je izdalo naslednjo objavo: Snoči ob 21.20 ko je odšel s postaje Vranska Bania brzo-vlaik v smeri proti Priboju (na progi Vranje Niš) je naletel na peklenski stroj, ki je bil položen na tračnicah. Peklenski stroi je pod lokomotivo eksplodiral, vendar pa je bil učinek slab, ker ni niti vlaku, ki ie neovirano vozil dalie, niti na tračnicah povzročil nobene škode, in tudi promet zaradi teg? pravijajoč se, da beležijo sodbo. Rezko so odmevale v dvorani besede^ predsednika Petroviča, ko je sede iačel citati uvod v razsodbo. Napetost je dosegla vrhunec, ko je vstal s svojega sedeža in s povzd grajenim glasom prešel na samo sodbo: »V imenu Njegovega Veličanstva...« Sodba »V imenu Nj. Veličanstva razsoja sodišče 1. stopnje v Beogradu, ki je za razsojo te stvari pristojno, da se Puniša Račič kaznuje: za prvo dejanje, poskušeni umor dr. Pernarja brez premisleka, na 6 mesecev zapora, k j se pretvori na 4 mesece ječe; za drugo dejanje, umor dr. Basarička brez premisleka, na 20 let ječe; za tretje dejanje, poskušeni umor Ivana Grandje brez premisleka, na 5 let ječe; za četrto dejanje, umor Stjepana Radiča brez premisleka, na 15 let ječe in za peto dejanje, umor Pavla Radiča brez premisleka, na 20 let ječe. Skupno se kaznuje torej na 60 let in 4 mesece ječe. Ker pa ta kazen presega zakonski maksimum 20 let, se obsoja Puniša Račič na 20 let ječe. V to kazen se mu všteje preiskovalni zapor, kar da, preračunano na ječo, 7 mesecev in 15 dni. Za ostala dejanja, navedena v obtož niči, se Puniša Račič oprošča. Kazen se mu šteje od današnjega dne. Dragutin Jovanovič-Lune in Toma Popovič se oproščata vsa^e krivde ln kazni kot nedolžna. Obtoženci imato plačati vsakemu branitelju, ki to zahteva, 20.000 Din. Depozit Puniše Račiča v znesku 1300 dinarjev se uporabi za izvrševanje kazni, revolver pa, s katerim je bilo izvršeno delanje se zaoleni v korist države. Proti tej razsodbi je dopustna pritožba v roku treh dni. Utemeljitev sodbe Utemeljitev sodbe navaja med drugim: >Po izvršeni preiskavi in glavni razpravi je sodišče ugotovilo, da je pristojno za razsojo te zadeve tako glede na značaj izvršenega dejanja, kakor tudi glede na to, da je kasači jsko sodišče odobrilo, da se obtoženci postavijo pod obložbo. Odgoditev razprave zaradi rekonstrukcije dogodka v Narodni skupščini, je nepotrebna in prav tako je nepotrebno tudi zaslišanje psihijatrov. Dejanje, izvršeno 20. junija 1928 v Narodni skupščini, ni bilo pripravljeno, marveč gre za dejanje euega samega, ne pa za dejanje več oseb. Gre za individualni čin ene osebe brez podpore drugih. Z dejanjem nad dr. Pernarjem je bil izvršen poskus umora brez premisleka, izvršen v afektu, ne pa dejanje s premislekom. kakor ga kvalificira obtožnica. Premislek je izključen že glede na okolnosti, pod katerimi je bilo dejanje izvršeno. Puniša Račič je bil v skrajnosti razdražen zaradi težke žalitve, da je opljačkal bege. Stanje besnosti se je pri njem pojavilo tem bolj, ker je v tem trenotku vršil svojo poslansko dolžnost. Sodišče zato smatra, da je Puniša Račič izvršil to dejanje hipoma, ter da ga je pri tem vodila samo razjarjenost nad težko žalitvijo. Kazenska odgovornost obtoženca je ugotovljena z njegovim priznanjem in z izpovedjo prič. Dragutin Jovanovič - Lune ni soudeležen (saučesni) pri tem dejanju, ker njegovo sodelovanje ni z ničemer dokazano. Besede, ki jih je poprej naslovil na dr. Pernarja, ne morejo služiti za dokaz njegovega sodelovanja in prav tako ni ugotovljeno njegovo podpiranje s tem, da je po izvršenem dogodku rekel, da se tako pere čast in da je Puniša Račič Črnogorec. Sodišče je nadalje ugotovilo, da je pri drugem dejanju, izvršenem nad Gjuro Ba-saričkom, izvršen umor brez premisleka. Premislek >e izključen, ker je živel obtoženec v dobrih odnošajih z dr. Basaričkom in se z n.iim niti pred dejanjem samim ni prepiral. Vse se je izvršilo z bliskovito naglico, ki izključuje vlak hladen preudarek in torej vsako premišljanie. Glede tretjega dejanja je sodišče ugotovilo, da je Puniša Račič izvršil nad Ivanom Grandjo poskus umora brez premisleka iz istih razlogov, kakor v prejšnjem primeru. S tem. da ie Puniša Račič streljal Iz revolverja na Stjepana Radiča, pa je izvršil zločin poskušenega umora brez premisleka. Preiskava je ugotovila, da je bil premislek ni bil oviran. Na mestu dogodka so našli sledove gumijevih opank. kakoršne nosijo bolgarski komitaši, nadalje komitski plašč in druge predmete, ki so jih atentatorji zavrgli, ko so bil« presenečeni od neke ženske, ki ie prišla slučajno v bližino. Ta ženska je videla, kako so pobegnili v smeri proti bolgarski meji. Ostale podrobnosti se v interesu preiskave še ne moreio objaviti. tudi v tem primeru izključen. Priča Gerezi je trdila, da je Puniša Račič že 1, 1926. v razgovoru z njim rekel, da je treba Radiča ubiti. Če pa bi imel Puniša Račič ta namen, ne bi čakal tako dolgo in Di bil svoje dejanje izvršil že prej. Pri dotičnem razgovoru med Punišo Račičem in Gerezijem je bil navzoč tudi Ljubica Petrovič, ki je izpovedal, da so se vsi trije razgovarjali o političnih vprašanjih in da je Puniša Račič izrekel te besede v razgovoru na način, ki se Petroviču ni zdel tak, da bi ga bilo vzet' resno. Pričevanje Jordana Kostiča in Save Čiž-miča o neki ženski, ki ie pripovedovala, da ji je Puniša Račič 19. junija zvečer rekel, da hoče naslednjega dne ubiti Stjepana Radiča, ie brez vrednosti glede premisleka, ker je malo verjetno, da bi Puniša Račič. če bi res imel tak namen, kaj takega pripovedoval ženski. Tega pričevanja ni vzeti resno, tem manj, ker je ta žen->ka_ vse doslej ostala neznana. Puniša Račič se ie dogovoril 19. iuriiia s svojimi prijatelji ,ki to izpričujejo, da bo 20. iunija napravil z njimi izlet na Rakovico. Razen tega je stavil 19. junija v Narodni skupščini predlog. naj se Stjepana Radiča zdravniško preišče glede njegovega duševnega stanja. Te okolnosti dokazujejo, da ni bilo priprav in premišljanja. Končno smatra sodišče, da je nad Stjepanom Ra-dičem izvršen zločin umora, ker vzročna zveza med poškodbami Stieoana Radiča in njegovo smrtjo ni bila prekin/ma. Dejanie je izvršil Puniša Račič sam brez tuie podpore ali podpihovanja. Ne drži navedba obtožnice. da je Toma Popovič z besedami, da bo padla glava Stjepana Radiča zakrivil zločin hujskanja. Okolnost. da je Puniša Račič nosil revolver, je brez vrednosti, ker so tudi mnogi drugi poslanci nosili revolverje. Kar se tiče obtožbe proti Tomi Popoviču, da je hujskal k umoru, smatra sodišče to za nedokazano. Izjava Tome Popoviča v Narodni skupSTini dne 19. junija je bila podana kot opomin poslancem Radičeve skupine ter je manifestacija čustvovanja Tome Popoviča, kar je pravno irelevantno za kvalifikacijo dejanja. Važna je tudi okolnost, da ie bil Toma Popovič v času. ko je Puniša Račič izvršil dejanje, odsoten iz skupščinske dvorane. S petim dejanjem, izvršenim nad Pavlom P.adičem, je zakrivil Puniša Račič zločin umora brez premisleka iz razlogov, kakor pri dr. Basaričku in Stjepanu Radiču. Vzklik Puniše Račiča: »Ha, baš tebe tražim!« ne potrjuje premisleka. Te besede so bile izgovorjene v trenotni-odločitvi in ni smatrati, da so bile izgovorjene v premisleku, marveč v trenutku, ko je Pavle Radič prihitel pred revolversko cev. Vzklik: »Ha^:, ne izdaja premisleka, marveč je izraz strahu. Neumestna je trditev braniteljev, da so bila dejanja pod 3 do 5 (umor Basarička, Stjepana Radiča in Pavla Radiča) izvršena v silobranu, ker obtoženi Puniša Račič ni bil v življenski nevarnosti. Po vsem tem se ima Puniša Račiču odmeriti kazen z upoštevanjem olajšujočih okolnosti, ki jih tvorijo njegovo priznanje, dobro vedenje in dejstvo, da so vsa dejanja v medsebojni zvezi. Dragutin Jovanovič - Lune in Tomo Popovič sta odgovorna samo za kritje stroškov kazenskega postopanja. Privatnim tožiteljem se ne prisodi oika-ka odškodnina, ker tega niso zahtevali.« Po razsodbi Obtoženci, branitelji, novinarji in drugi navzoči so poslušali sodbo mirno, v grobnem molku. Tudi ob zaključku ni padel noben vzklik. V spremstvu orožnikov se je Puniša Račič vrnil v zapor, dočim sta bila njegova soobtoženca takoj izpuščena in sta spremljana od zagovornikov in drugih znancev zapustila sodno poslopje. Dragutin Jovanovič se je vrnil v bolnišnico, Toma Popovič pa je šel obedovat v spremstvu žandarmerijskega kap-larja Ivana Hajdiča, ki je dalmatinski Hrvat in ki je v zaporu nadzoroval Popoviča. Ta je zatrjeval novinarjem, da je bil Hajdič ž njima vedno ljubezniv in obziren in da ga zato ne bo nikdar pozabil. »Takih korektnih žandarjev rabimo čim več!« Ali bodo vložili državni tožitelj in zagovorniki vzklice, še ni znano. Nekateri izmed zagovornikov zatrjujejo, da se bodo vsekakor pritožili. Prva ženska v policijski službi Beograd, 7. junija, r. Z odlokom notra« njega ministra generala Živkoviča, je bila včeraj imenovana za policijskega priprav« nika uprave mesta BeogTada v 9. skupini L kat gdč. dr. Marija Ilič, ki je pri nas prva ženska v policijski službi. Dt. Ili» deva je objavila doslej že celo vrsto član« kov o razvoju in sedanjem stanju ukrepov za zaščito dece in mladine. Rojena je v Pačanu pri Kninu ter je nekaj časa že vt» šila odvetniške posle v Zagrebu Nov jugoslovenski letalski rekord Beograd, 7. junija, p. Poročnik Gogola, ki je prideljen hidroplansirim oddelkom naše vojne mornarice, je postavil nov ju» goslovenski letalski rekord Njegov polet je trajal 12 ur in 5 minut. Na letalu je imel pri tem poletu še tri potnike. V celem je premeril razdaljo 12.000 km. V premi črti je to razdalja med Beogradom in Petro« gradom. Poslanik Spalajkovic ▼ Beogradu Beograd, 7. junija č. Naš pariški poslanik dr. Miroslav Spalaškovič je danes dopoldne prispel v Beograd. Komitski atentat na niški bzovlak Pod vlakom je eksplodiral peklenski stroj, ki pa k sreči m povzročil nikake škode — Atentatorji so pobegnili preko meje Prvi dan suverenosti Vatikanske države Včeraj so bile izmenjane ratifikacijske listine lateran-skih pogodb - Papeževa brzojavka italijanskemu kralju Rim. 7. junija s. V kongregacijski dvorani Vatikana sta danes ob li. dopoldne izmenjala ministrski predsednik Mussolini in kardinal, državni tajnik Gaspari ratifikacijske listine o lateranskib pogodbah. O tem dogodku poroča »Agenzia Stephani« naslednje: »Obe državi sta potrdili v trenutku, ko sta izmenjali ratiiikaciiske listine, ponovno trdno voljo, da ne bosta priznavale samo lojalno, po črkah in duhu pogodbe, medsebojno suverenitete ob izločitvi rimskega vprašanja: temveč tudi sklenili kon-kordat, s katerim bo dosežen visoki cilj končne ureditve pogojev za vero in cerkev v Italiji. Po izmeni listin je izročil msgr. Pizzar-do kardinalu državnemu tajniku Gaspariju lastnoročno papeževo pismo s prošnjo, da ga prečita navzočim. Pismo se glasi: »Gospod kardinal! Blagovolite preskrbeti, da se dostavi po našem novem brzojavnem uradu sledeče besedilo Njegovemu Veličanstvu kralju Viktorju Emanuelu: Nj. Vel. Viktorju Emanuelu III. kralju Italije. Prva brzojavka, ki jo pošiljamo iz Vatikanske države, je namenjena, da sporoči Vašemu Veličanstvu, da je izmena ratifikacijskih listin k lateranskini pogodbam postala hvala Bogu pred nekaj trenutki dovršeno dejstvo. Pri tej priliki izročam Vašemu Veličanstvu, Vaši visoki soprogi, vsej kraljevski rodbini, Italiji in vsemu svetu od srca svoj veliki in očetovski apostolski blagoslov! Pij XI., papež.« Rim, 7. junija s. Kakor poroča »Messa-gero«, bo takoj po ceremoniji izmenjave listin nova država zatvorjena. Odrejeno je bilo, da mora vsak obiskovalec vatikanske države naznaniti svoje ime ln namen svojega obiska. Istočasno z zatvoritvijo dohodov do Vatikana so bila prvič po 59. letih popolnoma otvorjena velika vrata pri kolonadah sv. Petra. Danes bo v novi Vatikanski državi razglašena nova ustava. Obenem je bilo objavljeno, da bo vatikanski poštni promet otvorjen šele v nekaj dnevih, ker mora država urediti še nekatere formalnosti pri splošni svetovni pošti ter čakati na tozadevne odgovore. Podpis pariške reparacijske pogodbe Govor predsednika reparacijske konference Owen Younga - Požar v dvorani za časa podpisovanja pogodbe Pariz, 7. junija s. Danes popoldne ob 6. uri je bila podpisana Youngova reparacij-ska in plačilna pogodba. Delegati so podpisovali po abecednem redu, tako da je bila Nemčija (Allemagne) prva na vrsti. Predsednik konference 0\ven Young je izročil predsedniku državne banke dr. Schacbtu francoski in angleški izvod pogodbe. Dr. Schacht ie obe listini podpisal, nakar so za njim podpisali listino zastopniki Belgije, Amerike, Francije, Italije in Japonske. Po zaključeni ceremoniji, je imel Owen Young daljši nagovor, v katerem ie prisrčno čestital vsem delegatom. V govoru ie naglasil Owen Young, da ie bila naloga konference zelo težka. Načrt za ureditev reoaracijske-ga vprašanja ni nastal na skrivnem, temveč s sodelovanjem tehničnih strokovnjakov in z upoštevanjem javnih interesov vseh prizadetih držav. Izdelali smo načrt po praktičnem vzorcu trgovskih podjetij in izvedli svoje delo z uporabo trgovskih metod. Zato smemo reči, da smo svojo dolžnost izpolnili v polni meri in to tako v interesu prizadetih vlad, kakor v blagor narodov. Pred podpisom se je odigral v dvorani nenavadni incident, ki ga je povzročilo neprevidno ravnanje s kinematografskim žarometom. Vnel se je namreč velik zastor, ki pa so ga sluge takoj pogasili. V dvorani pa ie nastal tako gost dim, da so pričeli delegati vstajati od miz in jeli zapuščati dvorano. Šele ko se je dim razpršil se je seja nadaljevala. Macdonald vabi liberalce v vlado Liberalni poslanec Jowitt postane glavni državni pravdnik — Načrt za zunanjepolitično sodelovanje med delavsko stranko in liberalci London, 7. junija g. Veliko zanimanje ie vzbudila ponudba Macdonalda. naj bi liberalni člani spodnje zbornice prevzeli ministrska mesta v njegovi vladi. Kot pogoj pa stavi Macdonald zahtevo, da morajo izstopiti iz liberalne stranke. Ne zahteva pa, da bi liberalci brezpogojno prestopili v delavsko stranko, temveč samo v delavsko frakcijo spodnje zbornice. Prvi primer te vrste je prestop znanega liberalnega odvetnika Jovvitta, ki mu ie Macdonald ponudil mesto glavnega državnega pravdnika. Odvetnik je ponudbo sprejel in bo v kratkem odšel v svoje volilno okrožje, da se bo sporazumel s svojimi volilci, ki bodo najbrže z njegovim sklepom zadovoljni. Macdonald ponuja drugemu liberalnemu poslancu mesto glavnega državnega pravdnika na Škotskem. Splošno sodijo, da Jowittov primer ne bo ostal osamljen. London, 7. junija d. »Manchester Guardian« objavlja zunanje politični program, ki bi omogočil sodelovanje angleške delavske stranke z liberalci. Prva točka tega programa je predlog takojšnjega odpoklica angleških čet iz Porenja. To odpoklicani e naj bi se po možnosti izvršilo v sporazumu s Fran cijo in Belgijo. Izpraznitev Porenia od strani angleških čet, bi se izvršilo tudi tedaij ako bi ne bile s tem zadovoljne Belgija in Francija. Druga točka tega programa bi bila povabilo sovjetski Uniji, da uoostavi zopet z Anglijo diplomatske odnošaje ter imenuje sovjetskega poslanika za angleško prestoli-co. Tretia točka obsega manjšinsko vprašanje, v smislu katere bi pričela Anglija posvečati večjo pozornost manjšinam ter skrbeti za to, da bi se pogodbe o varstvu narodnih manjšin v resnici izpolnjevale. Četrta točka tretira vprašanje znižanja staleža angleške vojske. To znižanje bi se izvedlo tudi v slučju, če bi propadla konferenca za razoroževanje, ker bi s tem angleška politika moralično izolirala kontinentalne mi-litariste. Dalie se bavi tudi s pomorsko razorožitvijo, ki jo morajo izvesti namesto mornariških strokovnjakov državniki in po-litiki. Peta točka razpravlja o pripravljanju terena za stvoritev angleško ameriške antante, ki bi bila najboljše jamstvo za osigu-ran.ie miru in dala podlago političnemu tri-kotu med Londonom, Washingtonom in Ženevo. Desetletnica centralne hrvatske finančne organizacije Jubilejna skupščina zagrebškega Saveza denarnih in zavarovalnih zavodov — Nagovor finančnega ministra in guvernerja Narodne banke Zagreb, 7. junija, č. Danes je bila na svečan način proslavljena 10-letnica Saveza denarnih in zavarovalnih zavodov za Hrvatsko in Slavonijo. Proslava se je vršila v dvorani zagrebške borze, kjer je bila ob 11. dopoldne najprej X. glavna skupina saveza, takoj nato ob 12. pa slavnostno zborovanje. Temu je prisostvoval v imenu vlade finančni minister dr. Svrljuga, dalje komandant IV. armiie general Matic, veliki župan dr. Zoričič, guverner Narodne banke Ignat Bajloni, zagrebški župan dr. Sr-kulj, generalni direktor Narodne banke Novakovič, rektor univerze dr. Belobrk in mnogi drugi gostje. Po otvoritvi slavnostne seje je predsednik dr. Kliverič predlagal, naj se odpošlje kralju pozdravna brzojavka; predlog je bil sprejet s frenetičnim odobravanjem. Zatem je govoril finančni minister dr. Stanko Švrljuga o zgodovini saveza ter povdarjal, da je bilo šele z osnovanjem Jugoslavije mogoče ustvariti podlago smotreni denarni organizaciji našega naroda. Prvo notranje drž. posojilo 1. 1921. je tako dobro uspelo samo zaradi prizadevanja Saveza in zato upa, da bodo denarni zavodi, kakor tudi Savez sam tudi sedaj vneto sodelovali pri osnovanju Priviligirane agrarne banke, ki jo čakajo v našem gospodarskem življenju tako velike in važne naloge. Guverner Narodne banke Tgnat Bajloni je čestital Save-zu k desetletnemu uspešnemu in plodonosnemn delu v Imenu Narodne banke in mu obljubil vsakršno pomoč, ki je mož«. Mestni župan dr. Srkulj je povdarjal važnost zveze med bankarstvom in industrijo; sodelovanju med tema dvema gospodarskima činiteljema se ima Zagreb v veliki meri zahvaliti za svoj razvoj in napredek. Končno sta še govorila predsednik udruženja bank v Beogradu dr. Vlada Markovič in rektor ekonomsko-komer-cijalne šole v Zagrebu dr. Karlovič. Nevarne patrone Zagreb, 7. junija, č. Danes sta se pripe* tili v Zagrebu dve nesreči zaradi eksplo* zij ekrazitnih patron. V tvornici »Zmaj« so eksplodirale 181etnemu delavcu Stjepa« nu Petku 4 dinamitne patrone, ki jih je imel v hlačnem žepu. PatTone so se brž* kone vnele zaradi silne vročine pri taljenju železa, s čemer je bil Petek zaposlen. De* lavcu je razmesarilo vsa bedra. Zaradi eksplozije so popokale v tvorniški dvorani tudi šipe, ki so lažje ranile več drugih de« lavcev. Ob 3. popoldne pa se je v Krčeličevi ulici igral učenec prvega razreda ljudske šole Vladimir Jazbec z ekrazitno patrono, ki jo je slučajno našel. Udaril je po njej s kamnom, nakar je eksplodirala ter mu raz« trgala levo roko in mu prizadela smrto« nosne poškodbe tudi po glavi in na nogi. Dečka so prepeljali v bolnico, vendar pa je malo upanja, da bi ostal pri življenju. Pocenjenje kruha v Zagrebu Zagreb, 7. junija č. Danes popoldne je mestni magistrat objavil, da se cene kruha v Zagrebu znižajo s prihodnjim ponedeljkom. Od tega dne dalje se bo prodajal 1 kg belega kruha po 4.50 Din, polbelega po 4.25 in črnega po 3.75 Din. Mednarodni agrarni kongres v Bukarešti Bukarešta, 7. junija, d. Danes dopoldne je bil slovesno otvorjen 14. mednarodni poljedelski kongres. Ker ima ta kongres j zelo važen dnevni red, so poslale na kon« • gres vse evropske države številne delega« ; cije. Posebno močna je nemška delegacija, ki ji načeljuje bivši minister dr. Hermes. Avstrijsko delegacijo vodi bivši predsed« nik avstrijske republike g. Hainisch. Ju« goslovensko delegacijo pa vodi minister za poljedelstvo in vode g. dir. Frangeš. Otvo« , ritveni govor je imel nemški delegat, bivši ; minister dr. Hermes. Sestanek Macdonalda, Stresemanna in Brianda v Parizu London, 7 junija, a. Londonski list »Cen« tral News« objavlja iz Madrida vest, da je računati z možnostjo sestanka med fran* coskim zunanjim ministrom Briandom, predsednikom angleške vlade Macdonal« dom in nemškim zunanjim ministrom dr. Strcsemannom. Sestanek bi se vršil v Pa* rizu po madridskem zasedanju Sveta Dru« štva narodov in bi se na njem obravnavala razna pereča mednarodna vprašanja. Bolgari in novi angleški režim Sofija, 7. junija, d. Ivan Madžarov je napisal v listu »Slovo« daljši članek o iz* idu angleških volitev. Pisec izraža upanje, da bo nova angleška delavska vlada pri« čela izvajati miroljubno, iskreno politiko ter izvedla izmirjenje z Rusijo in Nemči* jo. Nasprotno pa prorokuje Madžarov, da bo Macdonaldova vlada znatno rezervirala svoje odnošaje napram Franciji. Madžarov je namreč trdno prepričan, da se bodo ohladili odnošaji med Londonom in Pari* zom. Koncem članka izraža pisec nado, da bo imela bolgarska politika v kratkem ča= su močno oporo v Londonu, ako se bo temu primerno orijentirala in če bo njena politika odgovarjala politiki delavske vla* de, ki si je stavila za cilj osigurati svetov* ni mir. Mednarodna konferenca dela Ženeva, 7. junija, a. Na današnji seji mednarodne konference dela se je vršila razprava o poročim voditelja urada dela Alberta Thomasa. Obširno je razpravljal o tem poročilu indijski delegat Joshi, ki je opozarjal na težak položaj delavstva v azijskih državah. V teh državah je social* na zakonodaja samo z devetimi pečati za« pečatena knjiga, katere določbe ostajajo samo mrtve črke. Želeti bi bilo, da bi med« narodni urad dela posvetil nekoliko večjo pozornost tudi delovnim razmeram v teh deželah. Nato je govoril finski minister za socialno politiko Mannio, ki je izrazil sim* patije nordijskih držav z delom medna« rodnega urada dela. Holandski socialni po* lu... Nolens pa se je bavil s postopanjem posameznih vlad, posebno italijanske, ki še niso ratificirale sklepa, da je treba po« višati število članov upravnega odbora mednarodnega urada dela od 24 na 32 članov. Neresnična vest o nesreči japonskega parnika Tokio. 