APIS < D ČEBELARSTVO MARKO DEBEVEC ČUŽA 7, 1360 VRHNIKA tel.: (01) 755 12 82 faks: (01) 755 73 52 apis.md@siol.net Delovni čas: ob delavnikih 9.00-12.00 16.00-18.00 ob sobotah 9.00-12.00 Trgovina in proizvodnja: Opekarska 16 na Vrhniki .Tinin'! minil îmiiifN ' I 10-SATNI AZ-PANJI TRIETAZNI AZ-PANJ PREDELAVA VOSKA V SATNICE SAMO 0,95 EUR/KG SATNIKI: AŽ - VRTAN, LEPLJEN, ZBIT, LR - STANDARD LR 2/3 S- IN 7-SATNI AZ-PRAŠILČEK ■ Naročeno blago pošljemo tudi po hitri paketni pošti (z izjemo lomljivih izdelkov). ■ Po izjemno nizki ceni vam iz vašega voska izdelamo satnice — 0,95 eur/kg. ■ Vosek steriliziramo pri 125 oC. Odkupujemo vosek po največ 7,00 EUR/kg. Po poprejšnjem dogovoru je izplačilo mogoče takoj. GRELNIKI ZA MED 187 EUR KAKOVOSTNA RSF-POSODA IN TOČILA STANDARDNI LR-PANJ IN DVOTRETINJSKI LR-PANJ ŽICA ZA SATNIKE 250 G RSF - 4,8 EUR 250 G CINKANE - 2,5 EUR STIMI - 1,10 EUR/KG. PRI NAKUPU VEČ KOT 100 KG VAM PRIZNAMO 4 % POPUST. Panji so izdelani natančno in kakovostno. Uporabljamo vodoodporne materiale in lepila. Kakovostna izdelava po ugodni ceni. Priznano vzrejališče čebeljih matic Debevec. Sprejemamo naročila. Prodamo večje število čebeljih družin na AŽ-satih. Sprejemamo naročila. UVODNIK Slovenski čebelar 6/2015 Letnik CXvil KAZALO ycàê míCXf UVODNIK Spoštovane čebelarke in cenjeni čebelarji! V Medexu se že več kot 60 let trudimo ohranjati in krepiti vezi med naravo in človekom. Verjamemo namreč, da eden brez drugega ne bi obstali in da je sožitje najboljša izbira. Zato cenimo marljivost čebel ter ohranjamo in plemenitimo ljudsko izročilo čebelarjenja, pridobivanja čebeljih pridelkov in drugih darov narave. Ponosni smo, da pri svojem delu sodelujemo z več kot 2000 slovenskimi čebelarji, in na našo skrb, da so njihovi pridelki povsem pristni in varni. Z veseljem podpiramo tudi akcije, ki odražajo zavest ohranjanja narave in s tem tudi čebelje paše. Čebele so v zadnjih letih na udaru številnih vremenskih nevšečnosti, bolezni, pa tudi neodgovornega ravnanja ljudi... Pomagamo jim lahko z ohranjanjem avtohtonih medovitih rastlin, ki so vir medičine in cvetnega prahu, ter tako zagotovimo obstoj kulturne krajine in naše kranjske sivke. Skupaj s Čebelarsko zvezo Slovenije smo se zato v začetku tega leta odločili, da tudi mi prispevamo k obstoju čebel in zagotavljanju njihove paše. V okviru akcije »Človek posadi, čebela opraši« smo v različnih krajih po Sloveniji posadili 250 lip. To drevo ima za Slovence simbolen pomen, saj velja za stičišče našega naroda in je avtohtono medovito drevo. Veseli smo, da je ta vseslovenska akcija naletela na dober odziv. S svojim sodelovanjem so jo med drugimi podprli predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, predsednik slovenske vlade dr. Miro Cerar skupaj z ministri, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije dr. Milan Brglez ter ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore. Vsak izmed njih je prejel po eno sadiko tega avtohtonega drevesa z zavezo, da jo bo posadil in tako pripomogel k ohranjanju medovitih rastlin. Upamo in verjamemo, da so dober namen akcije »Človek posadi, čebela opraši« prepoznali tudi vsi tisti, ki jim je mar za naravo in njene prebivalce. Morda bo dober opomnik, da je skrajni čas, da začnemo ljudje naravi vračati, kar si neupravičeno jemljemo, ter da je skrb za čebele nekaj, Fotografija na naslovnici: Mlada kanadska čebelarka pri vzreji čebeljih matic. Nominirana fotografija z mednarodnega natečaja čebelarske