ARHIVI X'l 1989
121
Bogastvo jugoslovanskih arhii ov — Razstava Zveze arhivskih delavcev Jugoslaviji? Vladimir KoloSa
Ideja o razstavi, na kateri b: jugoslovanski arhivi skupaj preustavUi javnosti nekatere svoje najpomembnejše dokumente, se je rodila v Zvezi arhivskih delavcev Jugoslavije ze pred leti. Pobudnika zarjo sta bila predvsem Živojin Spasid iz Arhiva Jugoslavije in Feter Kiasinc iz Pokraiinskega arhiva Maribor, Realizirana je bila 5. oktobra 1988, ko je bilo v Arhivu Jugoslavije v Beogradu razstavljenih preko 260 .zvimih arhivskih dokumentov iz vse države. Odprta je bJa ob XI. kongresu arhivskih delavcev Jugoslavije, da sc si jo laliko ogledali Številni udeleženci kongresa. Ti sc menili, da bi mo,*ali razstavo predstaviti tudi ZLnaj Beograda. Zato je bilo dogovotje no, da bo potovala po Jugoslaviji, vendar iz vrrnostnili razlogom ne v izvirnikih, ampak le v obiiki barvnih fo tografij izvirnih dokumentov.
Razstava v arhivu SR Slovenije v Ljubljani je prva repriza beograjske in hkrati prva razstava barviih fotografij dokumentov. Je skupna akcija Arhiva SR Slovenije ir! Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Podobno kot leio dn> preje v Beogradu je bila tudi v Ljubljani oaprta ob zveznem posvetovanju arhivskih delavcev Jugoslavije, ki je bilo 3d 13. do 20. oktobra 1989 v Postojni, oa bt se oivoriive lahko udeležili arhivisti iz vse Jugoslavije, predvsem pa avtoiji. V letu 19% bo obiskala tudi druge slovenske kraje: Maribor, Ptuj, Celje, Novo mesto Kranj, 5kof]o Loko, Idrijo in Ncvo Gorico.
Na ljubljanski varianti razstave je iz tehničnih razlogov prikazanih nekaj manj eksponatov kot na beograjski. S tem pa razstava nikakor ni osiromašena in njen koncept je ostal povsem nespremenjen.
Razstava je nastala tako, da sc posamezni arltivi iz svojih fendov in zbirk odbrali določeno Število doku irentov, pri čemer so upošteval, več kriterijev: starost, zunanji videz, zgoaovinsko pričevalnost, splošno -kulturni pomen. Pri tem prvem izboru so sodelovali arhi-visti devetdesetih arhivov iz vseh republik, obeh pokrajin ter iz zveznih arhivov. V tej faz;' je bilo odbranih ok rog 500 dokumentov. V drugi fazi je prevzel skrb za rea lizacijo razstave odbor za kulturno -prosvetno dejavnost pri Zvez» arhivskih delavcev Jugoslavije, pri njenem dc končnem oblikovanju pa je sodelovala tudi posebna delovna skupina. Odbor in skup.na sla bila sestavljena iz po enega predstavnik a republiških in pokrajinskih arhivskih društeVtcr društva arhivskih delavcev zveznih arhivov. Ti predstavniki so bili Jelena Antovic (lstorii-ski arhiv Kotor), Josipi P a ver (Arhiv I Irvahke), Ivan Aleksov (Arhiv na Makedonija),' Milan Dubajič (istorij-ski arhiv Subotica), Mhan Jovanovič (Istorijski arhiv Vranje), Ljiliana Djurin (Arhiv Jugoslavije), Radmila Po-povič (Arhiv Kosova), Marija Divčič (Istorijski arhiv Sarajevo),-Slobodanka Dojčinovid (Arhiv Jugoslavije), Jasmina AlibegoviC (Arhiv Srbije) in mag. Peter Kiasine (Pokrajinski arhiv Maribor), ki je bil tudi predsednik oheh teles. Člani odbora in delovne skupine so opravili ožji izbur dokumentov,- Cilj izbora je bil, da bi dokumenti pričali c vseh področjih človekove dejavnosti.-od 10. stoletja do povojnega časa. ni pa namen razstave pri k tovarne 730dov.nskegi. razvoja jugoslovanskih dežel Zato so na razstavi zastopant najrazličnejše viste doku> men tov, med d/ugim cesarske in kraljevske listine, nekateri najoomembrietši rokopisi v latinski, glugolski; ci-
rilski in arabsk' pisavi, dokumenti, k! pričajo o prelomnih trenutkih v zgodovini naših narodov, p sma pomembnih osebnosti, geografske karte, fotografije, plakati, letaki ... Časovno so dokumenti zastopani precej enakomerno, s tem da se zgoščajo od starejših proti novejšim obdobjem, nekoliko bolj od drugih pa so zastopana leta 1. in 2. svetovne voine.
Največja vrednost razstave je torej v izredni pestrosti dokumentov. Pisani so v štirih osnovnih, pisavah, pri vsaki pa lahko opazimo več variant. V njih je zastopanih kar ducat jezikov (latinski,' nemški, turški, srbohrvatski, slovenski, makedonski, albanski, italijanski, arabski, frar. co^ki, ruski in angleški), njihova vsebina pa sega od med državnega in splošno -kulturnega pcmena na eni oo lokalnega na drugi strani. Čeprav torej ne gre za izbor po strogo zgodovinskih kriterijih, odseva iz razstave silna raznolikost kulturnozgodovinskega razvoja naših naro dov in dežel v preteklosti, ki nam pomaga razumeti tudi današnje razlike.
Precsednik Komiteja za kulturo SR Slovenije Vladimir Kavčič, kije razstave odprl,je v uvodu k spremnemu katalogu zapbal: "Dokumenti pričajo o bogastvu dokumentarnega gradiva, ki sc je ohranilo na področju Jugoslavije, pa tudi o pestrosti zgodovinskih, političnih, kulturnih in celc geopolitičnih in strateskih vplivov, kar dokazuje, da so se na tem podrečju v vseli zgodovinskih obdobjdi srečeval: in prepletali vplivi vzhoda i.n zahoda, severa in juga. Iz prepletenosti interesov v tem prostoru niso ostali le vp.ivi različnih etničnih in filozofskih sistemov, ki se manifestirajo tudi v zavesti nas, sodobnikov, ki jih včasih ceio občutimo kot nasprotujoče si ali celo an:igonistične.'Na tem prostoru je nastal in se v tisočletnih naslagali sestavljal kulturnozgodovinski palim-se?t, ki ga je mogoče vedno znova odkrivati in prepoznavati kot izjemno kulturnozgodovinsko bogastvo, ki bi moralo biti povezujoč dejavnik, skupaj raspeznavna in k skupnemu varcvanju zavezujoča uotnna, ki bi jo kje drugje zaman iskali."