7. junija a. Alarmantna vest o požaru na japonskem parniku »Mugo Maru«, na' katerem se je nahajalo 700 ruskih potnikov, ki so bili na potu iz Vladivostoka na Kamčatko, se je izkazala za neresnično. Parnik »Mugo Maru« je prispel danes nepoškodovan v luko na Kamčatki ter ni imel kapetan niti pojma o kakem požaru na svojem parniku. Japonske oblasti so uvedle preiskavo, da bi našle izvor in razširieval-ce napačne vesti o nesreči parnika »Mugo Maru«. Požar v Hamburgu Hamburg, 7. junija a. Včeraj je upepelil požar skladišče in trgovsko hišo velike hamburške firme Rudolf Karstadt. Škoda znaša 4 milijone mark. Številne žrtve potresa v Perziji London, 7. junija a. Perzijska vlada objavlja komunike, v katerem ugotavlja, da je bilo pri potresu v provinci Khorosanu ubitih 3.250 oseb. 1.150 ranjenih in 90 naselbin docela porušenih. Dragocena najdba Bahija, 7. junija, d. V dijamantnib rudnikih argentinske province Minas Geraes so našli 111 karatov težak dijamant rožnate barve, ki bo po brušenju vreden do 40 milijonov Din. Otroci povzročili težko nesrečo Newyork, 7. junija, d. Na Amsterdamski aveniji so se igrali otroci z nekim težkim tovornim avtomobilom, ki je stal na cesti brez šoferja. Otroci so pognali motor, nakar se je pričel pomikati tovorni avto z veliko brzino po cesti. Ker je bil avto brez voznika, se je kmalu zaletel z veliko silo v neki tramvajski voz in ga pahnil v zadaj vozeči priklopljeni voz. V tramvajskem vozu je bilo nabito polno ljudi ter je zadobilo 14 oseb pri sunku tako močne poškodbe, da so jih morali prepeljati v bolnico. Avdijence Beograd, 7. junija, p. Dane« je kralj sprejel v avdijenci predsednika vlade, ge« nerala Petra Živkovida, za tem ministra javnih del inž. Savkoviča in deputacijo omladine Lz Skoplja, ki se je prišla zahva« lit, da je prestolonaslednik Peter prevzel pokroviteljstvo nad njenimi prireditvami. Z ljubljanske univerze Beograd, 7. juniia p. S kraljevim ukazom ie imenovan univ. prof. dr. Rajko Nachtigall iz Ljubljane za predsednika stalne izpra-ševalne komisije za srednješolske profesorske izpite v Ljubljani in sicer za dobo treh šolskih let. Porota Ljubljana, 7. Junija Pri današnjih razpravah je bil predsednik senata d. s. svetnik Krajnc, prisednika sta bila svetnik Strasser in sodnik Gorečan, zapisnikar pa avskultant Schauer. Za državno tožiteljstvo je bi! navzoč namestnik državnega tožitelja dr. Fellacher. Obtoženca je zastopal odvetnik dr. Zirovnik. Uboj j s kolom Dne 27. aprila letos je bilo v Slapnikovi gostilni na Križu več domačih fantov, n;ed katerimi je bil tudi pokojni Ivan Inglič. Med potjo, ko se je vračal od dela iz Ljubljane okoli 20., se je tudi on oglasil v krčmi in popil 2 četrtinki vina. Kmalu za njim je prišel tudi Ciril Petek, po domače Pintarjev, 21-letni posestniški sin iz Križa. Prisedel je k ostalim fantom. Inglič je kmalu nato odšel h krojaču po obleko, ostali pa so obstali pred gostilno in zapeli. Tedaj je prišel mimo Hafnerjev Francelj s kolesom. Prosil jih je, naj se mu umaknejo. Pa mu je zastavil pot Tone Sušnik, ga pričel zmerjati in ga udaril v obraz. Petek se je od zadaj zaletel vanj, ga vrgel v obcestni jarek ter ga osuval s čevlji. Tedaj je prišel zopet mimo Ivan Inglič, ki je družbo prijazno pozdravil in šel mirno dalje. Petek, ki ie bil nanj jezen, jo je malmil molče za njim, poiskal med potjo nad dva metra dolg in nad 2 kg težak koi ter udaril Ingliča po glavi, da je obležal. Nato je še na tleh ležečega oarkrat udaril s kolom. Ingliča so našli ljudje nezavestnega, ga odpeljali domov, pa je že naslednji dan umrl. — Ali ste krivi? — je vprašil predsednik. —■ Nisem, nikakor ne. — Kako se torej zagovarjate, zakaj niste krivi? -— Ker je Inglič sam prišel za menoj in proti meni skočil, to se mi je dozdevalo sumljivo. — Ali sta kaj imela med seboj? — Že pred 6. leti me ie enkrat kar udaril. — Ali priznate, da s'.e vse poškodbe vi prizadeli Ingliču. — Te poškodbe sem menda prizadel. Kol sem vrgel proč, šel k fantom in rekel, da sem Ingliča malo preveč. Ne spominjam se, če sem jim tudi povedal, zakaj sem ga. Porotnikom je stavil senat 3 vprašanja in sicer prvo glavno zaradi hudodelstva uboja, drugo glavno zaradi lahke telesne poškodbe Franceta Hafnerja in dodatno vprašanje. Porotniki so obe glavni vprašanji potrdili in Ciril Petek je bil obsojen na 4 leta težke ječe. Ponarejanje dvodinarskih novcev Dva 16-Ietna ključavničarska vajenca in sicer Rudolf Oplotnik in jMaks Lampe sta po naključju postala — ponarejevalca. Oplotnik je talil letos začetkom februarja kovino »kompozicijo« in vtisnil v zlitino dvodin2rski novec. Ker je videl, da je odtis dober, je napravil model in vlil iz kompozicije 8 novcev po 2 dinarja, ki so bili zelo slični pristnim, Ie nekoliko svetlejše barve so bili in zveneli so bolj trdo. En novec je dal Maksu, ki si je zanj kupil kruha in dobil še 1.50 Din nazaj. Oba fanta pač nista vedela, da sta zakrivila s svojo lahkomiselnostjo hudodelstvo ponarejanja denarja in da bosta sedela danes pred poroto. Rudolf trdi, da ni imel nobenega slabega namena ponarejati denar in ga razpečavati. To trdi tudi njegov tovariš. Policija je hvalila oba obtoženca kot pridna in vestna fanta. Tudi glede vzgoje je trdila, da sta imela vedno dobro, hvali ju tudi šolsko vodstvo. Porotnikom je stavil sodni dvor > glavni in 2 dodatni vprašanji glede krivde obeh obtožencev. Porotniki so obe glavni vprašanii soglasno zanikali, nakar sta bila Rudolf Oplotnik in Maks Lampe oproščena. Dopisi VIŠNJA GORA. V-Višnji gori bo v nedeljo, 9. t. m. ob 15. pri g. Omahnu tombola v kritje stroškov spomenika padlim vojakom. ORMOŽ. Priprave za okrožni zlet dravskega Sokolskega okrožja, ki bo v nedeljo 16. t. m., so v polnem teku. Telovadišče bo v redu prirejeno. Glede na ugodne zveze z vlaki iz Čakovca in iz Maribora je pričakovati velik obi6k. Žrebanje v državni razredni loteriji Dne 5. junija so bile naslednje pri nas kupljene srečke izžrebane: Din 10.000 je zadela štev. 70.384. Din 2000,— so zadele štev. 7578, 40.541, 46.143, 84.511. Din 500.— so zadele štev. 5759, 5786, 7.516, 7520. 7526, 7645, 7700, 8173, 10.814, 10.847, 10.859, 10.866, 10.892, 14.112, 17.902, 17.981. 20.035, 20.172, 20.187, 22.065, 30.911, 34.731, 34.793, 40.587, 46.0S5, 55.S44, 55.876. 58.260, 58.281, 66.619, 70.253, 70.260, 70.374, 70.399, 74.603, 84.539, 91.774, 96.848, 97.396, 97.473, 97.477. 99.816, 99.830, 99.850, 99.891, 100.722, 103.113, 108.102, 108.196, 108.280, 109.736, 109.779, 120.115, 120.220, 120.278, 123.536, 123.550, 123.842, 123.SS2, 123.944, 123.958. Dobitki se bodo izplačevali po 21. juniju. Naročilne dopisnice za 18. kolo bomo pravočasno priložili. Zadružna hranilnica, r. z. z o. z., Ljubljana,, Sv. Petra cesta 19. Pred zaključkom ljubljanskega velesejma Tudi včeraj je bil poset na velesejmu izredno živahen. Prišli so številni novi poset-niki iz Srbije, Hrvatske, Bosne in Hercegovine, pa tudi iz Avstrije, Nemčije, Bolgarije, Italije in Turčije. Poleg teh je obiskalo velesejem tudi 14 italijanskih članov italijansko - jugoslovenske železniške konference, ki se, kakor znano, vrši v Ljubljani. Konzul japonskega poslaništva v Carigradu ^osj>. Fukumatsu Iheda. ki se že drugi dan mudi v Ljubljani, je tudi včeraj pokazal veliko zanimanje za naš velesejem. Za prihodnje leto namerava prirediti na našem velesejmu posebno razstavo japonskih industrijskih in obrtnih izdelkov. Ker je jutri zadnji dan veleseima, je pričakovati, da bo naval ogromen. Zato bi bilo želeti, da bi velesejmska uprava za nadrobno razprodajo razstavljenega blaga podaljšala velesejem še na ponedeljek. Po končnem seznamu vseh razstavljalcev, ki ga je sestavila velesejmska uprava, je letos na velesejmu zastopanih nič manj kakor 734 tvrdk, od katerih je 208 inozemskih razstavljalcev iz 14 različnih držav. Tako visoko število razstavljalcev ljubljanski velesejem doslej še ni dosegel. Naše tvrdke na velesejmu vs. Koncert vojaške godbe pod osebnim vodstvom višjega kapelnika gosp. dr. čerina se vrši danes od 5. do pol 7- zvečer na ljubljanskem velesejmu. vs. F. Slamič. tovarna mesnih izdelkov. To je gotovo ena naših najnaprednejših in najmodernejših tovarn za mesne izdelke v Sloveniji. V svoji podjetnosti se agilni tovarnar ni ustrašil ogromnih stroškov in gmotnih žrtev ter .je letos na sejmu postavil velik in lep paviljon, ki ga je opremil s slroji za rezanje in pripravljanje mesa ter za izdelovanje hrenovk. Paviljon je podoben mali tovarni, ki more spričo ogromnega konsuma izvrstnih Slamičevih hrenovk neprestano obratovati. Ni čuda, da se okoli paviljona tare staro in mlado, ki z zanimanjem opazuje, kako lete hrenovke iz stroja. Vse je izredno čisto in snažno, vse se leskeče, pa tudi zaposleni uslužbenci imajo svoji stroki primerno čiste obleke. Tvrdka Slamič je s svojim paviljonom na sejmu pokazala, da gre z duhom časa in da je res ena najacril-nejših. 798 vs. Važno za lesno industrijo in mizarje. Po vsem svetu znana in tudi že pri nas skozi več desetletij dobro uvedena največja in najstarejša špecijalna tovarna strojev za obdelavo lesa in žag Kircliner & Čo., A. G., Leipzig, je razstavila na letošnjem velesejmu nekaj prav interesantnih strojev z vdelanimi električnimi motorji, ki vzbujajo zaradi svoje izvedbe in konstrukcije v strokovnih krogih vseobeo pozornost. Nekaj naj-inieresantnejših strojev, kakor sKettenfra-se* ter paralelna nihalna žaga se interesentom razkazuje v pogonu in se tako lahko vsak interesent o praktični vrednosti telj, novih konstrukcij prepriča na svoje oči. Tukajšnji zastopnik inž. Tonnies, Dvorakova 3, tel. 27G2, je interesentom vedno rad in ob vsakem času s pojasnili in informacijami na razpolago ter vabi interesente na obisk v paviljon »Fr 208—222 in 261—262. 874 vs Pozornost vzbuja na veleseimu razsta va tvrdke Ant. Kremžar, Št. Vid nad Ljubljano, ki je razstavila veliko izbiro svoiih kmetijskih stroiev. To domače podjetje je edino te vrste v naši državi, ki se je zaradi svojih solidnih izdelkov in cen pridobilo popolno priznanje. Zaradi tega se p. n. posestnikom in kmetovalcem lahko toplo priporoča nakup teh strojev, ker bo solidna izvršba in trajnost teh strojev gotovo vsakega kupca popolnoma zadovoljila. Obenem po še posebno opozarjamo mizarska podjetja na prvovrstne izdelane furnlrske stiskalnice in druge mizarske pripomočke. 874 vs. V paviljonu sH« št. 486 je razstavila tvrdka Radiotrhnika — Tone 1'oljšak, Ljubljana, Aleksandrova cesta 5, poleg raznovrstnih radijskih aparatov in njihovih potrebščin popolnoma novovrstne radijske aparata svojega izdelka, ki ne potrebujejo nikakih baterij, ker se priključijo na električni kontakt enostavno kot električni likalnik ali namizna svetiljka. Posestnik takega aparata se torej ne bo mogel jeziti nad praznhn akumulatorjem ali izčrpano flnodno baterijo, če bi baš hotel poslušati kak zanimiv program. Kakor smo se na razstavišču prepričali, dsla tak aparat popolnoma čisto na orjaški zvočnik, ki ga je čuti daleč izven paviljona, t»r je zaradi tega dosti močan tudi za velike lokale. Pričakovati je, da bodo tako privatniki kakor resfavraterji, gostilničarji in društva posegli po tej novosti, za katero vlada na velesejmu splošno zanimanje. 876 vs. Elegantno in umetniško opremljena koia kruševske tvornire mila Merima, d. d. v paviljonu »H^ na velesejmu vzbuja splošno pozornost. To deloma zaradi svoje pestre zunanjosti, največ pa zavoljo velike in bogate razstave vseh kosmetičnih izdelkov tovarne Merina. Podjetje je eno najstarejših te vrste v državi, zaposluje okoli 300 delavcev in ima ogromno dnevno kapaciteto, kar priča o prvovrstni kvaliteti in solidnosti njenih izdelkov, špecijalni izdelek je otroško varne Merima. Prodaja na velesejmu na debelo in drob. 797 vs. Katalog letošnjega velesejma. Poleg seznama razstavljalcev in vrst razstavljenega blaga vsebuje katalog vse podatke o velesejmu. Priključene so mu letos tudi številne slike vodilnih industrij. Za izvenslo-venske razstavljalce velesejma pa je dodan v nemškem in francoskem jeziku kratek vodič za najlepše izletne točke iz Ljubljane peš ali z avtomobilom. Katalog je izdala in založila reklama »Saturn« Ljubljana. Cena 10 Din. OTROŠKE nogavice 'ilGOM Nafholjše, naftrajnejše, zato 13 najcesie$šel I Kraji in Ijtidje Kipar Alojzij Gangl Mojster Vodnikovega in Valvasorjevega spomenika _ sedemdesetletnik. Koliko jih je med nami, ki sploh vedo, da kipar Alojzij Gangl še živi. Boljše je, da ne govorimo o tej sramoti, ker bi se prav nič ne poboljšali. Pri nas je pač tak red in pravilo, da tudi največjemu ne priznamo zaslug pred smrtjo. Ljubljana, naše kulturno središče in žarišče, ve najmanj o Ganglovem življenju zato, ker jo je okrasil, kakor nikdo drugi. Bil je dvorni kipar ponosne, iz nemških okov osvobojene slovenske metropole. Najprej je postavila takratna Ljubljana spomenik Vodniku, prvemu pesniku. Mogočna narodna 6lavnost je bila, ko so odkrili to prvo Ganglovo delo. Potem je Ljubljana hotela imeti svojega največjega pesnika in Gatigl ji je izklesal iz kararskega mramorja Prežema, Najboljši Prešernov kip je to, kar jih imamo, a videti ga je žal samo v muzeju. Prešeren V glavnem mestu so postavili razkošen hram Taliji. Kakor z bleščečo krono je to svetišče ovenčal Gangl s skupino Genija, Drame in Opere in ga okrasil s Tragedijo in Komedijo. In izklesal je poprsje Josipa Stritarja, Josipa Cimpermana, barona Schwegla, Frana Šukljeta, Prešernove ljubice Ernestine Jelovlkove. Ko je biskup Strosgmayer dogradil svojo katedralo, je največja čast, da izkleše nad portal simbol vstajenja jugoslovenskega naroda — Vstajenje Kristovo, zopet doletela kiparja oživljene Slovenije Gangla. Tudi država ni mogla več prezreti napredka slovenske Ljubljane in poklonila ji je spomenik Valvasorja. Koliko slavnih kiparjev je vlada imela na Dunaju, ali Valvasorja je vendar mogla naročiti le pri Ganglu. Umetnik je bil pač velika oseba in reprezentant slovenske umetnosti, slovenske kulture, ki je bila vidna Nemcem in razumljiva drugim narodom le v kiparstvu. Vodnik Vstala je Jugoslavija in prvi vladar princ-fegent Aleksander je sedel najprej za moje! kiparju, Slovencu Ganglu. V najvažnej-lem, namreč v zunanjem ministrstvu stoji |a soha kralja. Leta 1919. so jo tja postavili, ko smo v Ljubljani na Gangla že pozabili. Slavni jubilant je bil rojen 8. junija 1859 r Metliki, kjer se je pri Idrijčanu Jerneju, podeželskem podobarju in pozlatarju, naučil rokodelstva. Potem si je služil kruh kot rezbar pri podobarju Karlu Poglajenu t Št. Rupertu in pri tvrdki Naglas v Ljub- ljani. Nato je šel h kiparju Jakobu Gšilu v Gradec, kjer je obiskoval tudi večerno obrtno šolo, ki sta na njej poučevala profesorja Pekari in Lepošič. Spoznala sta Ganglov talent in mu svetovala, naj gre na dunaj sko akademijo. Kanonik in državni posla nec Klun je kupil Ganglovega iz lesa izrezanega Krista na križu in mlademu umetniku preskrbel od deželnega odbora 100 gl letne podpore. Vstopil je v obrtno šolo na avstrijskem muzeju, 1. 1885. na akademijo in nato na špecijalno šolo slavnega Zum-bu6cha. L. 1894. je prevzel v Ljubljani službo učitelja na novoustanovljenem oddelku tedanje obrtne šole. Potres 1. 