fotografije Čebelarske zveze Slovenije 2014. Foto: Claudia Pavon, Kanada Aleša Kandus in Aleš Mižigoj: VZREJA ČEBELJIH MATIC 201 Dr. Peter Kozmus: Selekcija v vzrejališčih 203 Peter Podgoršek, Mitja Nakrst in Aleš Gregorc: Rezultati vzrejne dejavnosti v letu 2014 204 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Vlado Auguštin: Oskrba izrojencev Franc Šivic: Novice iz sveta DELO ČEBELARJA 211 212 Mag. Marko Hrastelj: Razmnoževanje čebeljih družin -temelj prihodnje sezone 214 ZDRAVJE ČEBEL_ Martina Škof, dr. vet. med.: Poapnela zalega - kaj mi je storiti? 215 ČEBELJE PAŠE_ Jožica Golob-Klančič: Medovite trajnice - kako jih vzdržujemo poleti? 217 ZGODOVINA ČEBELARSTVA 219 DOGODKI IN OBVESTILA 222 OBVESTILA ČZS 225 MALI OGLASI 233 V SPOMIN 236 INDEX EDITORIAL Aleša Kandus and Aleš Mižigoj: QUEEN BREEDING 201 Peter Kozmus, DSc: Selection at Queen Breeding Stations 203 Peter Podgoršek, Mitja Nakrst and Aleš Gregorc: The Results of Breeding Activities in the Year 2014 204 FROM SCIENCE AND PRACTICAL WORK_ Vlado Auguštin: Taking Care of Parent Colonies 211 Franc Šivic: World News 212 BEEKEEPER'S WORK_ Marko Hrastelj, MSc: Reproduction of Bee Colonies - The Cornerstone of the Future Season 214 BEES' HEALTH_ Martina Škof, DVM: Chalk Brood - What Should I Do? 215 HONEYBEE FORAGE_ Jožica Golob-Klančič: Nectar-Bearing Perennials - How to Maintain Them During the Summer? 217 HISTORY OF BEEKEEPING 219 NEWS AND EVENTS 222 ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING ASSOCIATION OF SLOVENIA 225 SMALL ADS 233 IN MEMORIAM 236 201 UVODNIK kar bi morali podpreti vsi. Če želimo še naprej uživati domače izdelke, moramo tudi saditi domače. Nekoč s(m)o dejali: »Kar seješ, boš žel!« Dandanes na to velikokrat pozabimo, velja pa še vedno. In v Medexu bi radi »želi« slovenski med, radi bi ga še naprej ponujali svojim zvestim prijateljem in uživanje dobrot iz narave omogočili tudi zanamcem. Pri uresničevanju našega poslanstva nam pogosto pomaga Čebelarska zveza Slovenije, ki je zaupanja vreden pobudnik številnih akcij; skupaj z nami verjame in se zaveda, da so nam čebele lahko vzor in da zanje lahko naredimo tudi marsikaj dobrega. Pri- zadevali si bomo, da naše sodelovanje ohranimo in ga v prihodnosti še okrepimo, saj tudi to potrjuje našo zavezanost skrbi za te pomembne in marljive žuželke ter slovensko čebelarstvo na sploh. Naj namesto pozdrava povabiva k akciji »Človek posadi, čebela opraši« tudi vas, drage bralke in cenjeni bralci Slovenskega čebelarja, z željo, da bi bilo posajeno tudi oprašeno in da bi medilo! Posadite tudi vi svojo lipo. Aleša Kandus, direktorica, in Aleš Mižigoj, svetovalec Medex d.o.o. Razpis Čebelarska zveza Slovenije išče sodelavca, svetovalca - specialista za tehnologijo čebelarjenja. Več informacij o nalogah in pogojih najdete na spletni strani www.czs.si. ČZS Ob čebelarskem prazniku - čebelarji bodimo ponosni na delo, ki ga opravljamo! Slovenski čebelarji že od leta 2003 vsako leto 20. maja, na rojstni dan Antona Janše, praznujemo svoj čebelarski praznik. Pobudnik vseslovenskega čebelarskega praznika je bil g. Pavle Zdešar in njemu gre zahvala, da se čebelarji že 13 let srečujemo na praznovanju - vsakič v drugem kraju v Sloveniji. Letošnje praznovanje, ki je bilo 23. maja v Cerknici, je imelo še poseben čar. Slovenski čebelarji in tudi Republika Slovenija si namreč prizadevajo, da bi OZN razglasila 20. maj za svetovni dan čebel. Če bi se to zgodilo, bi torej ta dan postal svetovni »čebelarski