1895. je pretresel in zrahljal na gledališču Ganglovega Genija, Gangla je pa potres kakor njegovega genija vrgel iz višin na tla. Rahločutnemu umetniku je po tres uničil živel. Genija so dali v muzej, Gangla pa pozabili . . . Križev pot, ki traja še danes. S 17 leti službene dobe je bil Gangl upokojen. a zopet kmalu poslan na obrtno šolo v Split z obljubo, da bo reaktiviran. Dr. Adolf Miiller, načelnik v dunajskem nauč-nem ministrstvu, svoje besede ni držal in je naklonil Ganglu celih 30 kron mesečno priboljška. Možato se je umetnik zahvalil za miloščino in odšel domov v Metliko, da si popravi zdravje. L. 1914. je šel na Dunai, odkoder se je 1917. preselil v Prago, kjer še sedaj živi. A kako? Poleg že naštetih jubilantovih del, naj jih navedeni še nekaj: Mati božja z detetom, koloriran relief iz lipovega lesa, last t dr. Mošeta; Immaculata, hruškovina, last oddel. nač. I. Arha v Pragi; Rojstvo Kristovo, lipov relief v cerkvi Sacre coer v Pressbau-mu pri Dunaju: Mladi David, last trgovca Vokača v Ljubljani; prekrasna Maria in stellis iz kararskega mramorja v Narodnem muzeju v Ljubljani. O Ganglu so pisali Stritar in Aškerc in vsi domači časopisi, mnogo pa tudi zlata Praha, Narodni Listy, Nar. Politika, Wiener Tagblatt, Wiener 111. Zeitung, Wiener Kunst-chronik, Leipziger Ul. Zeitung in dr. Popravimo svoj greh in spomnimo se velikega umetnika vsaj danes s hvaležnostjo in spoštovanjem in z iskreno željo, naj se vrne v domovino. Pripravite mu pot, narod ga bo sprejel s častjo. Umetnik Alojzij Gangl naj živi! Sokolski oder v Črnomlju Črnomelj, 7. junija Agilni in vztrajni Belokranjci si grade svojo kulturno trdnjavo v Sokolskem domu v Črnomlju. KljuD ogromnim oviram in splošni gospodarski krizi je zgradba, ki bo ena največjih in najlepših stavb v Beli-krajini, že toliko napredovala, da bo letos popolnoma dogotovljena. S posebno ljubeznijo se je črnomeljski Sokol oklenil gledališkega odra v sokolski dvorani. Oder in dvorana sta že gotova in sta bila v nedeljo 2. t m. izročena svojemu vzvišenemu namenu. Za otvoritveno predstavo so požrtvovalni diletanti sokolskega društva vprizorili »Revizorja«. Pred pričet-kom predstave je društveni starosta lekarna br. Vrankovie z odra razložil pomen prve prireditve na novem odru in veliko koristno nalogo, ki jo bo ta oder vršil med belokranjskim prebivalstvom. S svetim navdušenjem je občinstvo, ki je popolnoma napolnilo prostano dvorano, pozdravilo trenutek, ko se je prvič razgrnila zavesa. Tudi igralci so se zavedali važnosti prve predstave v Sokolskem domu in so pod režijo br. dr. Kiissla vprizorili res prvovrstno predstavo, dostojno velikega pisatelja. Vsi igalci, na čelu z br. dr. Cešarkom, ki je igral vlogo glavarja, so želi burno nagrado in nedeljeno priznanje. Novi gledališki oder je urejen najmoder-neje. Širok je 11 m, globok 8.5 m. Poleg odra so lepe in prostorne garderobe za igralce. Dvorana sama je 24 m dolga in 7 m visoka. Pripomniti je treba, da je bilo za predstavo prodanih 246 sedežev in okrog 100 stojišč, kar je najlepši dokaz, kako veliko zanimanje je vladalo za predstavo, kateri niti konkurenčna prireditev v Dobličah ni mogla škodovati. Po igri se je razvila neprisiljena domača zabava. ^ Otvoritev sokolske dvorane bodi zadoščenje in zahvala vsem dobrotnikom novega Sokolskega doma. Priznanje pa gre tudi našim vrlim damam, ki so. kakor ob vsaki sokolski prired'"tvi, tudi v nedeljo vzorno poskrbele za okrepčila. Jugoslovensko-italijanska železniška konferenca Ljubljana, 7. junija Pri direkciji državnih železnic v Ljubljani je bila včeraj otvorjena konferenca med našo in italijansko železniško upravo. Na dnevnem redu konference je vprašanje stroškov, ki so nastali od časa otvoritve prometa med našo državo in Italijo, do danes na delu italijanske proge od državne meje do Postojne, kjer vodi promet naša uprava. Italijansko delegacijo vodi dr. Nicole La-loni, glavni inšpektor računovodstva v Rimu. Delegacijo tvorijo naslednji višji uradniki: dr. Carol Papa. prometni načelnik generalne direkcije v Rimu, inž. Alberto Bo-selli, načelnik gradbenega oddelka generalne direkcije v Rimu, Francesco Ouarella, načelnik strojnega oddelka v Firenci, dr. Alberto Lolli Ghetti, višji inšpektor pro-metno-komercijalnega oddelka v Rimu, inž. Luigi Montini-Zimolo, višji inšpektor pro-govne sekcije Udine in inž. Mario Tamani-ni, višji inšpektor gradbenega oddelka v Trstu, inž. Luigi Savio, višji inšpektor iz Trsta, svetnik Giovanni Accatino, inšpektor direkcije v Trstu, Roich Giorgio, prometni uradnik postaje Postojna, Vladimiro Milost, tajnik računovodstva v Trstu in Attilo Galanti, postajenačelnik v Postojni. Predsednik te jugoslovensko-italijanske železniške konference je inž. Makso Klodič. Med našimi delegati je nadalje dr. Lavo-slav Vučina, inšpektor splošnega oddelka beograjske generalne direkcije, Robert La-val, inšpektor prometnega oddelka beograjske direkciie, inž. Franjo Fine. šef trakcijske službe ljubljanske direkciie. inž. Miiller-Petrič. progovni šef ljubljanske železniške direkcije. Vprašanje, s katerim se bavi ta konferenca, je precej komplicirano zaradi izmenjavanja obmejnih postai in same meje. S tem vprašanjem so se bavili že na konferencah v Trstu in Ljubljani, a se doslej še ni dosegel sporazum. Sporazum se z gotovostjo pričakuje od te konference. Udeleženci konference so že posetili našo opero in velesejem, v nedeljo pa si ogledajo Bled in Bohinj. Konferenca bo trajala do srede prihodnjega tedna. Še ena fotografska kamera Na vlažili cesti bo vozil Vaš motor z nezmanjšano sigurnostjo, ako ga opremite s Continental - block pvnematiko. Ostri robi preprečajo drsenje na stran posebno na ovinkih in dajo motorju dobro in sigurno vožnjo. Ako želite štediti Va-še živce, vozite ... li lipiinentei je najprej s klino za brivski aparat prere* zal žile, ker pa je prepočasi umiral, se je premislil, pritrdil 1 meter dolgo, novo, konopneno vrv vrh sobnega okna, nato za* drgnil zanjko okrog vratu in se spustil na kolena. V tem položaju je bil naiden in je gledal s posinelim obrazom skozi okno na ulico. Vest o tragični smrti splošno znanega Celjana se je bliskovito raznesla po mestu in se je pred hišo, kjer je stanovala No= vakova ohitelj, zbrala velika množica ljus di. t Novak je bil že dalje časa vpokojen in je prejemal mesečno 2400 D in pokojnine. Bil je oženjen s soprogo Adelo, ki je pa težko bolna in že 4 mesece ne more vstati iz postelje. Novak je zapustil tudi tri otroke, ki vsi trije obiskujejo tukajšnjo mestno osnovno šolo. Novak se je zadnjo čase udajal pijači in je tudi včeraj prišel vinjen domov. Za družino se ni dosti bri» gal. V svoji sobici si je u-sdil primitivno litografično delavnico, v kateri je izdelo« val razne napisne table, vizitke in podofc* no. Zapustil je več pisem, adresiranih na razne znance v Celju. Na enem izmed pi» sem je bilo z nervozno pisavo napisano? »Testament Karla Novaka, sodnega urad« nika v pokoju v Celju«: Šestdesetletnica gimnazije v Ptuju G. Josip Kramar, znani narodni delavec in lastnik drogerije »Sanitas« v Celju, ki je podaril za naše marljive dijake krasno Voigtlanderjevo kamero. Ena tistih tvrdk, ki so se najbolj častno odzvale naši prošnji za darila marljivim dijakom, je drogerija »Sanitas« v Celju. Njen lastnik g. Josip Kramar je poklonil za našo akcijo krasno Voingtlanderjevo kamero z vsemi potrebščinami, tako da se bo srečni obdarovanec lahko brez kakršnihkoli troškov lotil fotografiranja. Drogerijo »Sanitas«, Ki je bila prej v nemških rokah, je naš stari znanec in zavedni narodni delavec g. Kramar vsestransko razširil in izpopolnil. Tvrdka »Sanitas* slovi po vsej Jugoslaviji kot ena največjih in najbolj popolnih zalog svetovno znanih parfumerijskih in drugih lepotilnih izdelkov, kemikalij za razne obrti, kirurških obvez itd. Posebno pažnjo pa posveča g. Kramar fotografiji. Ne le, da ima vedno v zalogi najboljše kamere, plošče, papirje in druge fotografske potreščine, ampak položil je tudi temelj slovenskemu fotografskemu izrazoslovju. Njegov dovršeno opremljeni cenik »Moderna fotografija«, brošura »Kako se naučiš fotografirati« in izvirna osvet-ljitvena razvidnica »Pravosvct< so v tem pogledu uprav pionirska dela, z žrtvami postavljeni vogalni kameni zgradbe, ki jo g. Kramar vztrajno nadaljuje. Kakor slišimo, otvori drogerija »Sanitas« v najkrajšem času svojo podružnico v Ljubljani. Priporočamo jo kar najtopleje! Kje je žena, ki je padla iz vlaka? Kranj, 7. junija Potniki današnjega popoldanskega potniškega vlaka, ki odpelje malo pred 16. iz Kranja v Ljubljano, so doživeli večje razburjenje. Oni. ki so sloneli v poslednjih vagonih in zrli ven proti tovarnam Jugo-češke in Kranju, so z osuplostjo opazili drzen skok neke ženske iz vagona na globoki nasip. Vlak je bil že v polnem diru in je ravno pasiral stanovanjske hiše tvornice. V vagonu III. razreda je takrat vstala neka ženska. stara okrog 30 let. in izstopila na zunanji hodnik vagona, ki je brez vrat. Komaj je zaprla za seboj vrata, jo ie vrglo čez stopnice, da ie v nizkem loku zletela z glavo naprei. Priletela ie z vso silo v žico ob tiru. Sunek je bi! tako močan, da se je odbila od žice in padla v travo in zdr-čala po nasipu. Očividci so biii od pretresujočega prizora prvi hip osupli, nato ie eden potegnil za zasilno zavoro. Toda ta je slabo funkcijonirala, da se je vlak ustavil šele kakih par sto metrov proč od kraja nesreče. Vlakovodja in sprevodniki so hiteli na označeno mesto, vendar niso zaradi visoke trave in zaraščenosti brega hitro našli po-nesrečenke. Vlak je odpeljal naorej, v Žab-nici pa so telefonično obvestili o nesreči kranjsko železniško postajo. Kakor pripovedujejo sopotniki nonesre-čenke. se ie žena pripeljala z Jesenic in bila ves čas zamišljena. Ko ie v .Kranju odpeljal vlak s postaje, ji ie postalo očividno slabo in je najbrže hotela na sveži zrak. Službujoči uradnik g. Demark ie dal po delavcih preiskati kraj padca, kjer ie pobočje močno zarastlo in pada dobrih 8 m globoko. Trn.va ie bila sicer pomandrana. o ženi pa ni bilo sledu. Ali je bila nesreča s srečnim izidom, ali izjalovljen samomor, vsekakor pa je dogodek potnike jako vznemiril. Danes in jutri proslavila gimnazija v Ptuju svojo 60-letnico. Zgodovina tega važnega učnega zavoda je tesno zvezana s slovenskim prosvetnim gibanjem. Ko se je leta 1864. osnovala v Ptuju Narodna čitalnica, je občinski mestni odbor sklenil, naj se ustanovi tudi srednja šola za višjo izobrazbo pebivalstva. Dve leti pozneje je deželni odbor ta predlog sprejel, po poga- delovanja na ptujski gimnaziji. Slovenskim tovarišem, ki so drug za drugim prihajali v Ptuj, je bil najboljši mentor in najblago-hotnejši tovariš v šoli in izven nje. Zavodu posveča vse svoje moči, a ima še vedno dovolj vneme in truda za drugo naci-jonalno in kulturno delo. Dijaki imajo v njem dobrega očeta. Z dobrohotnimi besedami jih navaja k delu in daje sam naj- Učiteljski zbor gimnazije v Ptuju Samomor upokojenega uradnika _ Celje, 7. junija. Davi okrog 7. je prispel v stanovanje upokojenega sodnega kanclista Karla No* vaka v Gosposki ulici 18. neki mlekar iz celjske okolice, ki je dnevno prinašal No« vakovim mleko. Ker mu pa Novak že da* I je časa ni plačal mleka, ga ie včeraj zju* traj mlekar terjal za dolg. Novak mu je obljubil, da mu bo danes zjutraj plačal. Ko je mlekar potrkal na Novakova vrata, se mu ni nihče odzval. Ker vrata niso bila zaklenjena, je stonil v sobo, toda v istem trnutku je tudi že odskoeil iz sobe, kjer je na oknu obešen visel Novak, in glasno kričeč V1VMOPV3N VTVMON3N M »TOTR(5« ti m "m smrt s, 8 . VI. 1929 Domače vesti ^Življenje in svet" št. 23. Svetovno vojno v živih slikah vkBte, ako posetite bolno fero „KALVARIJAtt dlne 8. ki 9. junija ob 20. uri na Kodeljevem. Predprodaja vstopnic »Orijent«, Dunajska cesta 14. Kino Ljubljanski dvor! Pravkar je izšla štev. 23 popularne tedenske revaje »Življenje in svet« z naslednjo vsebino: iMa uvodnem mestu priobčMje zanimivo raz-pr-a/vo (s štiirimd slikami) Zakaj se ptice selijo ki so bavi s problematiko pomladanske seiitiv« ptic. Avitor razprav* odgovarja na to vprašanje: Pozimi moraijo ptice selivke na Jug, ker jiim nudi sever premalo hrane, pomlad pa jih pozove nazaj s svoijšni mrazom, ki je za življenje prav tako važen kakor hrana. Ob priliki sedemdesetletnic« smntl najmogočnejšega državnika 19. stoJetja j« napisal S-us Članek (s sliko) Metternicti kS opisa!« »©isimaircka habsburSk* poetike«, smešnega braaribovca nemogoče ga mi se Ime ga in socš&ailnetga reda. Dir. Vi. Bartol razpravlja v Hankm (s sliko) Pozabljena veda tli mor« postaiti biromaratija znanost, nakar sledi sestavek (s štirimi Slikami) Barcelona napisan ob pršUkg velike razsta«.-« v tem španskem mesitu, kjer je zastopana tudi naša država an celo naša ožja domovina Slovenija. Nato sJedi pral članek o etepetdioiji skiotzky. Kumovala sta: mestni dubrovniški škof g. dr. Josip Carevič, ženinu pa g. Franci Hrehorič, veletrgovec v Ljubljani. Novoporočencema obilo sreče! * Vpisovanje delnic za privilegirano Agrar no bonko. Vladni komisar za privilegirano Agrarno banko v Beogradu je poslal poštnemu ravnateljstvu v LJubljani tisoč letakov na katerih vabi širše sloje našega prebivalstva, da podpišejo delnice za novo ustanovljeno privilegirano Agrarno bankoV teh razglasih so danes podrobna pojasnila glede vpisa akcij. Ravnateljstvo razpošilja te razglase na vse pošte, da jih izobesijo na najbolj vidnih mestih, ki so pristopna strankam, da bodo vsi sloji naroda obveščeni o tej akciji. * Prva žena upravni uradnik v naši državi. Z odlokom ministra za notranje zadeve je imenovana za pripravnika v upravi mesta Beograda v 9. skupini I. kategorije gospodična dr. Marija Iličeva, ki Je v naši državi prva žena, ki je stopila v upravno službo. Njeno imenovanje je važno tudi glede na reformo, ki jo uvaja naš novi ka-ženski zakon, ki predvideva mladinska sodišča. Gospodična dr. Iličeva ie objavila celo serijo člankov o razvoju in današnjem stanju zaščite dece in mladine. &mcw papir za(fn;e norosti priporoča Mm Ušicar, Hjublfana. :: Koncert akademskega pevskega zbora v Unionu v ponedeljek, 10. L m. ob 20. Damske obleke najmodernejše sivillene ioutard sivila p-erilne raznovrstne damske bluze krila gladka in plissč od Din 150.— naprej cd „ 300.— „ od „ 75.—• M od „ 65.— „ od „ 70.— „ F. In I. GORICAH, LJubljana, Sv. Petra cesta 29 Samo že danes zadnjikrat KINO IDEAL Rdeča črka »A« Pretresljiva drama v gl. vi. LILLIAN GISH. Najnižije ljudske cone 2.—, 4.— in 6.— Din. Oglejte si krasno izdelane pirot&fte preproge vise domače delo, na velesejmu paviljon G trgovačke toče BRAČA GAROTIČ iz PIROTA SRBIJA. 7783-a * Vrnitev iz ruskega ujetništva po petnajstih letih. Te dni se je po petnajstih letih vrnil neki Steva Vujič domov v Sento iz ruskega ujetništva. Njegova rodbina ni dobila od njega ves čas nikakega sporočila in je opravičeno domnevala, da je pogre-šanec že davno umrl. Vujič je do leta 1927. živel v Krasnojarsku, potem pa v Moskvi. Pravi, da ie še danes mnogo naših ujetnikov v Rusiji. Mnogi bi se radi vrnili, a nimajo sredstev niti za potni list še manj pa za potovanje. * Zaradi strele onemel. V Vinkovcih Je v sredo zvečer treskalo in grmelo. Tam kajšnji soboslikarski mojster Franio Pek zaradi tega hotel zapreti okno. V trenutku pa se je močno zabliskalo ln v bližini je udarila strela. Pek se je iz strahu zgrudil na tla, a ko se je zopet zavedel, ni mogel govoriti; onemel je popolnoma. Le s kret njami daie znamenja, da ga boli v prsih. * V vlaku okraden. Ključavničar na zagrebškem kolodvoru Sava Anton Klinar je imel predvčerajšnjim slab dan. Z vlakom se je peljal v Jasenovac. Ker je bil utrujen, je kmalu zadremal. To pa je izkoristil neki žepar, ki mu je iz žepa izmaknil njegove borne pare v znesku 120 dinarjev in razno listine. Ko se ie Klinar prebudil, je pregledal ves vlak, a tatu ni mogel najti. Svojo nezgodo je prijavil policiji. * Doxa — precezijska ura. F. Čuden, Pre šernova 1. * KAŠELJ, PREHLAD. HRIPAVOST, PLJUČNE BOLEZNI sigurno zdravi Siro fen. Dobiva se v lekarnah. 357 * Obleke kemično čisti, barva, pllslra in lika tovarna Jos. Reich. * Turistom in izletnikom vljudno nazna njam, da bom na novo otvoril 9,- t. m. restavracijo tik železniške postaje Žirovnica, Na dobra topla in mrzla jedila ter dobro kapljico vljudno vabim Mežek Franc. 732 Morsko kopališče Aleksandrovo na Krku Prijetno bivanj« v novo urejenih sobah, ob izvrstni prehrani po Din 60.— do 65.— za celodnevno penaiijo (otroci po dogovoru) nudi novo- otvorjeni HOTEL FRANKOPAN (preje Peitslon Vila Marija) Aleksandrovo na Krku Prospekti zastonj in franke. 7704 iVa potovanju ttt na p očitni c ah rabite vedno praktično Napolnilno pero in Eversharp žepni svinčniki! Polnilna peresa najboljših angleških in amerikanskih tvrdk priporoča tvrdka 3v. (Sonac Iz Ljubljane u— Proslava 10 letnice obstoja ljubljanske univerze. Otvoritev tedna, tekom katerega se bodo vršile za proslavo razne prireditve, bo jutri v nedeljo 9. t. m. ob tri četrt na 12., in sicer se bo otvorila razstava na tehniki. V ponedeljek 10. t. m. bo Imel svoj koncert akademski pevski zbor. Zbor bo vodil g. France Marolt. Zbor akademikov je znan, po svojem izvrstnem ma-terijalu in disciplini. Kot solisti bodo nastopili: kons. M. Rus (bas) gdč. A. Meze (sopran) in g. P. Šivic (klavir). 11. t. m. bo ob 17. slavnostno zborovanje v zbornici na univerzi, 14 t. m. ob 18. zborovanje javnosti in akademike mladine v veliki dvorani Uniona in v soboto 15. t. m. ob 20. v dramskem gledališču slavnostni večer. Gojenec konservatOTija baritonist g. Cveto Švige-Ij bo pel ruske romance, nakar se bo vprizo-rila Andrejeva »Dnevi našega življenja*. V nedeljo 16. t. m. bo športna prireditev. C 11. bo štafeini tek skozi Ljubljano, popoldne ob 5. na športnem prostoru Ilirije nogometna tekma, zvečer pa v hotelu Tivoli zaključna veselica. u— Iz gledališča. Danes 8. t. m. se bo vprizorila prvič na slovenskem odru igra v devetih slikah »-Piskač se smete«, katero je napisal angleški pisatelj Hermon Ould, prevel pa jo je pesnik Griša Koritnik. Pre-mijeri te izredno zanimive angleške drame bo prisostvoval pisatelj sam. ker se mudi te dni v Ljubljani. V drami so zaposleni naslednji člani: Mira Danilova. Medvedova, Juvanova in Rakar.ieva ter Levar, Cesar, Skrbinšek, Kralj, Lipah, Jan. Gregorin, Kaoikler in Potokar. Režijo vodi Ciril De-bevc. Premijera na premijerski abonma. Današnja predstava bo krstna predstava tega dela. Opera bo vprizorila »Cigana barona« danes v običajni zasedbi z gospodom Marčecem kot Barinkayem in pod taktirko g. Stritofa ab. D. V ned. 9. tm. bo gostovala v drami izredno nadariena dramska igralka gdčna Anta Kovačiceva v glavni vlogi komedije »Pegica mojega srca«. V operi se bo pelo v nedeljo poslednjikrat v letošnji sezoni »Grofica Marica« z Poli-čevo, Balatkovo in Rakarjevo ter Drenov-cem, Pečkom, Povhetom in Jankom v glavnih vlogah Dirigent kapelnik Neffat. Re-žira Povhe. Obe nedeljski predstavi pri znižanih cenah. u— Seja občinske uprave. Za prihodnji torek ob petih popoldne je napovedana redna javna seja občinske uprave ljubljanske. Na dnevnem redu bodo številna poročila gradbenega odseka, prošnie za sprejem v ljubljansko zvezo ter poročilo o postopanju v svrho očuvanja čistote in higi-jene v pomeriju lrabljarfskega mesta. - Pevski praznik meščanskih šol ljubljanske oblasti. V proslavo 10-letnice obstoja naših meščanskih šol bosta v nedelio 5. t. m. v dvorani Uniona 2 akademiji, ko-jih spored bodo izvajaili gojenci meščanskih šo-1 iz Ljubljane, Št. Vida, Škofie Loke, Tržiča, Rakeka in Trbovelj. Posamezne točke sporeda bodo vodili dotični strokovni uči-teln skupne nastope pa strokovni učitelj ljubljanske I. deiške meščanske šole g. Re-povš. Oba sporeda sta sestavljena iz pev- Solan creme ali olje doHca®amo najlboftjSe za solriocnje. Dobi se povsod aii v drogeriji A. KANC sinova, Ljubljana, Židovska uBca 1. skih nastopov, deklamacij, orkestralnih točk ter rajalnih in telovadnih nastopov. Prva akademija bo popoldne ob 15., druga pa ob 20. Posamezna sporeda bosta trajala nekaj manj kakor 2 uri. Občinstvo ponovno opozarjamo na obe dve prireditvi in vabimo na mnogobrojen poset. Cene posameznim vstopnicam so zelo nizke. Pred-prcdaia vstopnic v veži pred dvorano Uniona od 10—12, ter od 14.—15. in od 19. dalje. u— Dve Interni produkciji gojencev šole Glasbene Matice v Llubljanl. V soboto 8 in v ponedeljek 10. t. m. vsakikrat ob 17. bosta v pevski dvorani poslopja Glasben Matice v Vegovi ulici interni produkciji gojencev šole Glasbene Matice, h katerima vabi ravnateljstvo starše gojencev, odnosno namestnike staršev in sorodnike posameznih gojencev. Dobrodošli so tudi prijatelji Glasbene Matice, ki se zanimajo za napredek šole. Na I. produkciji danes v soboto ob 17. bo nastopilo 16 gojencev, ki obiskujejo klavirski, violinski in solospevski oddelek, in sicer I. do IV. razred. Podrobni spored v veži poslopja Glasbene Matice. u— Šentjakobski pevski zbor bo priredil v nedeljo 9. tm. ob lepem vremenu Izlet v Zupanovo jamo pri Grosupljem. Pevci se bodo odpeljali z avtobusom ob pol 8. zjutraj izpred dolenjskega kolodvora, a ne z vlakom, kakor prvotno Javlieno. Kdor se ne namerava udeležiti ogleda iame. naj prida popoldne k Rusu v Grosuplje, kjer bo prijateljski sestanek s petjem. a— Izlet Umetnostnozgodovlnskega društva v Ljubljani bo jutri v nedelio kakor že javljeno v Novo mesto. Odhod z glavnega koiodvora zjutraj ob 7.30. u— Na mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani je otvorjena razstava risarskih ročnih del gojenk zavoda danes 8. t. m. od 14. do 18. in v nedeljo 9. tm. od 8. do 12. ter od 14. do 18. u— Razstava risb, moških In ženskih ročnih del na državnem učiteljišču je odprta danes in nedelio. —u Kolo srpskih sestara Iz Sarajeva In ženska podružnica Gajreta iz Sarajeva Imata na velesejmu razstavljene svooe lepe narodne vezenine. Kupuite ta krasna ročna dela, ker s tem pomagate tudi mnogim siromašnim ženam, ki jim je to edini vir dohodkov. 795 u— »Sočani« in drugi Primorci! Jutri v nedeljo vsi k zborovanju v Celje! Odhod iz Ljubljane z vlakom ob 5.08. Zamudniki se lahko peljejo z naslednjimi vlaki, ker velja polovična vožnja za vse vlake razen SOS. Polovičen popust dovoljen do vključno 11. t. m. Zato se lahko vsakdo vrača, kadar mu ljubo. Pri odhodu kupite celo karto do Celja, s to se vrnete s potrdilom na legitimaciji o udeležbi na zborovanju brezplačno v Ljubljano. Torej še enkrat: jutri vsi v Celie! u— Tako pričakovana velika tombola Društva »Skrb za mladino< v Ljubljani bo v nedeljo 9. t. m. ob 15. na Kongresnem trgu. Lepa kompletna spalnica iz javorjevc-ga lesa vzbuja občo pozornost. Ostali glavni dobitki ter četvorice kakor petorice so tudi lepe in dragocene. Kupujte tablice po 2 Din! Vsakdo, ki kupi tablico, pomaga revni in belohni deci graditi Dečii dom. u— Uš, bolha, stenica, muha. komar in podgana kot prenašalci težkih bolezni, se glasi naslov filma, ki bo predvajan danes ob 11. in 16. na stalni higiienski razstavi na velesejmu v Ljubljani. Ob 17. bo predaval zdravnik Higiienskega zavoda dr. K. Pe-trič: »Mrčes — prenašalec bolezni« s predvajanjem filma. u— Članom motokluba »LJubljana«. V nedeljo 9. t. m. bo klubov izlet v Kamniško Bistrico. Člani se opozarjajo, da so točno na startu ob 6. ziutraj pri kavarni »Evropa« Izlet v pragozdove na Dolenjsko bo najbrže drugo nedeljo 16. t. m., kar se bo pravočasno javilo. — V Jakopičevem paviljonu razstavljajo V. Hodnik, P. Loboda in I. Cvetek. V. Hodnik, ki ie že večkrat razstavil, nastopa s serijo 56 slik, večinoma motivi s Triglavskega gorovja in Bohinja. Enake motive slika I. Cvetek, ki je slikar -samouk ter razstavlja prvič 30 svojih del. Prvič se je javno predstavil s svojo umetnostjo tudi kipar Peter Loboda s petimi deli. u— Stanovalci v okolici Pollakove tovarne na Sv. Petra cesti so že pred krat-kem g. Pollaka pismeno prosili, naj vendar nekaj ukrene zaradi neznosnega lajanja in tuljenja njegovih številnih psov. Ljudje so po celodnevnem trudapolnem de>lu nedvomno potrebni nočnega miru, ker. seveda, nimajo železnih živcev. — Več prizadetih. - Ponesrečenka na dolenjskem kolodvoru podlegla poškodbam. Kakor smo včeraj poročali, se je v četrtek zvečer ponesrečila na dolenjskem kolodvoru 701etna bivša kuharica Marija Pirčeva. stanujoča v zavodu sv. Marte, ki se je baš vrnila z Dolenjskega, kjer je vezala birmo. Nesreča se je zgodila, ker je Pirčeva z eno roko nosila težak jerbas ter omahnila, ko je za seboj zapirala vrata vagona. Prve pomoči ji ni nudil g. dr. Lapajne, kakor smo poročali, nego šef-zdravnik g. dr. Tičar. Pone. srečenka ie bila takoj prepeljana v bolnico, kjer pa ie včeraj zjutraj podlegla hudim poškodbam. u— Dve nesreči. V splošno bolnico so pripeljali v petek kajžarjevega sinu lOlet-nega Srečka Vidmaria iz Vidma pri Krškem. Dečko je našel v bližnjem kamnolomu nekaj smodnika in ga zažgal. Pri tem pa mu je udaril puh smodnika v obraz in ga močno ožgal. — Pomoči v splošni bolnici je iskal včeraj tudi 201etni cerkovnikov sin Jože Boltin iz Zagradca. Fant ie padel pri popravljanju župne cerkve na tla in dobil težje notranje poškodbe. Danes premijera! jtfojsit!.. dete drugega Sovjetsko^rusiki film. Hiudožesitfven^ki filma. Ob 4., ^ 7.. % 8., 9. uri. a— Osleparien čevljar. K čevljarskemu mojstru Leopoldu Pirnatu v Knezovi ul. 19. je prišel pred par dnevi Žagar Štefan B. in ga naprosil, da umeri par rjavih nizkih čevljev. Pirnat, ki je poznal Štefanovega gospodarja, mu ie čevlje res napravil in mu jih pozneje izročil, ne da bi dobil za delo plačilo. Štefan pa je, čim ie imel čevlje, neznanokam izginil in se ni več javil. u— Gozdna tatvina. Tekom zadnjih tednov so neznani tatovi posekali v gozdu posestnika Alojzija Arharja iz Šiške več mladih dreves v vrednosti nad 2000 Din. Storilci so mlada kastanjeva ter debla aka-cijeva uporabili domnevno za fižolovke. Oškodovanec je tatvino prijavil policiji, vendar so storilci ostali doslej še neizsle-denL u— Viktor SedeJeva gostilna v Kolodvorski ulici 28 toči odslej izborno belo vino po 12, 13, 14 in 20 Din liter. Vrček piva po 4.50 Din. u— Ugoden nakup perila! Moško perilo, delavsko in fine?še vrste cefir, popelin, prodaja ta mesec pod tovarniško ceno tovarna perila »Triglav«, Kolodvorska ulica 8, nasproti hotela Štrukelj. u— Znani vojvodinski prisohogralolog WInterry de prišel v Ljubljano in sprejema publiko ves dan v hotelu »Slon«. 241 u— Žalne obleke in plašče, moderne, vedno v zalogi pri tvrdki F. Lukič, Stritarjeva ulica. 81 Iz Celja e— Jubilejni koncert Celjskega pevskega društva bo nocoj ob pol 21. v veliki dvorani Celjskega doma, na kar ponovno opozarjamo našo koncertno publiko. Vstopnice v predprodaji v knjigarni Goričar & Leskov-šek. e— Pravoslavna cerkev v Celju. Kakor smo že svoječasno v poročilu o neki seji mestnega občinskega sveta Poročali, je celjska mestna občina podarila pravoslavni cerkveni občini v Celju zemljišče na Vrazovem trgu za gradnjo cerkve sv. Save. V četrtek 6. t. m. je pravoslavna cerkvena občina to stavbišče prevzela v svoio last. e— Smrtna kosa. V četrtek sta umrli v celjski javni bolnici 67 letna občinska reva Marija Pintarjeva iz Gaberia in 28 letna delavčeva žena Terezija Gologrančeva iz Arclina pri Vojni-ku. i— Celjski sokolski naraščainiki ob morju. Naraščaj celjskega Sokola bo odšel na 3 tedensko letovanje v Bakarac. S prispevki roditeljev in raznih celjskih dobrotnikov se je nabralo toliko, da se krijejo stroški 10 naraščajnikov, med tem ko petim sreča ni bila mila, da bi bili izžrebani. Ti čakajo, da se jih usmilijo Celjani, ki jih naš naraščaj še ni obiskal z nabiralno polo. Sokolsko društvo se v imenu mladine iskreno zahvaljuje vsem plemenitim darovalcem. Naraščaj bo prevzelo v svoje varstvo in oskrbo Kolo jugoslovenskih sester. Neiiub obisk Iz Ljubliane. V Celie se je pritepla pred kakimi 10 dnevi znana ljubljanska ta'ina prostitutka, Marička G. in v Celju kakor tudi v Laškem in Rimskih toplicah izvrševala tajno svoio žalostno obrt. Predsnočnji m je bila aretirana v nekem hotelu sredi mesta, kier jo ie detektiv zasačil v družbi z nekim trgovskim potnikom. Marička je morala romati v sodni zapor. Iz Maribora a— Dve ljudski predstavi v gledališču. bosta v soboto in nedeiio in sicer v soboto-to zadnjikrat v sezoni, efektna ameriška senzacijska igra »Proces Mary Dugan«, v nedeljo pa ravno tako zadnjič v sezoni, zelo simpatično sprejeta ljudska igra »Oča Boštjan« z g. Danešem kot gostom. Veljajo ljudske cene. a— Koncert »Drave« v mestnem parku. V nedloo, 9. t. m. od 10. do 12. bo koncer-tirala v mestnem parku godba »Drava« pod vodstvom novega kapelnika g. Ivana Kou-delke. a— Poroka. V Mariboru se je poročil g. dr. Ivo Winterhalter, odvetnik v Maren-bergu, z gospo Vero Kerrien. roj. Vodo-pivec, hčerko člana Glavne kontrole, g. dr. Hilariia Vodopivca in pravnukinio našega pesnica in graščaka na Kalcu. Miroslava Vilharja. Naše iskrene čestitke! a— Sokolski zlet v Varaždinu. Dne 8. in 9. t. m. ima mariborska sokolska župa svoj naraščadski zlet in tekme v Varaždinu. Ker je ta zlet posebne važnosti za varaždinsko Sokolstvo, poziva starešinstvo MSŽ članstvo, da se ga udeleži v kroiu v čim večjem številu. Odhod iz Maribora v nedeljo zjutraj ob 5.20. a— V utopljencu, ki so ga potegnili iz Drave, o čemer smo poročali že včerai, so spoznali sedaj truplo bivšega šoferja tvornice Hutter, Rudolfa Glavača, ki se je pred enim mesecem zaradi avtombilske nezgode iz obupa pognal v Dravo. a— Riziko dela. V falski elektrarni usluž-beni 29 letni Fr. Cebej je dobil pri delu težke notranje poškodbe. Ponesrečenca so pripeljali v mariborsko bolnico in je prav malo upanja, da bo še kdaj za delo sposoben. a— Prostovoljno je hotel v smrt 27 letni delavec Štefan Šrumpf iz Meliskega dvora. Zastrupil se je z arzenikom in so ga našli v četrtek ponoči v Ribiški ulici neza* vestnega. Nesrečneža, čegar stanie je zelo ■nevarno, so takoj prepeljali v bolnico. Kaj nru je zagrenilo življenje, še ni dognano. Vprašanje shujšan ja je rešil neki Švedski znanstvenik Švedski dnevnik »Svenska Dagbladek« Javlja: Prigodom zadnjega zdravniškega kongresa v Stockholmu, je imel dr. Till« gren, glavni zdravnik državna Marijine kli= nik-e zelo zanimivo predavanje o novi iz« najdbi in izkušnjah s kopanjem v Osmas* peni nazvani Peng. Pri poskusih, izvršenih na ženskah in moških se je pokazalo, da nastopi že po eni sami kopelji upadanje teže za 400—1200 gr. Kongres je sprejel predavanje tega znanstvenika z izvanred« nim odobravanjem. Po dr. Tillgremi je ta Peng enostavna penasta kopel j. katere se zamoremo brez nevarnosti poslužiti za shujšan je in pri vseh boleznin na srcu in nervoznih ljudeh, ker ne povzroča onesveščenja, niti ne po- veča navala krvi. Poskusi na katerih so bili izvršeni so dokazali, da je Peng zrno ž« na olajšati delavnost jeter in pospešiti pre meno snovi. Shujšanje se dosega po izjavi dr. TiMgrena s tem, da se oni milijoni me* hurčkov ogljikove kisline in zraka, ki se porajajo v kopelji, razprše po koži, prodro v kožne pore, čim se izvedle biološka ma» saža na plasteh maščobe. Ta masaža izzove intenzivno delavnost najvažnejših organov, vsled česaT se sama posebi izloča odvečna vsebina maščobe. Priključujoč se preiska« vanjem dr. Tillgrena referirali so še dr. \Veiscker Gen. a. d. (Dresden), dr. Lmd* berg (Stockholm) in dr. Jamies Morgan (Newyo>rk) o povoljnih uspehih, ki so jih dosegli s penasto kopeljo »Peng«. Iz Kranja T— Sokolsko društvo v Kranfu se bo udeležilo odkritja spominske plošče Simo* nu Jenku v Podrečah. Odhod iz Kranja ju« tri v nedeljo točno ob 12. Sestanek na koncu savskega mosta. Člani in članice se udeleže tega pešizleta v civilni obleki % znakL Iz Tržiča ?—i Pri nedeljski akademiji v dvorani Untona v Ljubljani, ki jo prirede meščan* ske šole ljubljanske oblasti, bo nastopila tudi tržiška mladina. Popoldne bo zapela v zboru Adamičevo »Zazibalko« in Jenkovo »Čergo, moja čergica«..., zvečer pa bodo zairajale mladenke Pospišolov »Veseli raj« s petjem in spremljevanjem klavirja. Pri klavirju bo nadarjena učenka Olga Jelen* čeva, vnukinja pokojnega, šolskega ravna* telja Kalingerja, Za ta nastop se zanima vse tržiško občinstvo, ki bo v nedeljo za* radi tega pohitelo v večjem številu v Ljub* Ijano, da si ne ogleda samo velesejem, tem* več da poseti tudi akademijo meščanskih Sol, Tržiška šola bo v Ljubljani gotovo do* segla tak uspeh, kakršnega je bila deležna lansko leto v Zagrebu. č—• Na hitros o morali odpeljati z avto* mobilom v ljubljansko bolnico splošno pri* ljubljenega uradnika OUZD g. Jakoba Ve* h ovca. Potrebna bo operacija slepiča. Iz Škofje Loke SI—< »Krik mesa«, senzacionalno dramo bo predvajal kino Sokol v nedeljo 9. t. m. ob pol 21. šl— Olepševalno društ\'o vabi k mnogo« brojnemu posetu kopališča ob Sori. Voda 19 stopinj. Za okrepčila dobro preskrblje* no. Ugodne zveze z vlaki. Iz Litije !—j O. Rudolf Pilih. znani vlrtuoz*haT* monikar iz Maribora, bo priredil danes 8. t. m. ob 20. v Sokolskem domu koncert. Na sporediu bodo umetniške skladbe. 794 Iz Zagorja z— Planinsko kočo na Sv. Planini je pre* vzel v nadzorstvo pododbor SPD v Zagor* ju. Članstvo se naproša, da eventualne ne* dostatke, ki jih opazi pri koči, sporoči pod* odboru. Večji izlet, združen s kulukom za očiščenje prostora okoli koče se bo vršil v nedljo 23. t. m. z— Prijateljem in članom SPD. Podod* bor SPD obvešča prijatelje planinstva, da bo v nedeljo 9. t. m. izlet na Sv. Goro in s Sv. Gore naprej v Litijo, kjer bo popoi« dne planinska veselica v prid gradbe Koče na Sv. Gori. Iz Ptuja J— Rodov zbor ptujskih gozdovnikov bo v soboto 8. t. m. ob 2. uri v Mladiki. Za vs© gozdovnike je udeležba obvezna in nujna. Treba je, da se ozremo nazaj na pot, ki smo jo prehodili letos, in da pogle* damo, natančneje v bližnjo bodočnost, v naš samoten tabor, ki ga bomo priredili julija v Gornji Savski dolini. Vabimo pa ra zbor tudi ostale, ki še niso gozdovniki, pa bi želeli pridružiti se nam in prebiti z nami skupno noči ob stražnih ognjih in bojnih pohodih, spati z nami pod belimi šotori in hoditi- z nami po belih cestah in visokih gorah. Pridite! Mir v Vami! Sa« motni Volk, glavar rodu. Šport Hašk komb. : Ilirija komb. Po dolgem presledku bomo imeli v ne* deljo zopet priliko videti brez dvoma naj* simpatičnejšega gosta v Ljubljani. Nobe« no moštvo v vsej državi ni tako popular« no, kakor je ravno moštvo Haška. Simpa« tični zagrebški akademiki so si znali po« vsod s svojim nastopom na mah pridobiti strca vseh pravih športnikov in so kot najvernejši zastopniki moderne šole prvi vpeljali nizko kombinacijsko igro ter so danes v tem oziru učitelji, katerim gre največja zasluga, da je nogomet v naši državi na tako visoki stopnji. Hašk nastopi v kombinirani postavi. Iz« vrstno rezervo bo izpolnilo nekaj starej« ših, renomiranih internacijonalcev, tako da bo jakost enajstarice enaka I. moštvu. V prvenstvu rezerv je Hašk potolkel vse sv o« ie protivnike in dosegel 28 točk iz 14 te« kem. Moštvo je zabilo 78 in prejelo samo 8 golov, kar najbolj jasno govori o kvali* teti moštva. Večina rezervnih igračev je stalno nastopala tudi v prvem moštvu ter v intern-acijonalnih tekmah. Največja prednost moštva je, da konsekventno for« sira nizko kombinacijo kratkih pasov, ki je izredno utrudljiva za nasprotnikovo obrambo. Moštvo je v vseh točkah izena« čeno. Posebno i zborna je obramba z in ter* nacijonalcem Dasovičem in mladim Sliva* kom, o katerem je pisala nemška kritika, da je bil najboljši mož na polju za časa gostovanja Haška v Miinchnu. Krilska vr* sta ne zaostaja za obrambo ter je enako dobra v ofenzivi in defenzivi. Jako moč« no formacijo ima napadalna vrsta. Imena Zinaja, dr. Vinek in Agič nam jamčijo, da ilirijansko svetišče nikakor ne bo osta* lo čisto. Ilirija nastopi z močno ojačeno rezervo, ki bo Hašku brez dvoma dala dosti oprav* ka. Tehnično jako dobro rezervo bo iz* popolnilo kakih 5 do 6 igračev I. garni« ture. Ilirija bo treba napeti vse sile ako hotela doseči dober rezultat. Tekma se bo vršila na igrišču Ilirije v nedeljo ob 17. V predtekmi Jadran : Svo* boda bo padla odločitev, kdo izmed obeh bo v prihodnji sezoni tekmoval v »višji hiši«. Radi enakih protivnikov je izid po« polnorna negotov. Propagandni sialetni tek za Shellov pokal Določa se naslednja Jurija za propagandni staietni tek za Shielliov pokali, kii se vrši v nedeljo, dne 9. Junija t. 1. s pričetkom točno ob 10. uri. Celokupna Jurija mora biti najpozneje oib 9. uri pred Narodnim domoim im se javiti g. Savo Sancinu, kjer dobi potrebna navodila in zmake. Naprošala se kluba ASK Pri morje in SK Ilirija, da stavita na razpolago sodnikom na progi rediteljske znake. Jurija je sestavljena sledeče: Vrhovni sod: savezni sodniki: gg. Gre-gorič, Sancin D. in S., Slamič in VVindisch, prof. Cop, geom. Cerne, kap. Wisiak An Pipen-baciher. Start-er: g. Sancin D.; reditelji starta: gg. geom. Čeme in Skeieillj Kario; časotneriitei: gg. prof. Cop, Birumait, Gorjanc, V/indisch, Gre-gorič; sodniki na cilju: gg. Slamič, Pipetibacher, top. VVisiaik in Povalek. Vrstni red tekmovanja le sledeči: 1. kategorija, naraščaj A (1. 15.—'16.), 2. kategorija, naraščaj B (1. 13.—14.), 3. kategorija, naraščaj C (1. lil.—12.), 4. kategorija odrasli. Sodniiki na predajah so sledeči: 1. kategorija, narašča] A: Start: Kongresni trg, prva četrtina parka. 1. predaja: Šelenburgova uMca, vhod v trgovino J ur man: gg. Cimperman Mate, Hafner, Pevalek I. II. predaja: Selep.burgova ulica, do-tikališoe hiše Bonač in Jadr. podun. banka: gg. Ravnikar Jože, Koželj, Miklavčič I. MI. predaja: Aleksandrova cesta, vogal pri vhodu v kavarno Emona: gg. Martelanc, Sanciin Modest, Baltesar. IV. predaja: Aleksandrova oesta, polovica hiše št. 5: gg. Mahkovec, Bresikvar, Sancin Giro. V. predaija: Aleksandrova cesta, vhod v hišo šit. 10: 82- inž. Strenar, Logar, Volčič. 2. kategorija, narašča] B: Stant: Dunajska cesta, 124 m severno od stanovanjske hiše drž. železnic za stadionom. I. predaja: Dunajska cesta, ograja na križišču. z Linhartovo uliico: g.g. Ceh Egidiij, Gflbec, Kordelič. II. predaja: 10 m južno od križišča Dalmatinove ulice in Dunaijiske ceste: gg. Ske-Janko, Pele, Sever Igor. III. predana: Dunajska cesta — vogal na Gajevo ulico: gg. Glavič Edivrard, Kodran, Goršič. IV. predaja: križišče Dunajska cesta — pošt®: gig. Martelanc, Sancin Modesit, Bal tesar. V. predaja: Aleksandrova cesta — križišče z Beethovnovo ulico: gg- arh. Spinčič Ivo, Cek Oktarij, Stojlkovič. 3. kategorija, naraščaj C: Start: Duineijska cesta, 85 m Južno od stan. hiše drž. železnic. I. predaja: Resljeva cesta, 2S m severno od vogala s Slomškovo ulioo: gg. Gostiša Alojz, Rihterič, Grilc. II. predaja: Mestni trg, 25 m proti Starem trgu od vogala Krisperjeve hiše: gg. Rovan Ljudeviit, Zaje Lado, Kordelič. MI. predaja: Vegova ulica, prvi vogal univerze: gg. Maixne.r Franjo, Baltič, Kramaršič. IV. predaja: Kongresni trg, 5 m od zunanje ograje parka Zvezde proti Nunski cek vi: gg. Vončina Hiiro, Dougan, Gnidovec. V. predaja: Pošta: gg. Martelanc, Sancin Modest, Bakesar. VI. predaja: Aleksandrova cesta, križišče z Beethovnovo ulico: gg. Cek Oktarij, arh. Spinčič Ivo, Stojlkovič. 