praznik«. Čebele in čebelarji si poseben dan vsekakor zaslužimo! Ljudje se vsak dan bolj zavedamo pomembnosti čebel, saj je vsaka tretja žlica svetovne hrane odvisna od njihovega opraševanja. Ob čebelarskem prazniku se vsem slovenskim čebelarjem zahvaljujem za ves trud, ki ga vlagajo v ohranitev naše kranjske čebele. Dandanes čebele brez izobraženega čebelarja ne bi preživele. Posebna zahvala je namenjena vsem čebelarskim dru- štvom, ki odlično delujejo na terenu, saj povezujejo čebelarje med seboj, vzgajajo mladino in ozavešča-jo javnost o pomembnosti in vlogi čebel. Čebelarska društva so pravzaprav gonilo razvoja čebelarstva, zato vsem vodstvom društev in zvez še enkrat hvala za odlično delo! Ob prazniku velja posebna zahvala tudi sodelavcem na ČZS in vodstvu ČZS, ki se trudijo, da bi slovenski čebelarji imeli na voljo odlične storitve Javne svetovalne službe v čebelarstvu in da je ČZS njihov servis. Na koncu naj se zahvalim tudi vsem državnim institucijam, pristojnim za to kmetijsko panogo, ki pomagajo pri razvoju čebelarstva, še posebej pa Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z ministrom Dejanom Židanom na čelu. Čebelarji, bodimo ponosni na svoje delo, saj s skrbjo za čebele, ki so nepogrešljive v verigi pridelave hrane in predvsem pri ohranjanju našega okolja, opravljamo posebno poslanstvo. NAJ MEDI! Boštjan Noč, predsednik ČZS Naj nas svet prepozna tudi po »Slovenskem medu« Slovenski čebelarji smo iz dneva v dan bolj prepoznavni tako doma kot v tujini. Poznajo nas kot odlične čebelarje, poznajo nas po naši kranjski čebeli, tako v Sloveniji kot tudi v tujini pa so izjemno cenjeni tudi naši čebelji pridelki. Prepoznavnost našega medu je velika, lahko pa bi bila še večja. In velika priložnost za še večjo prepoznavnost so geografske zaščite v EU. ČZS se je dolgo časa »spopadala z birokracijo«, da je končno dosegla zaščito slovenskega medu z geografsko označbo. To, kar nam je uspelo, je v resnici privilegij v EU. Kajti to, da 238 lahko pri nas pridelan med poimenujemo »Slovenski med«, je v EU velika posebnost in izjema. Slovenski čebelarji smo na to lahko ponosni in zato je prav, da se množično vključimo v sistem geografske zaščite. Predvsem zdaj, ko nas svet vsak dan bolj spoznava (in podpira) kot pobudnike »svetovnega dne čebel«, je priložnost, da domači in tuji javnosti predstavimo tudi Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo! Več informacij o vseh podrobnostih vključevanja v sistem zaščite lahko dobite pri ge. Nataši Lilek na sedežu ČZS. Boštjan Noč, predsednik ČZS Slovenski čebelar 7-136/2015 Letnik CXVII VZREJA ČEBELJIH MATIC elekcija v vzrejališčih I_I Peter Kozmus*, peter.kozmus@czs.si Že od nekdaj je posebna pozornost namenjena čebelji matici, saj je zlasti od njene kakovosti odvisna kakovost čebelje družine. Od matice niso odvisni samo donos medu, mirnost, rojivost, čistilni nagon itd., ampak tudi druge lastnosti, kot so dovzetnost za bolezni in učinkovitost izrabe določenih paš. Številni čebelarji si zato prizadevajo za čim bolj kakovostne matice v svojih čebelarstvih, to pa je tudi razlog za vzpostavitev vzreje matic, ki sega že v obdobje Antona Janše. Tehnologija vzreje je bila od začetkov do dandanes v marsičem izpopolnjena in poenostavljena, to pa vzre-jevalcu omogoča, da na leto lahko vzredi tudi več kot 1500 kakovostnih matic. V zadnjih letih pri nas deluje približno 30 odobrenih vzrejališč čebeljih matic, v katerih je na leto vzrejenih približno 30.000 čebeljih