4. kategorija odrasli: Start: Dunajska česna, 215 m severno od stan. hiše drž. železnic. I. predaja: Streliška ulica. poJovica Ljudskega (kurja: gg. Turna Os to i. Šramel Bogo, Zev-njk I. II. predaija: Trnovski pristan, stara čolnarna: gg. Brbežnik, Gaberšek. Otruba. III. predaja: križišče Goijzove z Emonsko cesto: gg. Steipamffič, Puc Drago, Ze.vnik II. IV. predaja: Kongresni trg. vhod v lekarno Bahovec: gg. Maixner, Baitič, Kramaršič. V. predaja: Korn-gresni trg, 5 m od zunanje ograje parka Zvezde Proti Nunslkii cerkvi: gg. Vončina, Dougan Ivo, Gmidorvec. VI. predaja: Piošta: gg. Martelanc, Sancin M., BaJtesar. Cilj za vse kategorije se nahaja na Aleksandrovi cesti pri palači Trb. prem. družbe. Na razipolaigo vrhovnemu sodu so gg.: Bradač, Kos, Smole, MiMdavčič II in Berdajs. Gradjanski : Primorje v Zagrebu, da j« že* lezniška uprava ugodila prošnji kluba s tem, da bo priklopila brzotovornemu vlaku v Zidanem mostu osebne vozove. Tako bo mogoč povratek iz Zagreba že ob 20.40. Prihod v Ljubljano približno ob 1.30 zju» traj. Tajnik. J LAS. (Sodniški zbor saveznih sodnikov.) Vijudno pczrivtljam gg. Sanoina Sava in Danila, Gregoriča in Wiimdiša, da bodo v nedeljo, dne 9. t. m. točmo ob 9. dopoldne pred »Narodnim domom« zaradi razdelitve funkcij in sestanka juiraj pri sitaietnem teku za Shellov pokal. Predsednik. Nogometna reprezentanca IJ. imlverze. Danes ob 17. se vrši na igrišču SK Ilirije trening s komb. teamom Ilirije v svrho sestave moštva, ki bo igralo ob priliki proslave 10-leitnice obstoja ljubljanske univerze. Vsak akademik nogometaš naj smatra za svojo dolžnost, da se treninga sigurno udeleži. Opremo naj vsakdo po možnosti prinese s seboj! — Kapetan. SK Ilirija. Za danes soboto poživljam vse atlete, nogometaše in plavače, ki bodo tekj.i v štafetah za Shellov pokal, da pridejo zanesljivo na igrišče ob 18. uri. Važno zaradi nekaterih potrebnih informacij. Priti morajo naslednji tekači: Sporn, Tinta. Osu-ald, Šoukal, Majhemič, Banovec, Oražem. Rak, Vrečko, Vidmar, Jeglič, Pregelj, 1'lovar, Pavlin, Pavšič, Režeik, Banko, Babnik, Dobrota, Grad, Stepišnik. Outrata. Ste-gu, Zuccato. Doberlet, Verovšek, Varšek, Tuma, Brglez, Rihar, Cerne D. in B., Marohiotti, Hočevar, Mevlja, Jerančič, Matlko, Wildmann, Re-bernik, Belak, Urbančič, Zaje, Sluga, LiHeg, Lomibar, Skala, Planiarič, Pajnič, Frelih, Sar-tory, Brolih, Jelene, Lokovšek, Tavčar, Lon-gjtka, Tepina, Dečman, Lavrenčič, Dolinar, Glavnik, Derganc, Nahtigal, Gogala Jože, Dolenc, Mlakar, Francot, Tiran, Zupančič, Stopar, Lah, Gogala Bvg., Privšek, Žitnik. — Jutri v nedeljo morajo biti vsi ti tekači točno ob 8.45 na igrišču pred garderobo. Prinesti morajo i seboj copate in majce. — Načelstvo lahkoat?. sekciiie. ŽSK Hermes. V nedeljo 9. t. m. ob 10. dopoldne zbiraiRšoe celokupnega odbora pri »Kočarju« v svrho fotografiranja. — Igralci prvega, rezervnega in juniorskega moštva se fotografirajo v nedeljo popoldne. Več na sestanku v sObotio 8. t. m. v šol. telovadnici ob 20. uri. Prosim polno številne udeležbe. SK Jadran. Danes ob 18.30 važen trenims na igrišču ASK Primorje. Naslednji igralci se moTaijo treninga brezpogojno udeležiti: Logar, Zor, Brcar, Šaus, Oven, Rogač, Kosmač, Sever, Jarouš I in II, Benedetič, Macarol, Zaje, Antosie-wiizc. Opremo naij vsak prinese s seboj. V soboto ob 20.30 članski sestanek, ker današnji radi treninga odpade. Dnevni red važen. Zato udeležba vseh igralcev I. moštva strogo obvezna. — Načelnik. SK Svoboda. Pnvo mošitvo igra v nedelfo s SK Jadranom ob 14.30. Zbirališče v naši garderobi. Drugo mošitivo igra prijateljsko tekmo s SK Blanom v Novem mestu. Oprema se dvigne danes dO 20. v na&i garderobi. Odhod v nedeljo 7.30. J.uniorsko moštvo igra prijateljsko tekmo v Hrastniku s SK Zora. Odhod v nedelio ob 14.10. Postave v garderobi. Ce je kdo zadržan, naj se opraviči. — Načelnik. Dve nogometni tekmi bosta v nedelio, dne 9. t. m. s pričetkiom prva ob 16. med naraščajem SK Kermesa iz Ljubljane in dijaki iz škofje Loke, druga ob 17. uri med kombiniranimi igralci Kranja in Škofje Loke: obe na igrišču »Za mestino klavnico« v Skofji Loki. Osobšto druga kot revanžna igra obeta b'ti zelo zanimiva, na kiar ljubitelje siporta opozarjamo. Vstopnine ni. SK Amater (Trbovlje) : SK Grafika. V nedeljo, dne 9. t. m. ob 16. se bo odigrala na igrišču ASK Primorje revanžna tekma med SK Amater (Trbo<\ li;e) in SK Grafika. Ker Je lansko jesem SK Grafika v Trbovfeh tekmo s SK Amaterjem v razmerju 4:3 izgubila, utegne biti ta revanžna tekma zanimiva ter opozarjamo na isto že danes. Predtekma ob 14.30 rezerva SK Hermes io rezerva SK Grafika. J(opa/ftce 5609 1700 m globoki 67° C žvepleni vulk. izvirki proti revmi — gihtu — išiasu. Po statistiki 1928 od 22.000 bolnikov 80% popolnoma ozdravljenih. Stanovanja imajo razne cene. Ia »Thermia-Palace-Hotel«, močvirne kopelji v hiši, modem. Tennis — Oolf, streljanje golobov, angl. kopa-liščoi park. — Obalne šetnje. — Oddaljeno od Dunaja iVi ure. — informacije daje L. SCHREIBER, ZAGREB, Akademičkj trg l/H. Gospodarstvo Dr. Fran TVindischer: 0 poučnih tečajih za zadružne iunkcijonarje Med prireditvami, ki spadajo v didaktični del praktičnega obrtnega pospeševanja igrajo poučni tečaji za zadružne funkcijo narje važno vlogo. Strokovni tečaji za po samezne obrte, recimo krojaški, čevljarski 6trokovni tečaji kakor tudi knjigovodski tečaji ter tečaji za obrtno računanje in tečaji za kalkulacijo so namenjeni povzdigi in po globitvi strokovne izvežbanosti in splošne izobrazbe v dotični stroki in prihajajo v prvem redu v korist posameznim udeležen cem neposredno in individualno. Pri douč nih tečajih za zadružne funkcijonarie je se veda jasno, da pripomorejo do večje sploš ne izobrazbe posameznih udeležencev glede snovi in predmetov, ki se vzamejo v okvir vsakokratnega tečaja, ali je pri teh tečajih ipak namen dalekosežnejši in so te priredbe splošnejše važnosti, zakaj pridobljena izobrazba takih tečajev prihaja v dobro šir šemu krogu obrtniških tovarišev, saj so udeleženci takih poučnih naprav poklicani delovati kot odborniki in zadružni uradni ki v zadrugah in zvezah svojega okraja. Zanimanje za obrtniške zadruge je bilo že pred vojno lepo razširjeno v Sloveniji. Oblastveni zadružni inštruktorji so mnogo pripomogli k povzdigi obrtniške zavesti in k povzdigi zanimanja za zadružne naprave V novi državi je v naših obrtniških krogih smisel za razumevanje za obrtniške zadruge dokaj večji, ker morajo sedaj obrtniške organizacije in njih zveze same misliti za svoje stanovske pride in koristi, dočim je bilo v starih prilikah našemu obrtništvu naravno odkazano drugeredno meeto. Po prevratu se je število obrtnih zadrug v Sloveniji hitro pomnožilo in je močno preseglo število 200. Poleg zadrug kot osnovnih organizacijskih celic obstoje zveze obrtnih zadrug za ljubljansko in mariborsko oblast v Ljubljani in Mariboru, pa imamo razen tega gostilničarske zadruge kot strokovne zadruge, ki so v obeh navedenih oblastih povezane v zvezo g06iilničarskih zadrug v Ljubljani in Mariboru. Mreža obrtnih organizacij, ki sedaj preprega Slovenijo, je že jako gosta. Kdor motri razvoj v zadnjih 25 letih, mora ugotoviti, da je zanimanje za obrtniške stanovske naprave in združbe razveseljivo seglo preko mestnih mej in m°j večjih gospodarskih središč celo v odmaknjene kraje in sela, pa imamo dandanes na deželi že v mnogih krajih dokaj živahno in preudarno delujočih obrtnih zadrug. Mnoge teh zadrug in združb imajo že svoje posebno zadružno osobje., katero kot zadružno nameščenstvo v glavnem ali postranskem poklicu opravlja upravne zadružne posle tako tajniške kakor blagajniške. V drugih zadrugah zopet so voljeni odborniki sami, ki kot predsedniki, tajniki ali blagajniki res z vnemo upravljajo zadružne posle. Za redno poslovanje obrtnih zadrug je danes treba že dokajšnje izobrazbe in izvežbanosti tistim 06ebam, ki kot zadružni odborniki ali kot uradniki vodijo zadružne .. . posle. Treba jim je, da poznajo določila t tttdt t*>t« ' I °brtnih zakonov, določila o socialni zaščiti, U'UBLJANA 12.30: Reproducirana glasba, prepise o davkih in taksah, saj glavne stva — 13: Napoved časa, borzne vesti, reproducirana glasba. — 17: Koncert pevskega zbora III. drž. realne gimnazije pod vodstvom prof. JBajuka. — 18: 0 športu. — 18.30: Nemščina. — 19: Propagandno predavanje: Bled in gornja Savska dolina. — 20: Koncert radio-orkestra. _ 20.30: Prenos programa iz Zagreba. — 22: Napoved časa in poročila. Nedelja. 9. junija Ljubljana. 10.30: Poljedelska ura. — 11: ri jim je treba vedeti o predpisih za carinsko in prometno službo. V zavesti, da je med zadružnimi funkcijo-narji dandanes treba izvežbanih odbornikov in nameščencev, ter ustrezajoč raznim željam organiziranega obrtništva, je Zbornica za trgovino, obrt in industrijo za Slovenijo pravkar priredila v Ljubljani na Srednji tehniški šoli poučen tečaj za zadružne funkcionarje. Odziv je pokazal zanimanje in razumevanje obrtništva za to poirebno in • > .. ----■ ' UUUillVTUlIjV tU ■■ 1 • t« J.ll IV/ »-'V&iVV/l. Koncert radio-orkestra. Vmesne speve poje koristno napravo. Udeležencev je bilo sko- g. Svigeli. — lo: Napoved časa in reprodu- ro 100 in je uspeh tridnevnega tečaja jako cirana glasba. _ lo.30: Humoristično čtivo, zadovoljiv. Tečaja so se udeležili zadružni pisatelj Milčinski. _ 16: Konceri radio orkestra. Vmes citraški duet in žvižganje na hruškovem listu. — 20: Prenos pevskega koncerta združenih meščanskih šol iz Uni-ona. — 22: Napoved časa in poročila. ZAGREB 11.30: Koncert vojaške godbe. — 17: Prenoe nogometne tekme. — 20: Prenos opere iz nar. gledališča. BEOGRAD 12.15: Reproducirana glasba. - 17: Narodno selo. — 20.20: Koncert srbskih ciganov. — 21.40: Poročila. — 2155: Koncert kvarteta na pihala: lahka godba. — PRAGA 16.30: Pren06 koncerta iz Brna. — 18: Arije in pesmi. — 19: Koncert godbe na pihala. — 20: Stilizirani plesi. — 20.30: Komedija. — 21: Koncert orkestra. — Lahka godba. _ BRNO 16.30: Godba za oles. — 18: Pevski koncert. — 19: Večerni koncert orkestra. — 20: Klavirski koncert. — 20.30: Prenos programa iz Prage. _ Lahka godba. _ VARŠAVA 16: Reproducirana odborniki, zadružni uradniki in zadružne uradnice. Tretjina udeležencev .je bila iz mariborske oblasti. S temi tečaji je ljubljanska zbornica pričela že leta 1910. Drugi tečaj je bil nameravan za jesen 1914, pa je odpadel zaradi vojne. Po prevratu je zbornica priredila septembra meseca leta 1925 poučni tečaj za zadružne funkcijonarje v Ljubljani in se ga je tedaj udeležilo 60 ude-ležnikov. Takoj nato pa se je takega ponovljenega tečaja v Mariboru udeležilo 51 funkcionarjev. Predavalni predmeti so v pravkar končnem tečaju osnovno ostali isti, vendar pa je bila snov dopolnjena tako kakor je običajna za take tečaje v mestih izvun naše države, kjer je po stari tradiciji že močno razvito obrtno pospeševanje. Primorje. Sporoča se članstvu in ostalim, ki se udeleže jutrišnje tekme = E^komptiranje poslovnih menic pri Narodni banki. Kakor doznavamo. je bil ljub-— . Ijanski podružnici Narodne banke kredit za glasba. — 17: Popoldanski koncert. — 20.30: novo uvedeno eskomptiranje poslovnih me-vecerni koncert. — 21: Literaren več^r. — nic do 50.000 Din povišan od 5 na 10 mili-23: Godba za ples. — DUNAJ 65.30: Popol- jonov Din, »ako da ima sedaj ljubljanska danski koncert orkestra. — 17.50: Koncert pmiružnica v ta namen prav toliko kredita VREMENSKO POROČILO Kraj Cas Barom. Temper. Opazovanja Ljubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik 8. 7571 754.4 757*0 757-9 16 15 17 21 Skoplje 7. 758-7 20 Split 758 7 20 ija 1929. Višina barometra 308.8 m. ...................................... <8 u car > 70 80 80 50 50 70 Smer vetra o »S ° Padavine in brzina •I 1 v m m sek. o ° Vrsta ▼ mm do 7. ur« ENE 3 5 Dež • ESE 2 8 de« • WNW 2 4 Dež mirno • • N 2 1 ENE 2 1 del • komorne glasbe. — 20.05: Dramski večer. — Orkestralen koncert lahke godbe. — BERLIN 17: Popoldanski koncert. _ 20: Orkestralen koncert. — Godba za ples. _ FRANKFURT 16.30: Popoldanski koncert orkestra. — 19.30: Puccinijeva opera >De- kle z zlatega zapadat. — Godba ža pl?s. _ LANGENBERG 16.30: Popoldanski koncert. — 20.15: Koncert pevskih zborov. — Večerni koncert orkestra in lahka godba. — STUTTGART 15.30: Angleške pesmi. — 16: Popoldanski koncert. — 19.30: Pevski kon j>odružnira v ta namen prav na razpolago, kakor zagrebška. Eskomptiranje poslovnih menic trgovcem in gospodarjem, ki nimajo rednega kredita pri Narodni banki, je za enkrat uvedeno samo pri ljubljanski in zagrebški podružnici. Vest zagrebških listov, da znaša obrestna mera za eskompt takih menic 10 odstotkov, je netočna, ker znaša za ves menični eskompt le 6 odstotkov. Gospodarske kroge ponovno opozarjamo, da izkoristijo ugodnosti, ki jih nudi eskomptiranje poslovnih menic, zlasti ker namerava Narodna banka ta način es- | = Načrt novega obrtnega reda. Iz Beograda poročajo, da se bo prihodnji teden sestala komisija, ki je določena za sestavo novega obrtnega reda. Bazo za razpravo in po-ročevanje bo tvoril načrt, ki ga je izdelal načelnik ministrstva za trgovino in industrijo gosp. Stepan Krpan. V komisijo so biii imenovani naslednji gg.: načelnik Stepan Krpan kot predsednik; inšpektor trgovinskega ministrstva dr. A. Pavletič; inšpektor istega ministrstva Dragiša Stojadinovič; slavni tajnik beograjske trgovske zbornice Svs-tisiav Marodič; banski svetnik v pokoju Iv. Galič in svetnik Adamek iz Zagreba kot člani. = Vprašanje hm^ljskega provenjenenega zakona v N?mžiji. Kakor poročajo iz Mona-kovega, je bavarska vlada stavila državni zbornici inicijativni predlog, v katerem zahteva, da se načrt hmeljskega prove-njenčnega zakona čim prej predloži v razpravo in vzakoni. Pospešenje je potrebno v interesu hmeljarstva, ki poudarja, da se .je hmeljeki provenjenčni zakon v Češkoslovaški dobro obnesel in da je ugodno vpli-\al na izvoz češkega hmelja. Pričakuje se, da bo zakonski načrt prišel v 3 do 4 tednih v razpravo. = Konkurs lavarovalne zadruge »Provid-nost«. Kakor poročajo iz Zagreba, je bil te dni objavljen konkurz o imovini zavarovalne zadruge »ProvidnosU. glede katere je bila že pred dnevi razglašena odsvojitvena prepoved. Borze aomce vznaja od 4.14, zanaja oh 19.43, luna vzhaja ob 3.34, zahaja ob 2019 Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 21.2 C, najnižja 13 C. Dunajska vremenska napoved za soboto: Nobene bistvene spremembe sedanjega vremena. cert. — 20.30: Dvoje spevoiger. — 21.45: I komptiraja, če se bo obnesel, še razširiti Koncert filharmoničnega orkestra. _ BU- in izpopolniti. Omenili smo že. da za tak DTMPEŠTA 12.15: Simfoničen koncert. — eskompt ni potrebno predlagati prošenj, ki 17-25: Koncert lahke glasbe. — 19.40: Kon- bi se potem reševale v centrali v Beogradu, cert vojaške godbe. _ 21: Blatno jezero v temveč vrši podružnica eskompt v lastnem madžarski glasbi in poeziji. _ 22.30: Kon- delokrogu po oceni eskomptne^a odbora, cert ciganske godbe. — LONDON 20: Prenos Potrebne informacije lahko dobijo intere- večernic. — 21.05: Koncert Glazounove senti neposredno od ljubljanske podružnice, glasbe. — RIM 10: Nabožna glasba in pes- | Ker je koncem preteklega leta uživalo v mi. — 13: Koncert vojaške godbe. — 21: Spontinijeva opera »Vestalka?. _ STOCKHOLM 18: Prenos večernic. — 19.15: Koncert orkestra in solistov. — 21.40: Orkestralen koncert območju ljubljanske podružnice Narodne banke reden kredit le 164 tvrdk, je pričakovati, da se bodo ostale, zlasti manjše tvrdke, ki nimajo rednega kredita, hitro poslu-žile te ugodnosti. 7. junija. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Nekaj več potrebe je bilo v devizah Dunaj, Praga in Berlin. Tečaji deviz so ostali skoro povsem nespremenjeni. Razen potrebe v devizi na Trst je vso potrebo krila Narodna banka. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda danes nekoliko popustila. Pri slabem zanimanju je bila zaključena samo za aranžma po 404, ob zaključku borznega sestanka pa je notirala 402.5 — 403.5. Tudi v ostalih državnih papirjih ni bilo prometa. Med bančnimi vrednotami so bili zabeleženi zaključki samo v Unionbanki in Jugobanki po nespremenjenih tečajih. Med industrijskimi vrednotami se je Šečerana precej okrepila ter je bila zaključena po 430. V ostalem pa so bili zaključki še v Danici po 135 in v Oceaniji po 195. Trboveljska je dalje čvrsta pri 475 — 490 brez prometa. Devize in valute. Ljubljana. Amsterd. 22.865, Berlin 13.5025 _ 13.5925 (13.5775), Bruselj 7.9058, Curih 1694.4 — 1097-41 (1095.9), Dunaj 7-9839 — 8.0139 (7.9589), London 275.70 — 276 50 (267.10), Newyork 56.82, Pariz 222.51, Praga 168.20 — 169 (168.60), Trst 296.75 — 298.75 (297.75). Zagreb. London 275.70 — 276.50. Neivvork 56.70 — 56.90. Pariz 221.59 — 223.59, Milan 296.80 _ 298.60, Curih 1094.4 — 1097.4. Berlin 13.5625 — 13.5925. Dunaj 7.9839 — 8.0139. Praga 168.20 — 169. Curih. Zagreb 9.12625, London 25.195, Newyork 519.60, Pariz 20.185, Milan 27.185, Berlin 123.91, Dunaj 72.975. Praga 15.3825, Bukarešta 3.0825, Budimpešta 90.55, Sofija 3.755, Varšava 58.27. Efekti. Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 123 d., Praštediona 850 d.. Kreditni 170 d., Vevče 118 d., Ruše 275—285, Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 402.5 — 403.5. kasa 401 _ 403.5, za avgust 410 den., za december 426 — 428. investicijsko posojilo 84.5 — 86, agrarne 50.5 — 51.5 ;bančne vrednote: Praštediona 852.5 — 857.5, Unionbanka 202 — 203, Kreditna 93 den., Srpska 150 — 152, Jugo 83 do 84, Zemaljska 127 den., Poljo 15.5 — 16, Ljubljanska kreditna 123 den.; industrijske vrednote: Narodna šumska 16 — 25, Nihag 10 bi., Gutmann 200 den., Slaveks 105—110. Slavonija 185 _ 195, Danica 135 — 137, Drava 410 den.. Šečerana 427.5 — 435, Brod vagon 155 den., Vevče 119 den., Dubrovačka 500 bi., Oceanija 195 — 200, Trbovlje 475 do 490. Beograd. Investicijsko 84 — 84 5. agrarne 50 — 51.5, Vojna škoda 400 — 401, Narodna banka 7700 den. Blagovna tržišča -f Žitni trg (7. t. m.) Na chicaški borzi se je včeraj julijska pšenica zopet okrepila na 108^ centa, koruza pa se je dvignila na 89'^ centa. Tudi na ostalih svetovnih tržiščih je tendenca nekoliko prijaznejša. V Vojvodini so cene pšenici ostale nespremenjene, le koruza se je danes ponovno nekoliko okrepila ter stane 220 Din za 100 kg. + Ljubljanska blagovna borza (7. t m.). Les: Tendenca mirna. Zaključenih je bilo 38 vagonov, in sicer 30 vagonov bukovih drv, 7 vag. gabrovih drv in 1 vagon na živ rob rezane smrekovine. Povpraševanje ie za 4000—4500 kub. m desk, 60—80 odšt. smreke, nnajveč od 4—5 m, v debelinah 18. 24, 28, 38 in 48 mm, dalje za vsako množino ostrorobih očeljenih remeljnov in za čiste testone (testonetti) od 19 cm šir. naprej. Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena. — Nudi se pšenica slovenska postaja, plačljivo 30 dni po 265 — 267.50: baška promptna 262.50—265, za junij 270 do 272.50; moka: »Og«, fco Ljubljana, plač-po prejemu po 390—395; koruza: baška. slov. postaja, plač. 30 dni po 265 — 267-5; ječmen: baranjski pivovarski slov. postaja, 68/69 kg 312.50—315, baški ozimni 67/68 kg po 290—292.50. + Norosadska blagovna borza (7. t. m.) Tendenca prijaznejša. Promet: 58 vag. pšeni-' ce. 38 vag. koruze, 12 vag. moke in 4 vpg. otrobov. Pšenica: baška in sremska 207.5 do 212.5; banaška, pariteta Vršac 207.5—212.5. Koruza: baška 215 — 220. Moka: baška 3>0g< in »Ogg« 307.5 — 315; »2< 287.5 do 295; »5« 277.5 _ 280; >6« 272.5 — 275; >7< 257.5 -i 265; »8< 172.5 _ 180. Otrobi: baški 140 — 150. MSiurao Mr. Hermonu Oulduf ob prihodu v Ljubljano Sir, Your arrival amongst the Slovenes is ari event of great importance: there was never yet an English author pre sent at the Premiere of his work in the Slovenian theatre. This evening is a hisforical moment in our relations with the great British Nafion. May the generous špirit of Albion, embracing the whole world, not forget te nation which is amongst the Continental peoples a Benjamin, but whose Prešeren abreadv percieved the greatness of English Poetrv and which is now so permeated with Shakespeare that this great Špirit became one of their o\vn Classics. For said raisons \ve are welcoming you most heartily in our midst to* night! , -j&shd* G. Seton \Vatson gleda optimistično na moralni in materialni efekt te razstave. Se daj je dovolj časa, da se bo temeljito pri pravila in da bo z njo združena tudi sploš na akcija za spoznavanje jugoslovenske kulture v Veliki Britaniji, kakor so bili pri nas »angleški tedni«. S to razstavo bomo stopili Jugosloveni daleč v svet. Ob istem času se bo najbrž vršila tudi posebna raz« stava jugoslovenskih folklorističnih pred' metov v Londonu. Ondotni krogi bodo tu« di preskrbeli, da razstavljalci«umetniki ne bodo deležni samo moralnega priznanja marveč da se bodo slike tudi kupovale. Brez zveze z londonsko razstavo so po naših informacijah projektirane še jugoslo« venske umetnostne razstave na Švedskem, Poljskem in na Češkem, vse v teku prihod* njega leta. Inicijativa je izšla iz teh dežel samih. Heinejeva lirika v sloven- (Gospod, Vaš prihod med Slovence je nad vse važen dogodek: nikdar še ni bil angleški avtor navzoč pri premieri svojega dela v slovenskem gledališču. Ta dogodek je zgodovinski datum v na* ših stikih z velikim angleškim narodom. Plemeniti duh albionski, ki objema vso zemljo, naj ne pozabi Benjamira med na« rodi kontinenta, ki je že s Prešernom ob« čutil veličino angleške pesniške besede in ki je zdaj tako proniknil v Shakespeareja, da mu je ta veliki duh postal lasten klasik. Iz teh razlogov Vas nocoj v naši sredini najprisrčneje pozdravljamo: dobrodošli!) Priprave za jugoslovensko reprezentativno razstavo v Londonu Že ob priliki angleške umetnostne raz« stave v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu se je raznesla vest, da se bodo londonski kro« gi nekako oddolžili s prireditvijo jugoslo« venske umetnostne razstave v glavnem me« stu Velike Britanije. V resnici gre za smo* treno akcijo medsebojnega kulturnega spo« znavanja, ki jo vodijo jugoslovensko^angle« ška društva in PEN klubi. Ob priliki "ne« davnega prihoda našega odličnega zagovor« nika med Anglosasi g. Setona \Vatsona v Jugoslavijo smo se informirali na pouče« nem mestu, ali se že vršijo priprave za jugoslovensko razstavo v Londonu in v ko« liko je obisk tajnika londonskega Jugoslo« venskega društva za V. Britanijo v zvezi s temi pripravami. Dobili smo te«le informa« cije: G. Seton \Vatson se je posvetoval v Ljubljani in v Zagrebu z osebama, ki so so« delovale pri organizaciji razstave britanske umetnosti. Jugoslovensko društvo za Veli« ko Britanijo v resnici pripravlja že zdaj teren za razstavo jugoslovenske umetnosti v Londonu, ki naj bi bila leta 1930. Dolo« čeno je že, da bo obsegala 100 slak, 40 ki« pov in 60 del grafike. Organizirane bodo tri žirije v vseh treh kulturnih centrih Ju« goslavije, zadnjo besedo pa bo imela vr« hovna žirija. Beograjsko pismo Ob zaključku razstave v Umetnostnem paviljonu. Beograd, koncem maja. Te dni se je zaprla letošnja pomladna razstava likovnih umetnikov, ki jo je pri« redilo »Društvo prijateljev likovne umetno« sti »C vi je t a Zuzovič« v svojem novo otvor« jenem paviljonu. Po zaslugi umetnikov iz Zagreba, Beograda in Ljubljane je bila ju« goslovenska likovna umetnost na tej raz« stavi reprezentirana boljše kot kedaj po« prej. Skoda je le — kar se je očitno opa« žalo — da niso bili zastopani nekateri zna« ni umetniki in umetniške skupine iz Zagre« ba, Ljubljane in Sarajeva, zakaj nedvomno bi bil z njihovo udeležbo znatno ojačen močni vtisk, ki ga je napravila razstava že na prvi pogled. Vrhu tega bi njihova na« vzočnost znatno vplivala na to, da bi si ustvarili dokončno sodbo o smernicah, v katerih se danes gibljejo napori mlade in zelo razvite jugoslovenske umetnosti. Izmed 226 razstavljenih del je bilo 190 slikarskih, 18 kiparskih in 18 arhitekton« skih. Zastopane so bile v glavnem vse znat« nejše skupine, izvzemši skupino Ivana Me« štroviča; grafiko je dal samo Zagreb, ki« parje izključno Beograd, medtem ko Slove« nija ni dala niti enega arhitektonskega dela. • Naturalistično linijo izraza, najštevilnejšo med vsemi, najbolj reprezentira skupina okoli Jovana Bijaliča in Marina Tartaglie. Latinska artistična kultura pri Marin® Tan taglii, kajkrat zadovoljna tudi samimi a k« I v v. • scini V znaku počasnega, a stalnega odmikanja od nemške kulture smo dobili slovenskega Heineja. Priznani prevajalec Al. Ren j kovič se je odločil, da nam pripravi izbor } njegove poezije v treh zvezkih, a Hinko Sax v Mariboru se je opogumil, da slovenskega Heineja založi. Pred seboj imamo prvi zvezek s prevodi iz »Liričnega intermezza«. Heinejeva knjiga »Buch der Lieder« je bila ljubljenka več generacij doraščajočega slovenskega izobraženstva, med 15. in IS. letom skoraj splošen brevir naših gimnazijcev; pa tudi preje ali pozneje je ta ali oni izpisoval iz nje verze svojemu dekletu. Bila je stalen spremljevalec mladih zaljubljenih parov (upajmo, da nov Dante ne bi bil našel v peklu zaljubljencev, ki bi se bili nakopali zaradi nje večni ogenj). Nastajajoči poetje so imeli v svojem razvoju heine-jevsko perijodo, ki je izvirnejšim kmalu postala preosladna, kot je bila v zrelejših letih Heineju samemu. Skozi nešteta slovenska usta so šli verzi: »Die Kleine, die Feine, die Reine, die Eine . = .< in drugi. Seveda izključno v originalu. Bili smo tako vajeni nemškega Heineja, da bi si »Ly-risehes Intermezzo« težko mislili v slovenščini. Zdaj je v izboru pred nami! Nu, kako neki se glasi tista-le prva »Im wunderscho-nen Monat Mak v slovenskem prevodu? Tudi naš izbor se začenja z njo: V prekrasnem mescu majniku, ko je povsod brstelo, takrat še moje srce v ljubezni je vzcvetelo. V prekrasnem mescu majniku, ko vse okrog je pelo, njej vse sem izpovedal, kar mi je v srcu vrelo. Dokaj posrečen prevod (poznamo hrvatskega in češkega, ki sta slabša), vendar je prevod — brez tipične Heinejeve barve in vonja, brez besedne polnosti. Primerjaj drugo kitico: Im wundersch5nen Monat Mai, Als alle Vogel sangen, Da hab' ich ihr gestanden Mein Sehnen und Verlangen. Takih je večina. Ponekod pa prevajalec skoraj doseže ljubkost in polnost izvirnika. Taka je n. pr. tretja pesem: Grlico, lilijo, solnce in rožni cvet, vse te sem ljubil poprej od ljubezni vnet, zdaj jih ne ljubim več, ljubim resnično malo in zalo, njo mično in dično; ona edina je zame vesoljni svet, grlica, lilija, solnce in rožni cvet. V tem prevodu sicer ni tistega melodioz-nega crescenda, ki ga čutimo v besedah izvirnika: Ich lieb sie nicht mehr, ich liebe alleine Die Kleine, die Feine, die Reine, die Eine... A v njem nam je dal prevajalec podu-hati enako duhteč cvet z domačega polja, skromnejšo, a našemu ušesu nič manj prijetno melodiko domače besede. Tako se je prevajalec gibal med dvema 6topnjema prevajalske veščine: v večini prevodov je dobro reproduciral zmisel verzov in dal Heinejevi besedi dokaj natančno slovensko podobo, drugod pa je posrečeno proniknil v Heinejev notranji ritem, v njegovo notranjo besedno plastiko in je so-ustvaril ekvivalenten slovenski izraz mojstrovega občutja, izraz, ki nas ogreje kakor izvirnik. Al. Benkovič ni aktiven pesnik, vendar ima dovolj v oblasti poetiko in jezik, da se ne izgublja pod neko splošno linijo, ki daje njegovim pesniškim prevodom resnost in izvrsten literarni valeur. Njegov posluh za besedno muziko sicer ni dojemljiv za naj-rahlejše finese; pesnik z močno invencijo centi življenja, brez potrebnega poglablja« nja v bistvo, se dfcruži s sirovostjo potez preveč čutnega in bujnega Jovana Bijaliča. Ugajata nam samo takrat, če iščemo v nju« nem delu golega življenja trenutkov, kadar skuša slikar verno fotografirati nekaj, s čimer smo v izvestnem hipu po naših oseb« nih dispozicijah zadovoljni ali morda le vznešeni. Razlika med njima je čisto teh« nična; obstoji v tem, da Tartaglia, ki je bil nekoč zasičen z barvami, rabi sedaj barve nekako iz pomanjkanja. Pri Bijeliču ni ta« ko: on ne varčuje z njimi, kakor da hoče zakriti nedostatke, ki ne potekajo samo iz površnosti pri delu. Zaradi tega zapuščajo Tartaglijine slike vtisk nečesa, kar ni do« volj dovršeno, nečesa, česar niti sam umet« nik ni mogel interpretirati. S tem nismo hoteli reči. da je Tartaglijin premilo dovr« šeni Ertterieur akt nezadostnih umetniških kvalifikacij. Ni pa zadosti stiliziran, pre« več je nedograjen, odrevenel v konvencio« rialnosti in formi, zato mu nedostaja globi« ne, zato nam ne odkriva elementov lepote v možnostih, ki so tu kakor astvarjene. Enako je z Bijeličem in z večjo skupino beograjskih in zagrebških umetnikov (Ra* dojica Živancvič, Zora Petrovič, Ivan Lu= čev, Mihajlo Petrovič, Lizi Kučera itd.). Mnogo pozornosti so vzbujali Impreslonb sti, zlasti starejši, ki se zbirajo okoli beo* grajske »Lade«. Njihov najboljši reprezen« tant profesor Bora Srefanovič je bil zasto* pan s tremi akti, izmed katerih vsak do* volj razodeva resnični napor umetniškega ustvarjanja. Njegova dva pejsaža sta moj« strskai, dana neposredno in v najbolj korekt« bi ugladil marsikak trd ton, ki nam zazveni med temi verzi, marsikak premalo okreten prehod z verza na verz, marsikako pretrdo besedo. Toda to je zadeva instinkta in intenzitete pesniškega občutja. Prevajalec je brez dvoma skrbno pilil in brusil, preden so dobili Heinejevi verzi sedanjo slovensko cbliko. Priznavamo, da je v teh prevodih zakopanega mnogo dela in truda. Lažie je prevajati kakšnega manj izrazitega in mari popularnega pesnika: pri Heineju poje vsak verz, zato mu mora tudi prevajalec ubral pravi, polnodoneči ton. Uspeh je že v tem da Benkovičevi prevodi niso šolski ali »pro fesorski«, da je v večini njih več ali nanj pristnega pesniškega duha. Izbor pesmi je seveda objektiven; manjkajo mnoge lepe in značilne iz »Liričnega intermezzair. Ta drobna knjižica ne bo onemu, ki lahko z zadnjim jezikovnim dognanjem uživa Heineja v nemščini, nadomestila izvirnika Toda že dorašča rod, ki bo mogel uživali samo slovenskega Heineja. Menda se ne motimo, če zapišemo, da funkcija te najčistejše ljubezenske lirike ne bo v našem jeziku drugačna nego v izvirniku. Te verze bodo prebirale mlade oči v svilu tistega tajnega ognja, ki razvnema srca do ekstaze aii do obupa; oni bodo knjiga mladosti in nje nih od večnosti zapisanih pravic; njihova pomembnost je v tem, da so čista pesem srca, stara kakor najstarejše pesmi, a mlada kakor je mlademu človeku mlad ves naš stari svet. Oni bodo vedno novi, kakor nam je nova vsaka pomlad, naj se še tolikokrat ponavlja. Knj ižica (na spodobnem papirju in v ličnem tisku) ima za uvod članek poljskega pisatelja H. Sienkiewicza o Heinejevi ljubezenski liriki, ki sklepa tako-le: »Vsako človeško srce najde v tej knjigi lastno usodo in odgovarja na njo kakor glas v gozdu. In prav to dela to ljubavno epopejo tako znamenito.« B. Trije bohemi V Beogradu ie izšla drobna, a zelo zanimiva knjižica Vcliboria Glitroriča »Ma-toš. Dis, Uievič.« Srbski eseiist. ki ie izdal doslej že tri knjige ocen in literarnih portretov. kritik modernega kova. ie v tej brošuri obiavil svoie eseie o treh iu-coslovenskih bohemih. katerih vsak ored-stavlia čisto sveievrsten tiD Iiterata. A. G. Matošu ie posvečenih naiveč strani. Ta nemirni duh »buntovne kroaciie«. sin Griča, oboževalec hrvatske rasne tradicije. naivečii frakofil. kar so iih imeli Hrvati, romantik in artist. ie bil vzlic svojemu korenitemu nacionalizmu internacionalni bohem Kot vojaški begunec se ie bil zatekel v predvojni Beograd, se družil in prepiral s srbskimi literati in bil nai-aktivneiši član beograiske bohemske družbe v »Dardanelali«. Ko se ie sorl z vsemi in se naveličal beograjskega stradania. ie še! v Pariz in si naložil nov križ materialnega životarienia. Duševno Da se ie silno bogati! v družbi nariških literarnih in umetniških bohemov. Bil ie tako znan med njimi, da se ga še zdai spominiaio nekdanji bratie v absintu (n. Dr. Andre Rouvert v »La revue euroDČenne< 1. 1927.). ki sicer ne ooznaio niegovega literarnega dela. Boieviti. saniarski. romantični Matoš Počiva skorai že 15 let na zagrebškem Mirogoju. Njegovi učenci še žive in delujejo: najbolj znan med niimi ie lirik Liubo Wiesner. urednik »Savremenika«. ki že celo desetletje pripravlia obsežno študijo o A. G. Matošu. Gligorič se v svoiem ese-iu bavi predvsem z Matoševim bivaniem v Beogradu, vrhu tega sra karakterizira kot boliema. kot pisatelia in kritika ter označuje psihološki karakter niegovega bojevitega. »stekliškega« hrvatstva. Gligorič ie s svoio studiio mnogo prispeval k umeva-niu tega preveč pozabljenega zagrebškega bohema in leterarnega vodie. Še bolj ie pri Srbih pozablien Vladislav Petfeovič - Dis, ki ie umrl med voino. Bil je naivečii beograiski bohem nredvoinega časa, saniar. romantik, pesimist. Niegove pesmi, polne črne groze in težnie po nir-vani. niso bile oficielno priznane. Skerlič iih ie odklonil kot nepesniško in neumliivo verzifikaciio. Med Disom in Skerličem ie bila prevelika razdalia: vsak ie meril življenje s svoiega vidika, niuni vidiki Da so biti tako različni, da se nista mogla razumeti. Skerlič ie bil Dozitivist in moralist, voditelj srbske realistične generaciie. optimist. v vsakem pogledu »trezveniak«. Dis ie bil pravo nasprotie temu: živlienie mu ie bilo daleč od vsake konkretnosti, sania. počasno Drehanianie v nirvano. bolest, ki išče omame in romantične utehe. Gligorič ie leoo orisal Desniško fiziognomiio tega molčečega samotaria. ki ie nasproti solid-nosti in »narodnim čednostim« zavestno postavil bohemsko razposajenost in »kavarniško melanlioliio«. ni in koncilijantni formi, pozorno stilizira« na; pričujeta o mojstru, ki bo to tudi ostal. Ljuba Ivanovio, Todor Šuradič in Miloš Golubovič so takisto reprezentativno za« stopani. Zagrebški impresionosti so bili malošte« vilni in so ostali skoraj neopaženi. Pri tem se je opazilo, da so Zagrebčani najmanj organizirani in da je med njimi največ ta« kih^ ki se radi uče pri tujih mojstrih. Jožo Bužan in Kata Dujišin čislata obilne barve in močno konstrukcijo; Sonja Kovačič za* metuje to in ono in se odlikuje po mehkih linijah in zmerni stilizaciji. Slavko Tomer* lin čisla okrutnost zime. ki zavira oblike in skrči vse gibe, Lina Crnčič nima osebnih akcentov, dočim je Terezija Šandor moj« ster svoje vrste: res je, da ni dovolj izdela« na, vendar- je zadosti močna za osebne ak» cente in lastne izraze Njen »Splavar« je prekrasen tip, izdelan s popolnim poznava« njem anatomije, mišičevja in ritma. Nada Roje utegne ugajati samo onemu, ki ne ljubi barv, a Zdenka Ostojič s svojimi pe* tirni deli še predobro reprezentira skupino slikarjev, ki so pod tujim vplivom. 3» Izmed slovenskih slikarjev se je na tej razstavi predstavila deveterica; vsi po vrsti so bili značilni in so bili sprejeti s simpati« jami in očividnim dtopadenjem. Vendar moram naglasiti. da je posebno pozornost vzbujal Tone Kralj s svojimi tremi akti, ki so tonski docela dovršeni. Njegova sim« bolika spominja ekspresionističnih elemen« tov, ki so v glavnem že potisnjeni na linije, v katerih se giblje današnja jugoslovenska umetnost. Pretiranost detajlev, ki so obde» Edini izraziti nadaljevalec beograiske bo-hemijade je Avguštin (ali Tin) Uievič, centralna ossba kavarne »Skadarliie«. ki ie danes zbirališče redkih, orecei buržuazira-nih bohemov. umetnikov in nadebudnih li-teratov v Beogradu. O slovečem Tinu. ki ima po priloženi skici Mih. S. Petrova zopet boli solidno in meščanskim noimom prilagojeno obličie. piše Gligorič z velikim umevaniem. smatrajoč ea za enega naiveč-iih jugoslovenskih poetov. Vlic neznatnemu obsegu ie Gligoričeva kniižica Pomembno in bogato literarno - kritično delo. B. Dr. Fr. Štele, „PoIitični okraj Kamnik (Izdalo Umetnostno - zgodov. društvo v Ljubljani. Cena v platno vezanemu izrodil 120 Din.) ITmetnostno-zgodovinsko društvo v Ljub liani je založilo okoli 500 strani velike S" obsegajoče, obilno ilustrirano delo dr. Franceta Steleta »Politični okraj Kamnik. Topografski opis.« Ta knjiga je izhajala od I. 1922. kot priloga »Zborniku za umetnostno zgodovino«, š^le zdaj je mogla iziti kompletna in samostojna, v lepi opremi, kot prvi zvezek zbirke »Umetnostni spomeniki Slovenije«. Slovenska umetnostna zgodovina ie v zadnjem desetletju zelo napredovala. Število raziskovalcev je narastlo, delo se je špe-oijaliziralo, prehajajoč od širokih, splošnih razvojnih linij k podrobnostim, k posameznim dobam ali osebnostim in k posameznim področjem. Spomeniški konzervator gosp. dr. Fr. Štele je v svojem znanem »Orisu« na osnovi novejših raziskavanj in celotnega, kritično pretresenega gradiva, ki se je nabralo že v prejšnjem stoletju, prvi plastično in široko začrtal razvoj likovne umetnosti na slovenskih tleh in pokazal niene vezi s celotnim razvojem zapadne umetnosti. V umetnostni topografiji kamniškega političnega okraja pa je napravil _ kakor pravi uvodoma — nekak prerez skozi umetno«tno posest enega izmed naših kulturnih okrožij. Knjiga je plod resnega in napornega znanstvenega dela, neumornega zbiranja in kritičnega premotrivanja dosedanjih virov, proučevanja na licu mesta, iskanja novih, še neizrabljenih zgodovinskih virov, skratka: delo. ki zahteva poleg splošne erudi'ije in temeljitega poznavanja domače zgodovine in umetnosti tudi ogromno vztrajnosti in truda. Kamniški politični okraj je dobil s knjigo dr. Steleta literarni spomenik svoje preteklosti, kakor ga nima noben naš okraj; Stegenškove monografije gornjegrajskega in konjiškega okraja ne dosezajo tega dela ne po znanstveni temeljitosti niti po ob«egu in opremi. Vsaka cerkev v kamniškem okraju je obdelana zgodovinsko in umetno stno; vsi umetnostni spomeniki, ki so se ohranili na teni ozemlju od najstarejšega (konec 12.^ stoletja) do najnoveših, so Skrbno zabeleženi in strokovnjaško opisani: s tem natančnim inventarjem umetnostne preteklosti enega izmed slovenskih kulturnih okrajev, je zbran materijal, ki nima zgolj lokalnega pomena. Če bo moglo Urnet-nostno-zgodovinsko društvo nadaljevati z izdajanjem zbirke, ki jo je započelo, bo v teku prihodnjih desetletij zbrano ogromno gradivo, ki bo popolnoma osvetlilo umetnostno preteklost Slovenije, s tem pa tudi do-br šen del duhovnega življenja naših prednikov. Zato ima zgornja knjiga veliko dokumentarno vrednost in pomeni novo obogatitev slovenske znanstvene literature. Repertoarji LJUBLJANSKA DRA3IA. (Začetek ob 20., spremembe označene.) Sobota, 8.: Piskač. Premijerski abonma. Nedelja, 9.: Pegica mojega srca. Gostuje gdč. Anta Kovačičeva. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Ponedeljek, 10.: Zaprto. Torek, 11.: Igra ljubezni in smrti. B. Sreda, 12.: Theodor in Comp. A. Četrtek, 13.: Igra ljubezni in smrti. D. Petek, 14.: Romeo in Julija. Gostovanje članov Narodnega gledališča v Mariboru. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. LJUBLJANSKA OPERA. (Začetek ob pol 20., spremembe označene.) Sobota, 8.: Cigan baron. D. Nedelja, 9.: Grofica Marica. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Ponedeljek, 10.: Zaprto. Torek, 11.: Evgenij Onjegin. Premijerski in D abonma. Sreda, 12.: Cigan baron. C. Četrtek, 13.: Mignon. A. Petek, 14.: Črne maske. B. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 7. ob 20.: Proces Mary Dugan. Zadnjič. Ljudska predstava po zelo znižanih cenah. Nedelja, 9. ob 20.: Oča Boštjan. Ljudska predstava. lani in podčrtani preveč očitno, se zgublja v odlični koloristični obdelavi, ki vzbuja občudovanje. Prav posebno se opaža to na »Delavcih«, aktu, ki spada brez dvoma med najboljša dela na tej kolektivni raz« stavi. Ivan Kos se izraža v finih linijah, akva« reli Adolfa Lapajneta pa zapuščajo vtisk večne svežosti. Hinko Smrekar in Avgusta Šantel režeta v les z absolutno sigurnostjo in brezhibno; za njima zaostajajo tudi naj« boljši njuni beograjski tovariši. Akvareli Ša.