matic. V vzrejališčih poteka tudi selekcija kranjske čebele, katere cilj je čim boljša kakovost vzrejenih matic. Matice, vzrejene pri vzrejevalcih, delimo na dve ravni. Večina vzrejenih matic je gospodarskih. Pri teh selekcija poteka po materini (maternalni) strani (izbira matičarjev), ne pa tudi po očetovi (paternalni) strani, saj praha matic ni nadzorovana. V povezavi s tem vzrejevalci opravljajo t. i. direktni test. Cilj tovrstnega testiranja je pridobitev podatkov o čebeljih družinah, ki jih vzrejevalci potrebujejo za poznejšo odbiro matičarjev, na plemenilni postaji pa tudi trotarjev. Za izvajanje direktnega testa so pripravljena natančna navodila, ki jih morajo vzrejevalci pri testiranju upoštevati. Nekatera med njimi so: • testni čebelnjak, v katerem so testirane čebelje družine, mora biti usmerjen v pridelavo medu; • testne družine morajo biti ves čas testiranja na istem stojišču in jih med testiranjem lokacijsko ni dovoljeno deliti na več skupin; • v letu izvajanja testiranja morajo biti testne družine močne in na začetku čim bolj izenačene; • v poznejšem obdobju družinam ne smemo dodajati čebel ali zalege; • vse družine na stojišču je treba oskrbovati enako, prav tako mora biti enotno in evidentirano vsako zatiranje varoj ali uporaba drugih sredstev in posebnih rejskih ukrepov; • matice v testnih družinah morajo biti označene, družine imajo evidenčni list, na katerega vzrejevalci vpisujejo podatke, potrebne za testiranje; * Dr., vodja PRO • evidentirano mora biti tudi vsako dodajanje ali odvzemanje čebel, zalege, hrane ali medu; • po koncu pašne sezone je treba evidenčne liste poslati v obdelavo na Kmetijski inštitut Slovenije (KIS). Vzrejevalci pri tem z ocenami od 1 (najslabša ocena) do 4 (najboljša ocena) ocenjujejo lastnosti, kot so mirnost (neagresivnost) čebelje družine, sedenje na satju ter rojenje. Pridelek medu, živalnost, odpad varoj in čistilni nagon pa ocenjujejo po natančnih navodilih, zapisanih v Programu direktnega testiranja. Postopek obdelave rezultatov Vzrejevalci zbrane podatke ocenjevanja pošljejo na KIS, tam pa jih enotno obdelajo. Po obdelavi vzrejevalci prejmejo rezultate testa s priporočili o izbiri družin za matičarje v prihodnji sezoni: • odsvetovane so vse družine, katerih obarvanost je bila ocenjena z manj kot štiri; • odsvetovane so vse družine, katerih mirnost je bila ocenjena z manj kot tri; • odsvetovane so vse družine, katerih živalnost je bila aprila in julija ocenjena z manj kot tri; • odsvetovane so vse družine, katerih rojivost je bila junija ocenjena z manj kot tri; • odsvetovane so vse družine, katerih čistilna sposobnost je bila ocenjena na manj kot 90 odstotkov. Za nadaljnjo vzrejo so priporočene družine, razvrščene po vsoti podeljenih ocen, in tiste, katerih čistilna sposobnost je bila ocenjena na več kot 90 odstotkov. Količina pridelanega medu in število od- Evidenčni listi so ključni za natančno testiranje čebeljih družin med letom. 240 Slovenski čebelar 7-137/2015 Letnik CXVII VZREJA ČEBELJIH MATIC padlih varoj ne vplivata na priporočilo, vzrejevalec pa te podatke upošteva na podlagi svoje lastne presoje. Zbrani podatki direktnega testa prikazujejo stanje čebeljih družin na določenem vzrejališču, ki je zaradi prodaje matic pomemben vir genetskega materiala za širšo populacijo čebel. Pasemsko neustrezne, napadalne in šibke družine so zato za nadaljnjo vzrejo odsvetovane. Kljub temu da ocenjevanje čebeljih družin med letom od vzrejevalca zahteva dodatno