ša Šantla so brez dvoma boljši od Švra« kičevih, ki ima že utrjeno reputacijo do« brega mojstra. Naj povdarimo še to, da so radirunge Mirka Šubica in Rajka Šubica de« lovale zelo prijetno kot nekaka novost, ki jo radi gledamo ne samo zbog tega, ker je nova in prijetna, marveč tudi za to, ker se v nji očitujejo konture pravega umetni« škega ustvarjenja. Posebno celoto v umetniškem in psiholo« škem oziru je tvorilo na tej razstavi nekaj umetnikov iz skupine zoografov, ki jim je na čelu Živorad Nastasijevič, nadarjeni učenec monakovske šole. Poleg Nastasije« viča spadajo semkaj Vesa Pomorišac, umetnik široke kulture, studiozen in naj« bolj vešči stilizator, Josip Car in kipar Ilija Kolarevič. Zoografi mislijo, da nika« kor ni važno, kako je kaj dano, marveč kaj je dano. Zato je vsak njihov akt psiholo« ški dobro proučen in združen z onim, kar je važno in kar treba posebej povdariti. Strogi po pravilih so zelo strogi tudi v kompoziciji, v gojitvi in izraževanju čiste linije in objektove individualitete. Sploh. Samo nekaj besed. Neki Talpa je v mariborskem socialističnem listu nehote razodel, da je čital Uptona Sinclaira »Der Siin-denlobn«. Njegova fantazija, s katero išče podobnih buržujev pri »Jutru«, je otročja. Socijalističnemu listu in njegovemu uredniku se čudim, da iz spora za dobro ali slabo literaturo ustvarja proletarske probleme. V čigavo korist? Vsakdo, kdor hoče, ve, kaj in kje je bistvo zadeve z gosp. Cerkveni-kom. Ne v proletarski književnosti, temveč v književnosti sploh; ne pri buržuaziji, temveč pri onih, ki se ne marajo ponižati do avtokritike in mislijo, da sta formalno slaba drama in proletarska literatura identični. Talpa dela slabe usluge avtorju »Greha«. Zveza med mojim člankom o gledališki kritiki in mojimi delodajalci ni nič večja od zveze z ljubim Talpom. ki pa ni mogel članka prebrati tako pozorno, da bi bil doumel, za kaj gre. Tudi tu rekordira v fantaziji. Glede mojih »diamentralno nasprotnih mnenj' to-Ie: Moj informativni pregled ▼ »Novi Evropi« je izšel 11. julija 1927, ko je bil »Greh« že spisan in meni znan po imenu, ne pa po vsebini in obliki. Torej se mnenje tiče del, ki so mi bila takrat znana. Napisal sem »mnogo obečava«, a že leto dni pozneje me je gosp. C. demantiral z novejšo .Roko pravice«, ki je slabša od prejšnjih del. Mnenje »s wedekindskim ličnostima« ni pohvala, »etičkoga osečaja« nisem nikdar zanikal, primerjava s Kraigherjem se tiče zgolj naturalizma v drami in se stavek glasi drugače kot ga citira Talpa: »kao da je došao. da zameni Kraigera«. Torej nikakih superlativov in diamentralno nasprotnih pohval. Moje mnenje o natisnjenem »Grehu« glej »Srpski književni glasnik« z dne 1. marca 1929 stran 409. To mnenje se v jedru ujema z mnenjem po premieri, samo da je odrska uprizoritev postavila v ozadje nekatere literarne kvalitete in razgalila odrsko nemežnost tega komada. To so javno priznali vsi brez razlike struj, izvzemši avtorjeve najožje prijatelje. Očitek buržujstva in naročenih mnenj odklanjam kot grdo žalitev. Nisem kriv, če mojemu občutju nekaj ne ugaja in če je gosp. Cerkvenik razočaral s svojim delom »buržuje« in »neburžuje«. B. »Savremenikc o Antonu Novačanu. V pravkar izišli 5. številki mesečnika Društva brv. književnika »Savremenik« je izšla študija B. Borka »Jedan moderni slovenački pripovjedač i dramatičar«. Pisec seznanja Hrvate z osebnostjo in delom dr. Antona Novačana. Članek je zanimiv v toliko, da obširno opisuje stike med Novačanom in literarnim krogom okoli A. G. Matoša, vrhu tega je najobširnejši dosedanji oris Novača-novega dela. — V tej številki so izšle nadalje Domjaničeva »Molitva u j^oljima«, Ver-ke Škurla Ilijič »U Remete na polnočku« (pesem) in »Beskobe gospodjice Elfi« (povest), Bognerjeva študija o hrvatsko-srbski povojni liriki i. dr. »Srpski književni glasnik« je priobčil ▼ številki z dne 1. junija Jovana Dučiča »Pismo iz Rima«, ki je na isti umetniški višini kot prejšnja avtorjeva pisma iz Aten, Madrida i. dr. Silno zanimiv je tudi potopis Rastka Petroviča »Pozorište pozorište«. O angleški pisateljici Virginiji Woolf piše Isi-dora Sekulič, ki je tudi prevedla odlomek iz njenega romana »Orlando«. O komedijah Marina Držiča razpravlja Pavle Popovič, dr. Sima Markovič pa zaključuje svoja izvajanja o Einsteinovi teoriji relativitete. Pesniški prispevki: Branko Gjukič, Dušan Jerko-vič in N. Mirkovič tri prevode Holderlinove lirike. Obširno analizo drame M. Krleže »Gospoda Glembajevi« daje Milan V. Bog-danovič. Med beleškami čitamo poročila o Kidričevi ^Zgodovini slov. slovstva« in delu dr. Alme Sodnikove »Zgodovinski razvoj estetskih problemov«. Revija mladih v Parizu. Po reviji štirinajstletnih, ki smo jo nedavno zabeležili, je začela izhajati v Parizu revija dvajsetletnih z značilnim naslovom »Modra citrona«. Med sotrudniki pa srečujemo tudi znatno starejše pisatelje. — ali hočejo veljati za mlajše, ali pa mlajši za resnejše?! Davnega francoskega prosvetitella Al- cuina, ki je umrl pred 1125 leti, se spominjajo Francozi. Bil je prvi organizator francoskega šolstva in najznamenitejši pismouk svojega časa. Veljal je kot kulturni svetovalec Karla Velikega, ki ga je zelo čislal. Po Alcuinu se je ohranilo več govorov. ki so dokaj naivni, med njimi pa so tudi poetični stavki. Na pr. Kaj je sanje prebujenih? — Upanje. — Kaj je pomlad? Slikar, ki olepša zemljo. Hrvatski roman v nemškem prevodu. Založništvo GJockner-Biicher v Berlinu je izdalo v nakladi 70.000 izvodov prevod senzacionalnega romana hrvatskega pripovednika dr. Mladena Horvata »Muri Massanga«. Značilno je, da mora jugoslovenski književnik pisati o zamorcih, če hoče, da ga prevajajo v nemščino. Ta knjiga je namreč eden prvih prevodov iz jugoslovenskih literatur, ki je izšel po 1. 1918. med izdajami nemških založnikov. Kupujte „Zvezdanko"! zoografi radi študirajo predmet, ga p reži v« ljajo in razčlenjujejo, da s kompozicijo, li* ni j o in stilizacijo povdarijo tisto, kar je važno, ker tvori bistvo in življenje, na če* mer se vedno ustavlja oko — ne samo umetnikovo, ampak tudi oko vsakega člo* veka. Zato je Nastasijevičevo čelopečko ulico, brez dvoma najboljše delo na tej razstavi, odlikovala neka čudna lepota za* dosti proučenih in izdelanih detajlov, si» gumost in pokojnost, na videz hladna in otožna, toda čarobna pokojnost. Zakaj ta» ko mora biti v času, ko oko in misel obvla* data prostor in objekt, ko vse počiva in se udaja umetniku. Z istovetnimi elementi je izdelana tudi »Devojka v pejsažu.« Vasa Pomorišac prehaja v detajle naj« globlje studioznosti celo še bolj nego Na« stasijevič. Njegov »Sveti Jovan« je naj* boljši iz celega ciklusa podobnih; ta kip razodeva, da umetnik vztraja pri svojem načinu izraževanja. Pomorišac naglasa stro* gost kompozicije jačje od vseh in ne more utoniti v suhi dekorativnosti. Jo6ip Car je razstavil samo »Dekličino glavo«. Dostaviti pa moramo, da skupina zoografov ni dovolj produktivna. To bi v glavnem imeli povedati ob za« ključku pomladne razstave jugoslovenskih likovnih umetnikov. Nobenega dvoma ni, da bi lahko bila ta razstava mnogo bolj re» prezentativna, če bi bili zastopani tudi oni, ki jih topot iz nam neznanih razlogov nismo videli. Občutilo se je, da ni bilo enotnosti v žiriji, čemur se je treba v bo» doče vsekakor izogniti. Čedomil Mitrinovid, Premijo 200.000 dinariev komanditno društvo je zadela dne 6. junija 1.1. pri nas kupljena polovična srečka štev. 42.126 A. REIN I DRUG.. ZAGREB EMU*«™ Michei Zevaco: 141 V krempljih inkvizicije Zgodovinski roman. Ko se je pozdravili z Giraldo in se zahvalil Juani za ni eno skrb, je porahil prvo priliko, da ie odvel viteza v stran-slko izbo, kjer sta se mogla svobodno razgovarjati, obenem pa opazovati vhodna vrata. Ko sita sedela za mizo pri dveh ali treh stekflemkah vina, je Torero izpregovoril: »Ali veste, dragi gosipod de Pardaillan, da je hiša, v katero simo se snoči splazili in kjer smo našli mojo zaročenko, last neke tuje princese?« Pardaillan je to dobro vedel. Vendar pa je odgovoril s kar naj-nedolanejšim obrazom: »Bogime ne! To mi je bilo povsem neznano.« »Ta princesa trdi, da pozna skrivnost mojega rodu. Hotel sem se prepričati. Sel sem k njej.« Pardaillan je mahe ima odstavil kozarec in nehote vzkliknil: »S Favsto site govorili?« »Pravkar sem se vrinil od nje.« »Vraga,« je za godimo al Pardailam, »prav tega sem se bal« »Mar jo poanate?« je radovedno vprašal Torero. »»Nekoliko,« je kratko odvrnil Pardaillan. »Kakšna ženska je to?« »Mlada... Koliko let? Morda dvajset, morda trideset, kdo ve? Mlada je in čudovito lepa, kar ste bržkone opazila.« Pri teh besedah je vitez ostro uprl ooi v Torera. Don Cesar je rahlo zimajal z 'glavo. »Oipazil sem, da je mllada in lepa,« je dejal. » A rad bi vedel, kakšna ženska je.« »Slišal sem, da je prav tako radodarna kakor bogaita. Tudi mogočna pra vi ;o da .ie. Neki prijatelj, ki jo dobro pozma, mi je zatrdil, da ie ukazovala celo vojvodi Guiškeimu, ki se je poteza! za francoski prestol. Sam papež Sitost trepeče pred njo. In zdaj, ko biva v vaši deželi, se ne bi prav nič čudil, če bi uklonila svoji oblasti tudi vašega kralja F.lipa in celo samega E sipin oso.« Torero ga je poslušal s strastnim zanimanjem. »Niste me razumeli, vitez,« je dejal. »Vprašam vas, ali ji je moč: zaupati.« »Oh, prav da ste mi povedali! Zaupati Favsti? O tem odloča nešteto podrobnost1;, ki jih ie pozna nihče razen nje. Če vam na primer obljubi, da vas bo dala zabosti v hrbet, se lahko trdno zanesete nanjo. Ce vam obljubi pomoč, bi bilo nemara pametno, da najprej doženete, koliko koristi bo imela od te pomoči ona sama. Ce vas Fiuibi, čuvajte se. Če vas sovraži, bežite, ako hočete dolgo živeti. Če ji storite kako uslugo, ne zanašajte se na njeno hvaležnosti. Tisti moj prijatelj mi je na primer povedal, da ga je hotela zvabiti v zasedo trenutek po tem, ko ji je bil rešil življenje. Po vsem tem lahko presodite, koliko smete zaupati Favsti!« »Odkrila mri je nezaslišane stvari. Rad bi vedel, koliko smem verjeti njenim besedam.« »Favsta ne laže. Ona govori vse tako, kakor vidi s svojimi očmi. Ni njena krivda, če se njene besede ne ujemajo vselej z resničnostjo.« Torero je izprevidel, da mora ubrati druge strune, ako hoče dobiti točen odgovor. »Gospa Favsta mi je povedala nekaj neverjetnega,« je nadaljeval. »Ona pravi, da sem... kraljevski sin!« Pardaillan ni bil videti prav nič presenečen. »Zakaj pa ne?« je dejal. »Zmerom sem mislil, da morate biti _Preradcvičev trg 5_ zelo imenitnega rodu. Kdor ume citati v obrazih, vas že od daleč spozna, da ste rojen velikaš.« »Velikaš naj bom, če hočete; toda odtod do kraljevske krvi in do prestolonasledstva je daleč, sami priznajte.« »Tudi to se mi ne vidi neverjetno. Stavil bi, da bi se vam krona lepše podala nego protinastemu starcu, ki zidaj kraljuje v Španiji.« »Vi bi tedaj verjeli tem marnjam?« je vprašal Torero, napeto gledaje Pardaillanu v obraz. Ali vitezove črte so izražale vselej samo to, kar je hotel sam pokazati. »Zakaj pa ne?« je ponovi?. In s čudnim povdarkom je dodal: »Ali niste tudi sami verjeli tem marnjam, kakor jih imenujete? »Da,« je odkrito priznal Torero. »Priznam, da sem bil v prvem trenutku tako ničemuren in sem verjel da sem res kraljevski sin. A potlej sem premislil vso stvar, in zdaj...« »Zdaj?« Pardaiilanove oči so se zaiskrile. »Zdaj vem, da je taka tnd tev nesmiselna.« »Reči moram, da ne vidim v njej ničesar nezntfselnega,« je vztrajal Pardaillan. »Če bi bil kraljev zakoniti sin z neoporečno materjo, kako bi bito mogoče, da me Fililp preganja s toli slepim sovraštvom? Kako bi bilo megeče, da so me morali skrivaj odgojiti, ker drugače ne bi preživel niti svojega prvega dne?« »Priznam, da je vse to čudno. A nemogoče se mi ne vidi.« Torero je odločno zimajal z glavo. »Vse to se mi zdi zelo nemogoče, kakor hitro gre za zakonitega dediča prestola.« Pardaillan, ki je poznal skrivnost njegovega rojsitva, ga je napeto opazoval, misleč sam (pri sebi: »Dečko ni tako neumen, kakor bi smel biti kot španski princ!« Torero je čez nekaj časa vzdignil plemenito glavo in dejal z globoko o težnostjo: ¥ 20 Inženjer MARJAN SAJOVIC LUCJA SAJOVIC - JABLONSKA poročena \Varszawa Beograd w H rmsme po čudovito nizkih cenah, prvovrstne kvalitete in najnovejšega kroja dobite še do nedelje na Ljubljanskem velesejmu pri tvrdki HOMŠAK, paviljon I, koja 565. Oglejte si razstavo na velesejmu paviljon „G" kateri aparati delujejo s Philips elektronkami kakor tudi PbiHps-Anodni aparati iti zvočniki. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: LJUBLJANA I, DRENIKOV VRH 1. avarovaim za Prvovrsten zavarovalni zavod išče dobro uvedene, agilne in produktivne zastopnike za živliienska zavarovanja po vsej Sloveniji. Takojšnje ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stalno mesto«. 7782-a JLubas^Tia MAMMOIISA Obiščite razstavo v paviljonu »E Stroj za proizvajanje le^ (EŽsimascMne Fabrikat Lin de), kapaciteta 900 kg v 8 urah, kompletna z dvigalom, po zelo nizki ceni in ugodnih pogojih oddam. - Dopise pod »Umetni led« na oglasni oddelek »Jubra«. 7739 Obiščite razstavo v paviljonu »E« Novost! Novost. Oglejte si (erastio razstavo na Velesejmu v paviljonu »H« št. 463—467 različnih elektrotehničnih predmetov in najnavejSe električne stroje ter novi patentirani pralni stroj »HANNA« na ročni, električni in vodni pogon. (Specialna novost). Čisiti perilo belo kot sneg. Na ogled v paviljonu št. 519 tvrdke diplom, ing. FiRANC VREČKO, Ljubljana, Rutarjeva ulica štev. 7. Kakor vsako leto, tako razstavi tudi letos od 30. V. do 9. VI. po vsem svetu znana izdelovalnica harmonik znamenite LUBASOVE HARMONIKE Tovarna Lufoas izdeluje in prodaja več harmonik kot vsi ostali izdelovalci v Jugoslaviji skupaj Zakaj? Dobra kakovost! Poln glas! Prvovrstno delo! F. Lubas & sin, Celovec, S t. Veiterstrasse 36, Avstrija. — Prz. Lubas, Ljubljana, Dunajska cesta 36. S. H. S. — Lubas - E. Habets, Genok, rue de Ia Stat ion 17, Belgija. — Lubas - St. Stonich, Ghishohn - Mino. U. S. A. Amerika. tovarna POHIŠTVA AS, Turaški tre št. 6 priporoča svojo veliko zaloso vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah. 153 der gldš1 je, ta napreduje! VELIKI SEJEM KOLE »Ljubljanski dvor«, Pražakova ulica 19. T" Najzadovoljnejše uporabljate za mesto in vas kolesa svetovno znanih znamk Tudi na obroke! „Dt}RKOPP" Tudi na obroke! „Telmik" JOSIP EAMAI »Ljubljanski dvor« LJUBLJANA Pražakova ul. 19. v neposredni bližini glavnega kolodvora Danes zvečer v gostilni »Napoleon«. Tržaška cesta št. 4 na ražnju pečen prašiček (odojak) Ker se pa prašiček rad kopije v krži, je preskrbljeno za dobro kapljico. Klavir na razpolago. Pozor obiskovalci kopališča »Ilirije,,! Garderoba za kolesa bo na dvo je potisnila še doblje v glavo. Smrt otroka se je videla skoro neizbežna. Kirurg Rogers, ki ie dckletce pregle* dal. pa je obliubil poskusiti svojo ras nocelniško srečo. Na' -rei je noiskal, kje je bila igla obtičala. Z aparati je ugotovil, da stoji navoično v mož^a« nih. Po zelo naporni maninulaciji z magnetom se mu je ~->srečilo iglo pris vleči na tako mesto kjer jo je lahko potegnil iz glave. Dekletce bilo na ta način rešeno s^'^-. smrti, o kirurs gu pa "išejo s pohvalo vsi ameriški listi. gala je 20-letna Barbara Newburrly-jeva. Siegfield ji je podelil diplomo, da »ni videl tekom svojega gledališkega delovanja med nad 12.000 najlepšimi ženskimi mečami v Ameriki nikoli tako dovršene, brezhibne linije«. Posnetke bronaste noge so zdaj razposlali vsem amerikanskim pletilnicam, da bo vnaprej »odgovarjala oblika ameriške nogavice idealu ameriške žene«. Koliko zainserira Amerika Ameriški urad za gospodarski pres gled objavlja statistiko, iz katere je razvidno, da so Američani v 1. 1927. potrošili za reklamo v inseratih pols drugo milijardo dolarjev. Od te vsote odpade 690 milijonov dolarjev na ins serate v dnevnikih. 210 milijonov na inserate v ilustriranih revijah, 400 mi* lijonov na letake, ostanek pa za reklas mo v omnibusih, vlakih in drugih pros metnih sredstvih. Sedem milijonov do* larjev je 1. 1927. prinesla radiorekla* ma, 25 milijonov pa so interesenti zains serirali na gledaliških in koncertnih sporedih. Najlepša ženska noga Ameriški meroizkusni urad je svečano spravil v svoje oklopne kleti novo »vzorno merilo« — bronasto žensko nogo. Vlita je bila na temelju posnetkov noge znane plesalke Barbare Newburrlyeve, ki ima »idealne meče, katerim enako dovršenih ni nikjer na svetu«. Znana plesalka je prišla do tega priznanja po dolgem napornem presojanju. Njen ravnatelj Siegfield je najboljši poznavalec ženske sloke lepote. Tekom svojega 20-letnega delovanja je videl 6000 krasotic. Pred pol letom je preštudiral na prošnjo industrijske zbornice 300 parov najlepših nog in jih izročil v svrho natančnega preiskovanja znanstvenim strokovnjakom. Zma- Elegantna damska poletna obleka kakrS*ta se nosj v sedanji sezoni. Pav, delo Japonskega slikarja Konoshime, ki vzbuja na razstavi sodobne japonske umetnosti v Parizu splošno občudovanje. Robot pri blagajni Največja slaščičarna v Manhattanu, odličnem delu Ne\vyorka, je nastavila 1 in pol m visokega robota »Kam-ko«, ki ga sproži električna struja. Gospod Kamko zamenjuje 25-centske novce za petcentovski drobiž in s tem silno olajša posel blagajnikom. Ljudje so mu zaman poskušali podtakniti ponarejeni novčič. Robot ga je vedno vrgel nazaj in pristavil tiho, a odločno vedno en in isti stavek: »Zamenjajte, prosem, vaš novec s pravim!« Tekom prvega dneva je zamenjal robot za 200 dolarjev drobiža. Niti enkrat se ni zmotil in zvečer, ko je lastnik pritisnil na gumb, je predložil brezhiben račun. In zopet je prišlo nekoliko živih ameriških blagajničark ob kruh! Spor zaradi Tegethoifa Na Dunaju so si mestni očetje Leoc poldovega mesta sporekli zaradi Te* gethoffovega spomenika. Socijalistični svetniki so predlagali, naj se spomenik premesti s Pratersterna v bližnji vrt. Predlog je izzval živahno prerekanje, katerega uspeh bo najbrže ta, da pojs de kip admirala bitke pri Visu tja, kas mor hočejo socijalisti. Zadeva pa še ni končnoveljavno rešena, ker branijo Tegethoffov spomenik pripadniki enots nega bloka, ki živi s socijalno demos kracijo v neprijateljskih odnošajih. A. - nnd Kota hladilni avtomati z ali brez proizvajanja ladu za mesarje, prekajevalce, hotele, go-stilkie, mlekarne, slaščičarne, prodajalne divjačine in perutnine, bolnice i. t d. Avtomatični pogon, abso-lutno zanesljiv, ugodne cene — prvovrstna izdelava. I g n a z Gellert&Co, Wien III., Kegelgasse 27. Zastopnik za SHS: nadinženfer D. Rauberger, Ljubljana, Sv. Petra c. 40. Ponudbe, zastopniki iai obislk zastonj in neobvezno. mMerima milo — tri um f moderne fcosmetiice! V paviljonu ..II" na velesefmii, koja 431-433 Prodaja na drobno in debelo. Samo še danes in {utrlt CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek -»Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 po posti namlov aH GaGo drago iti formacijo ticoco se malih oglasov naj priloži v ssnamieah ^ sicer ne ho prejel odgovora CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. Frizerko peTfekt-no ondulcr^o preko eezone sprejme k morju J Holv, frizer, Split, Na-«odni trg 15. 21123 Srednješolca (M ki je absolviral nižje razrede gimnazije ali realke in ima veselje do knjig — i p r e j m e kot praktikanta ljubljanska knjigarna. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Knjigama«. 21120 Akordne delavce ta izdelovanje ro&ne opeke sprejmem takoj v opekarno Prelesje pri St. Ruper- ta na Dolenjskem, po dogovoru. Plača 21271 Uradnika 1 "trokovno naobrazbo v elektrotehniki. tudi veščega -v akvizieiji sprejme elektrotehnično podjetje takoj t elužbo. Ponudbe z označbo predizobrazbe in prakse na oglasni oddelek »Jur.ra« pod značko »F.lofc-Irotehnik«. 21081 Elektromehanike za stikalne naprave, samo izurjene moči sprejme Ju-gosi. elektr. d. d. Brown Boveri, podružnica, Ljubljana. 21-21 Dobro kuharico »tarejšo, za gostilno izven mesta iščem. Plača po dogovora. Naslov pove o:rl3s. oddelek »Jutra«. 21213 Kroj. pomočnika * hrano in stanovanjem v hiši sprejme J. Šile, krojač. Sajevec St. 1 — pošta Ribnica na Dolenjskem. 21166 Poslovodjo samostojnega, za modno trgovino v Ljubljani potrebujemo. Ponudbe na ogla.", oddelek »Jutra« pod šifro »Modna«. 21153 Senzacijonelne umetno-obrtne slikarije na sukno co razstavljene v paviljonu I. Koja 539. — Učenke za tečaj takoj sprejmemo. 21245 2 mizar, pomočnika dobra in samostojna stavbna delavca sprejme v trajno delo Avg. Primožič, strojno mizarstvo, Tržič. 21250 Frizerja (ko) i S č e m kot družabnika t sredini mesta. Pi-tač, Celje, Prešernova ulica št. 8. 