delo, so zbrani podatki neprecenljivi in nujni za odgovorno izbiro čebeljih družin za matičarje. Pred dokončno odobritvijo jim izmerijo še kubitalni indeks in ugotavljajo morebitno navzočnost spor noseme, kot zadnja pa jih pregleda še delovna komisija, ki na podlagi morfološkega pregleda (moč družine, stanje zalege, mirnost, sedenje na satu, čistost) pred sezono potrdi odbiro primernih družin za matičarje. Iz teh družin potem vzrejevalci vzrejajo matice. Ob tem je treba poudariti, da je zelo pomemben vpliv trotov, s katerimi se prašijo mlade matice, saj v čebelji družini prispeva polovico njene dedne zasnove. Pri vzreji gospodarskih matic ta vpliv ni nadzorovan, zato si v okviru ČZS prizadevamo za vzpostavitev Na plemenišču sočasno odleti na praho večje število matic, zato je takrat priporočljivo, da je v okolici čim več trotov z dobrim genetskim potencialom. plemenilnih postaj, na katerih bi bil vpliv trotov zaradi kontroliranega parjenja pod določenim nadzorom. V bližini vzrejališč čebeljih matic je tako zelo pomembno, kakšne so čebelje družine sosednjih čebelarjev (tako glede čistosti kot tudi kakovosti), kajti iz vseh razvitih družin izletavajo troti, ki oprašujejo matice v svoji okolici, tudi tiste, ki jih vzrejajo vzre-jevalci. Zaradi tega ti čebelarji opravljajo odgovorno nalogo širjenja genetskega materiala iz njihovih čebeljih družin in na ta način pomembno vplivajo na ohranjanje kranjske čebele na širšem območju RS. J Rezultati vzrejne dejavnosti v letu 2014 Peter Podgoršek, peter.podgorsek@kis.si, Mitja Nakrst, mitja.nakrst@kis.si, in Aleš Gregorc, ales.gregorc@kis.si Leta 2014 je gospodarske matice z znanim poreklom po materini strani vzrejalo 29 vzrejališč, plemenilna postaja Rog-Ponikve pa je vzrejala rodovniške matice, ki so imele zaradi izoliranosti ple-menišča znano poreklo tudi po očetovi strani. Vse matičarje, ki so jih vzrejevalci pripravili za vzrejno sezono, je pregledala delovna skupina za potrjevanje vzrejališč. Pregledane in izmerjene so bile njihove morfološke značilnosti, ugotovljena je bila morebitna okuženost s povzročiteljem nosemavosti ter ocenjena mirnost čebel na satju, strnjenost zalege in obarvanost zadnjih obročkov na zadku. Potrjenih je bilo 82 matičarjev in trotarjev, ki so prejeli zootehniško spričevalo za plemensko kranjsko čebelo in s tem tudi dovoljenje za vzrejo in prodajo čebeljih matic. V Izvorno rodovniško knjigo kranjske čebele so bile vpisane 32.703 matice. Skoraj 60 odstotkov vzrejenih matic je bilo izvoženih. Preizkušanje potomcev Kakovost posameznega matičarja lahko ocenimo s testiranjem njegovih potomk (progeno testiranje). To testiranje izvedejo čebelarji, tako da ocenijo mirnost čebelje družine s testirano matico, oceni- jo rojivost in izmerijo donos medu. Mirnost in roji-vost ocenjujemo z ocenami od 1 do 4 (ocena štiri je najboljša), donos medu pa v kilogramih. Leta 2014 je testiranje izvajalo 26 čebelarjev, vsak pri nekaj več kot dvajsetih maticah. V testiranje je bilo zajetih 541 mladih matic, ki so izvirale iz 52 matičarjev. Da bi bilo testiranje čim bolj nepristransko, testni čebelarji ne vedo, čigave matice so prejeli, vsak pa testira matice iz najmanj štirih vzrejališč. Po statistični obdelavi rezultatov je za vsakega matičarja na podlagi ocen in meritev njegovih potomk izračunan selekcijski indeks. Uvedel ga je dr. Poklukar, ki je presodil, da je ena točka mirnosti vredna 0,81 kg medu, ena točka rojivosti pa 2,23 kg medu. Selekcijski indeks je izračunan po formuli 0,42 x donos medu (kg) + 1,94 x točke ocene rojivosti + 0,80 x točke ocene mirnosti. V Preglednici 1 so navedene povprečne vrednosti se-lekcijskega indeksa pri posameznih vzrejevalcih. Poudariti moramo, da je bilo leto 2014 izjemno neugodno za donos medu, saj je bil povprečni donos samo 9,8 kg oziroma več kot polovico manj od dolgoletnega povprečja. Povprečna ocena roji-vosti je bila 3,34, mirnosti pa 3,29 točke (od štirih). 