21335 Frizerko dobro izurjeno išče za takoj ali pozneje damski salon Aieks. Gjud. Ljubljana — Kongresni trg štev" 6. 21287 Perfektno kuharico k eni sami osebi (zdravnici) iščem na deželo. Opravljati bi morala tudi druga domača, oziroma gospodinjska dela. — Ponudbe pod značko »Ne preko štirideset let« na oglasni oddelek »Jutra«. 21302 Prodajalko p o 5 t e n o in zelo agilrno sprejmem v podružnico ma-nufakt-urne trgovine kot po-Iovodinjo. — Ponudbe z navedbo referenc, kavcije ali garancije z nepremičninami na ogla-ni oddelek •Jutra« pod -Stalen in dober zaslužek«. 21277 Brivski pomočnic ki prevzame filajaVko in reže buli glavice, dobi takoj elužbo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 21273 Pek. pomočnika popoln oran izvežbanega v vsem pecivu .^trrejme takoj Adol! Kern, Kranj. 21112 Posredovalnica Ogrinc v Ljubljani, Miklošičeva cesta štev 28 interurban 3109 — nujno rabi natakarice, gostilniške ra privatne kuharice ter služkinje. Za odgovor priložite dvod-inarsko znamiko 21298 V knjižnico sprejmemo gospoda ali gospodično. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šilro »Knjižničar«. 21306 3 plesk. pomočnike itobro izurjene in enega vajenca sprejme takoj Ivan Stro-,jan. ple-lka.r in ličar, Ljubljana, Sv. Tetra- cesta 63. 21293 Služkinjo ki bi poleg domačih opravil znala tudi nekoliko kuhati, pridno in zaneslji vo sprejmem takoj. Plača po dogovoru. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pol »Zanesljiva kuharica«. 21232 Blagainičarko zmožno strojepisja, i š S e restavracija hotel Štrukelj. 21328 Jelonošo zmožnega nemščine, sprejme restavracija hotel Štrukelj. 21327 Za brivsko obrt sprejme sta-re-išo in mlajšo moč brivec Hribar v Medvodah. 21313 Korespondenta perfektnega, zmožnega slovenske, srbohrv. in nemške korespondence, strojepisja in knjigovodstva siprcjime talko,i carin-kc-špedii-ij. p0d-jetje v Mariboru. Le izbor-no izurjene in zanesljive moči s prvovrstnimi priporočili naj vlože lastnoročno pisane ponudbe z zahtevki pod »Kores,pondent« na po-'Iruižnico »Jutra« v Mariboru. 21343 Korespondentinjo starejše, veščo nemščine, srbohrvaščine, strojepisja in stenografije ter knjigovodstva, sprejmem takoj. Le res dobre moči naj pošljejo ponudbe na upravo »Jutra* v Mariboru pod »Konfori-st-tnja«. 21344 Potnice sprejmem za ol-i.-k privatnih strank, za prodajo popolnoma novega predmeta. Dnevni zaslužek 150—2(10 Din. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21291 G. Th. Rotman: Gospod Kozamurnik in njegov avtomobil 55. Zakaj mahoma je omahnil vznak in preden je utegnil zakiicati na pomoč, je bil že pod vodo. Zdaj je videl še lepšo sliko t živimi ribami in žabami. Strašno je štrbunk-nilo; ostriži v mirnem jarku še niso pomnili takega strahu. Pozor, potniki, zastopniki, penzijonisti Mesečno fiksno plačo do 1500 Din, kakor tudi največjo provizijo za prodajo raznih izvrstnih predmetov (slike na platnu itd.), kavcija 50 Din, nudi edinole samo tvrdka Specialimport, Ljubljana — poštni predal št. 174. 21203 Oblastveno bonce9ijonlrana šoferska šola l. Gaberščik. bivši komisar za Šoferske izpite, Ljubija na, Bleiweisova cesta 52. Praktične vožnje z modernimi avtomobili, teoretični pouk aa podlagi najmodKr nejših pripomočkov. Teča ji permanentni. 21264 Za leksikon ■konverzaeijski — najrajši Mayerjev, se zanimam in ga v primeru nepretirane ponudbe kupim. Pogoj: dobro ohranjen in ne iz pro-šlega stoletja. Pismene ponudbe pod značko »Leksi kon« z navedbo cene in števila zvezkov na oglasni oddelek »Jutra«. 21023 Ježice lep j odd t ca 6000 ki tvrlki Ptltr Šetma. Radeče — £ t iiiii m"t't. 20846 Čoln (Kielboot) na 2 para vesel, dobro ohranjen, ugodno prodani. Naslov v oarl. oddelku »Jutra«. 21184 Izborno koso za 20 Din dobite samo pri tvrdki Prane Stupica v Ljubljani, Gosiposveteka cesta št. 1. 144 Slika »Gozdič« krasna, originalna, od slikarja Giov. B. Ferarri, iz leta 1871., razstavljena na Milan.-ki razstavi 1. 1881., velikost 90 X 140, naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21i93 Preprogo 7X7. pripravno za reprezentančne dverane, prodam Naslov v oglasnem oddetku »Jutra«. 21331 Trgovski pomočnik manufakturne in mešane strdke, obenem izurjen carinski deklarist, 28 let star, zmožen treh jezikov, želi službe. Ponudbe pod »Spretna moč« na oglasni oddeiek »Jutra«. 20983 Mlad fant pošten, vojaščine prost želi za taikoj v Ljubljani mesto sluge ali kaj stičnega. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 21286 Mesto skladiščnika ali sluge želi dobiti močan in dostojen mož. neoporečne pre-preteklo.-ti. — Ponudbe na og^as. od.lelek »Jutra« pod »št. 1117«. 210S1 Kot učenka v trgovino z mešauitn blagom želi vsto|«iti deklica poštenih staršev z dežele, z osemrazredno šolo. Stanovanje in hrana v hiši. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21263 Mesto praktikanta v lesni stroki želi absolvent kmetijske šole Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Praktikant«. 21351 Ptičje kletke v veliki izberi nudi Fr. Stupica, železnina, Go>-po-svetaka cesta 1. 21113 Več nagačenih divjih petelinov ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelfcu »Jutra« 211906 5 kompletnih gepeljnov po nizki ceni pro ta Jcsen-kro Leopold, Žirovnica — Gorenjsfeo. 21259 Več štedilnikov (Tischherd) novih, med temi eden za hotel ali večjo restavracijo, stroje za rezance ter vei drugih stvari prodam. Bohoričeva ulica 3. Ant. Kette. 20720 Odpadke od parketov. bukove m hrastove, za kurjavo do stavlja po nizki cen) na ■lom V Scagnetti. parna žaga v Ljubljani, ga go renjskim kolodvorom 108 Puhasto perje razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg po Din 38 kg Izkoristite priliko, dokler traja zaloga L. Brozovič Zagreb. Uica 82 Kemična čistilnica perja. 189 Perzijske preproge Vinkovačka domača industrija za izdelavo perzijskih preprog (ročno delo) javlja cenj. občinstvu, da prodaja vsled za-ključitve Velesejma preproge v raznih velikostih 20 % pod tvorn-iško nabavno ceno. — Naslov: Ljubljana. Veleee-jem, paviljon št. 393. 21175 Tovorni avto l!£ton«ki, elektr. opremljen v najboljšem stanju prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21217 VVanderer avto 2—Ssedežen, v prav dobrem stanju poceni naprodaj. — Naslov v ogla=neiu oddelku »Jutra«. 21294 Avto štirisedežen, kupim na obroke proti garanciji. Ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« pod »Garancija«. 21305 Avto potniški, dvosedežni. zamenja za večjega Kuhar, Poljanska ccsta 31. 21304 Harley-Davidson s priikolico — skoraj nov, proda Zirovnik, Dalmatinova ulica 11, pritličje, de^uo 21311 Avtomobil brzotovorni, enotonski — znamke »Vermorel«, v zelo dohrem stanju, malo vozen in najmodernejšega modela prodam po zelo ugodni ceni. Poizve se pri »Peugeot«, Dunajska c 31. dvorišče. 21314 »Ford« avto naprodaj v garaži Štele. 21326 Kolo za dečka 10—14 let, dobro ohranjeno naprodaj v H;a-nilniški ulici 13, vrata 67. 21355 Pozor! trgovci, gostilničarji, posestniki in penzijonisti ki imajo žene in že odrasle otroke ter si hočejo zasigurati lepi svoj dom — naj se obrnejo na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lepi dom« Vzamejo .-e 65—70 let stari gos|>odje. ki imajo prihranka za doživetje. Skrbljeno je za vso oskrbo, dobro hrano, stanovanje. kopanje in zdravnika. Vstopi se lahko takoj. 131189 Rejenčka vzamem v dobro oskrbo. Karlov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21244 Ugodna prilika! Velika perzijska preproga je vsled selitve naprodaj za prav nizko ceno. — Na ogled pri tvnJki J. Mathian Dunajska cesta št. 14. 21209 Spalna oprava hrastova poceni naprodaj pri hišniku na Aleksandrovi cesti 3. 21181 Hrastova oprava nova, masivna, za samca, z vložki iz prvovrstnega blaga in žime poceni naprodaj v Novem Vodmatu, Društvena ulica 20. 21182 Divan ali zofo proda radi selitve posredovalnica Privšek, Dunajska ceeta 7. 21359 Več spalnic hrastovih, jeseuuviii, kakor tudi mehkih ter kuhinjskih oprav, 6olidno izdelanih proda Avg. Cerne, Zgornja Šiška 122. 20446 Vrtne mize rabljene, proda hotel Štrukelj. 21329 Uro Schafihausen v zlatu ali srebru, dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Poceni«. 21024 Arnika cvetje podleskovo seme in vsa druga zdravilna zelišča kupujem po najvišjih cenah — Zahtevajte brezplačni cenik Ed. Piskr, Vrhnika. 2(1547 Vreče od sladkorja, riža ali druge vr?te bale kupim v v?aki množini. Ponudbe pod šifro »Takoj dobavne« na oglas, oddelek »Jiara«. zlM3 Za 20.000 Din posojila v bamki, iščem ži-ranta — posestnika. Za uslugo dobi žirant mesečno 2(10 Din nagrade. Na-lov v oglasnem oddelku »Jutra:. 21227 Kdo posodi 10.000 Din proti zelo visokim obrestim, za par mesecev. Zastavim protivrednost v novi zlatnini in drugo. Ponudbe pod Šifro »Varno naloženo« na ogl. oddelek »Jutra«. 21309 Kdo med premožnejšimi hi imel u-niiljenje do poštenega in treznega obrtnika, da bi mu pomagal iz zadrepe — odnosno do boljše eksistence s posojilom nekaj tisoč Din pod gotovim jamstvom Dopise na ogla-ni oddelek »Jutra« -nod značko »Poštenost 249«. 21249 Kateri denar, zavod bi dal 15.000 Din posojila na mlin s posestvom — za dobo dveh let Naslov pove oglasni oddelek »Jutra'. 21321 Hiša z dohro vpeljano čevlja mo v najvtčjem industrijskem kraju Slovenije, e prostim stanovanjem 2 sob, ob gl. cesti naprodaj i* proste roke Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 21091 40 oralov travnika s hišo in gospodarskim poslopjem naprodaj skupaj ali po-amezno. Leži v Rudniku, blizu gostilne »Mokar« Prodajalo se bo v nedeljo popoldne od 1. ure naprej. Pojasnila daje Anton Stirn v Sp. Šiški, Kolodvorska ulica št. 4 21080 Parcela v neposredni bližini Ko-lezije, ca. 1000 m3 veliko po zelo nizli ceni naprodaj. Naslov v ogla.-ncm oddelku Jutra 21033 Več stavbnih parcel naprodaj v bližini nove cerkve v Šiški. Nai-lov t oglasnem oddelku »Jutra«. 21333 Pozor, obrtniki! V najem oddam lepo in svetlo delavnico z instalacijo za motorni pogon, zelo pripravno za ključavničarstvo, kletarstvo, stru-garstvo ali mizarstvo — kjer je še zelo malo razvita ta obrt, v največjem industrij-kem kraju Slovenije, Naslov pove oglasni oddelek »Jutra^. 21072 Lokale trgovsko pisarniške oddam na Miklošičevi cesti. Po-jasnila- daje pNarna dr Fr. Frlana. odvetnika v Ljubljani, Miklošičeva cesta 4. 21211 Brivnico Mizarska tvornica Beogradu naprodaj. Vsa obstoječo že 22 let, v bli- oprava, popolnoma urejena za delo. Parni pogon e sušilnico. Naslov pove osrla-. oddelek »Jutra« 21210 Manufakturno trg. dobro vpeljano, radi bolezni prodam v predmestju Ljubljane. Potreben k;uj-tal 50—100.000 Din Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Redka, prilika 80«. 21.76 Enonadstropno hišo novozidano, dvostanovanjsko parket, elektrika, vodovod, »K) m1 vrta, 20 let davka prosto, prodam do 20. junija v Ljubljani, Levčeva ulica 8. 21229 Prostore primerne za tovarno trakov, trikotaže, karoserije, kot stalno skladišče avtomobilov in etično, oddam takoj; Prostori merijo c». 300 ni5, se nahajajo v Ljul>-ljani, z event. u-porabo industrijskega tira. Naslov v oglasnem oddelku =Jutra«. 21380 Hišo — vilo s krasnim, zasajenim vrtom 800 m1, pod Rožnikom prodamo za 130.000 Din. — Trisobno stanovanje takoj prosto. »Posredovalec«, re-alitetna pisarna Dalmatinova ulica 11. 21312 Enodružinsko vilo na Mirju. 5 sor, Slomškova ulica a'i pri tv. Jožefu kupim v ceni od 300.000—too.noo Din. — Ponudbe na orla-ni oddel« k -Jutra« pod »Takojšnje plačilo«. 21337 Avto-gumi delavnica v Sloveniji je zaradi ho lezni jn starosti na prodaj. Kunca se event. te obrti nauči. Potrebuo 22.iW Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2tl915 Skladišče v pravem centru odda posredovalnica Frivšek, Dunajska cesta 7. 21300 žini Maribora ugodno prodam, event. s stanovanjem. Pismene ponudbe lia podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Brivnica«. 21149 Osebno pravico oddam v najem za letoviški kraj na Gorenjskem. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Tajnost« 21265 Bukova drva L vrste kupim man!še in večje ko-ličine. Ponudbe na poštni pretinac 299, Zagreb. 143 Opremljeno stanovanie 1 ali 2 sob, s kuhinjo — zračno in solnčno ter z električno razsvetljavo odda Vlahij, Jenkova it. 13. 31336 Stanovanje 2 ali a sob i i č e mirna stranka. Ponndhe na oglas, oddeiek »Jutra« pod šifro »Trgovec«. 21292 Stanovanje sobe in kuhinj«-, takoj prosto, poceni o Idam Pogoj nor tlak m nova slikarija. Trnovski okraj. Pojasnila daje posredovalnica Privšek Ljubljana, Dunajska e. 7. 21361 Stanovanje 2 sob. kuhinje in pritikl:n oddam * l. julijem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 21133 Solnčno stanovanje v sredini mesta, obstoječe iz 2 sob. kuhinje in priti-klin, po mogočnosti tudi kopalnice, išče miren za-kouski par brez otrok. — Ponudbe na oelas. oddelek »Jutra« pod »Za 1. julij« 21118 Hišni posestniki; Stanovanja, ki jih oddajate bodisi za maj ali poznejši termin, prijavite ta oddajo tvrdki »Posest«, Miklošiče va cesta 4. — Prijava tn pn«redcv*nje za oddajalca popolnoma brezplačno 78 Stanovanje 1—2 s-ob in kuhinje ?a takoj išče mirna stranka brez otrok. Naslov v ogla-, oddelku »Jutra«. 21178 Stanovanje 2 parket! ran i h sob, kuhinje, kopalnice in pritiklin, suho ter solnčno takoj odda Schwarz, Kodeljevo 28S 2128J Stanovanje 3 sob, kuhinje in pritiklin, solnčno in zračno takoj oddam v centru mesta. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutrat. 21136 Solnčno stanovanje v sredin: mesta, obstoječ« tz dveh ali treh sob e pri-tiklinami išče miren zakon ski par brez otrok — Po nudbe pod šifro »Solnčno« na oglasni oddelek »Jutra« ur-Z 'J 'J Opremljen kabinet z elektr. razsvetljavo, z ali brez pestrežbe oddam v centru. Naslov T oglas, oddelku »Jutra«. 21167 Sobo 9 separatnim vhodom _ z vso oskrbo oddam gospodu Na-lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21214 Opremljeno sobo lepo, svetlo, parftetirano in z elektriko oddam gospodu na Ižanski cesti štev. 13 21171 Majhno sobico oddam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 21275 Lepo sobo e posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddain v novi hiši. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 21315 Opremljeno sobo strogo separirano, takoj prosto, oddam v centru mesta za 350 Din mesečno. Pojasnila daje posredovalnica Privšeik, Dunajska c. št. 7. 21338 Več kot 2! let se uporabljajo Larucin kap sult z najboljšim nspebom pri ka[>avioi (triperju), belem perilu žensk in bolezni sečnih organov V vseh le karnab škatljica po 25 Din — Po pošti pošilja lekarna , Su" Blum, ubotic« 13- 115 Gospodična v stalili službi, z gotovino in opravo, značajna, se želi seznaniti, ker je OFam-ljena, z značajnim gospodom g srednješolsko ali akad. izobrazbo ali elično. od 38 let dalje. Le resne dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »S. 1175«. 21317 3141 Zelo bolna v bolnici. Ne pridem. Cimpreje odpiši; da. iačrpnejše poročam. Mnogo poljubov. 211*90 Zandar. podoiicir starejši vdovec z 1 otrokom, želi znajija z gospo-d-ičDo ali go-po. bree aii s enim otrokom, z nekaj premoženja — neoinadeževane preteklosti in čedne zunanjosti. »anonimne ponudbe s si ko rod značko »Pridnost« na po^lružuifo Juira. v Mariboiu. 21261 Pozor, obiskovalci velesejotaj 'Ob priliki ol>i?ka vtlesej-ma « oglejte mojo veliko zalogo pohištva: Spaniee >iz javorjevega, č. ešnjevega iu hrastovega le.-a. jedilnice in kuhinjske oprave — Solidno delo in konkurenčne ceno. — Jo>ip Kuhar, mizarstvo in zaloga pohištva, št. Vid nad Ljubljano. 2i247 4. Gramofon »Hia Maiters Voiet«. popolnoma nov. z nekaj ploščar mi naprodaj v Hrenovi ui. št. 12,'1. 21278 Gramofo« original ainerik., priprave« za velike dvorane, naprodaj v restavracij Gorenjski kolodvor, Ljubljana VIL." 21332 Izjava! •Podpi-aos Marija Siracrl Šoštanju pceklicujem žaljive neresnične besede, ki 'sem jih izrekla, napram go-'s-pe Josiijini Stor v Šoštanju tei jo prosim odpuščanja ter se j! zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Šoštanj, S. junija 19Ž9. — Marija Siuierl. 21334 Psica Doberman-ke »me. etara 6 let, st je izgubila. Najditelj se naproša da jo vrne na naslov. P i r n a r, Maii dom 6, Ljubljana Vil. 21356 Parno lokomobilo znamie W. M., 18 HP. s kurjavo z odpadki, za 8000 Din proda Štefan Mareijan. Dob pri Domžalah. ii(J46 Pražilni stroj za praženje kave (5—8 kg) rabljen, kupim [io zmerei ceni. Ponudbe na ogla>ui oddelek »Jutra« pod »Pra-žilui etro.«. 21274 Pozor! Pozor! Krojači in šivilje! Prodam dobro ohranjen šivalni stroj znamke Jax. — Ogledati med 10. in 12. uro dopoldne na Kodelje-vem št. 263. 21333 Jermenarsko obrt prodam ali dam v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21246 Salon klobukov obstoječ že 25 let, dobro uveden in na najbolj prometnem kraju v centru Zagreba prodam. Na razpolago tudi stanovanje. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 31297 Oglejte si razstavo n» veiesejma. paviljon H — raznovrstnih eniajliramb tur lakiranih štedilnikov v*eb velikosti svetnvnoznane tovarne H. K o I o s e a s, Wels Zastopstvo Tehna d z o z — Ljubljana, Mestn trg 25/L Telefon št. 2580. 6941 Kurja očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom GLAVEN je mast Dobite v Jekarnah, drogerijah ali naravnost iz tvornice in glavn. skladišča M, Hrnjak lekarnar —. Sisak. laiiiiiiiiiiiiiiiai Gostilna pri Tratniku Sv. Petra cesta 25 in p o d r u ž n i c a pri IPauikovi Kette Murnova (prej Maniiiova) cesta točijo prvovrstna dalmatinska vina Večkrat tedensko sveže morske ribe. — Za obilen obisk se priporoča A. SUNARA 7655 MVBMBHBHMI Originalno -palent^moko proiz vaja jo je din o ZJEDINJENI PAROMLINI D.D. BJELOVAR. VARUJTE Se IMENUSL1ČNIIH POTVOHB / Majhno posestvo krasno, z velikim sadnim vrtom in 7. več druzejra drevja ter 3 zasajenimi njivami, veliko pritlično hišo. zraven zidan svinjak s kletjo ter kozolec, v.-e poslopje skoraj novo in z opeko zidano, kakor tudi nov voz parizar in konj se bo prodalo na prostovoljni javni dTažhi na licu mesta v Verdu št. 75 v nedeljo, dne 9. junija ob 10. uri. 21225 Parcelo v mestu ali najbližji periferiji Ljubljane kupim. Ponudbe z opisom lege in navedbo cen° pod »Solnčna lega« n* oglasni oddelek »Jutra«. 21169 EnOnadstroPna hiša v Tržiču na Gorenjskem naprodaj. Stanovanie takoj na razpolago. Informacije v pisarni dr. Janca. advokata v Kranju. 21159 Parcela naprodaj ob Streliški ulici in Strmi poti. Pojasnila v gostilni pri »Tičku na srrič-ku«. 31303 V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je naša ljuba mamika, tašča in sestra, gospa Marija Karba, roj. Zitek učiteljeva vdova in posestnica danes, dne 7. junija, ob 8. uri zjutraj, previdena s tolažili sv. vere, v starosti 58 let, po dolgi, mučni bolezni umrla. Pogreb bo v nedeljo, dne 9. junija ob 17. uri. V Ljutomeru, dne 7. junija 1929. Franc Zitek, veleposestnik, brat. — Inka Kladnik, hčerka. — Inženjer Viktor Kladnik, zet. . -.'. * v • "V.;*,v •-<•• • ' •--•'VKvv-V- • ' - X-.;* -• • •' v," v '-""S, * I Dm.49' Din.59" 'i^iz-torrt Lahki otroški poletni čevlji iz belega angleškega platna z gumastimi doJ-plati. M. WiCCmann Attojno podjetje dju('£janctf SComifiova uCica it. S izdeluje različne vrste strojev za lesno industrijo, transmisijske naprave, tovorna dvigala vseh vrst, re-braste cevi iz kovanega železa. Prevzema projektiranje in opravo različnih mehaničnih naprav ter izvršuje vsa v strojno stroko spadajoča dela in popravila točno, solidno in po možnosti najhitreje. * G* iS* O O* X* o c> \V j Novak. Vsi v Ljubljani f