204 Slovenski čebelar 6/2015 Letnik CXvil VZREJA ČEBELJIH MATIC V Preglednici 2 navajamo rodovniške številke desetih najboljših matičarjev glede na povprečno oceno rojivosti. Preglednica 1: Prvih deset vzrejevalcev po povprečnem selekcijskem indeksu (Si) progeno testira-nih matic v letu 2014 Št. Vzrejevalec Si 1 Ficko 14,43 2 Starovasnik 14,27 3 Vozelj 14,12 4 Čebelarstvo Pislak Bali 14,12 5 Donko 14,03 6 Koštomaj 14,02 7 Zaletelj 13,83 8 Kapun 13,78 9 Andrejč 13,78 10 Jug 13,68 Preglednica 2: Najmanj rojivi matičarji, testirani pri potomstvu v letu 2014 Št. Vzrejevalec Matičar Rojivost 1 Čebelarstvo Pislak Bali 7731-2010 3,761 2 Vozelj 16210-2010 3,682 3 Vozelj 32600-2011 3,675 4 Bukovšek 2080-2011 3,664 5 Grm 13703-2011 3,593 6 Donko 5573-2011 3,592 7 Tratnjek 25977-2012 3,582 8 Čebelarstvo Pislak Bali 24190-2011 3,574 9 Kapun 1483-2010 3,552 10 Čebelarstvo Pislak Bali 22044-2011 3,516 Kot najbolj prepoznavna lastnost kranjske čebele je za kupce mladih matic izjemno pomembna mirnost. V Preglednici 3 so navedene rodovniške številke matic, ki so imele pri testiranju potomstva najboljše povprečne ocene mirnosti. Preglednica 3: Najbolj mirni matičarji, testirani na potomstvu v letu 2014 Št. Vzrejevalec Matičar Mirnost 1 Janez Dremelj 359 3,675 2 Herbaj 15103-2011 3,637 3 Janez Dremelj 362 3,601 4 Vozelj 32600-2011 3,565 5 Ivan Dremelj 2630-2009 3,533 6 Čebelarstvo Pislak Bali 19857-2012 3,484 7 Potisek 369 3,476 8 Luznar 20409-2011 3,456 9 Čebelarstvo Pislak Bali 7731-2010 3,428 10 Pokorni 7730-2012 3,422 V Preglednici 4 so navedene rodovniške številke matic, pri katerih potomstvu je bil ob testiranju izmerjen najboljši povprečni donos medu. Ob tem naj še enkrat omenimo, da je bil donos medu leta 2014 najmanjši v zadnjih dvajsetih letih, zato so tudi povprečne vrednosti precej nizke. Preglednica 4: Razvrstitev matičarjev po povprečnem donosu medu na podlagi testiranja potomstva 2014 Št. Vzrejevalec Matičar Med (kg) 1 Donko 5573-2011 17,0 2 Ivan Dremelj 2630-2009 16,7 3 Čebelarstvo Pislak Bali 7731-2010 15,5 4 Kavaš 19020-2011 15,2 5 Janez Dremelj 362 14,8 6 Tratnjek 25977-2012 14,7 7 Čebelarstvo Pislak Bali 19930-2012 14,7 8 Kapun 1483-2010 14,6 9 Bukovšek 2080-2011 14,3 10 Potisek 370 13,7 Sklep Poleg poglavitnih treh lastnosti so čebelarji pri testiranju z ocenami od 1 do 4 ocenjevali tudi obarvanost obročkov na zadkih osebkov v čebelji družini. Ocenjenih je bilo 454 družin. Povprečna ocena obarvanosti je bila 3,58 točke oziroma nekoliko slabša kot v prejšnjih letih. Oceno 1 (obarvane čebele) so prejele štiri družine, samo 65,4 odstotka družin pa je dobilo oceno štiri (obarvanih čebel ni bilo opaziti). Takšni rezultati so lahko precej skrb zbujajoči, saj nakazujejo težave vzrejališč pri zagotavljanju pasemske čistosti v svoji okolici. Že eno samo stojišče v neposredni bližini vzrejališča lahko povsem poruši vzrejno delo, saj se matice praši-jo v zraku in seveda lahko tudi z neustreznimi troti. Vzrejališča in plemenilne postaje so namreč za zdaj brez ustrezne zakonske zaščite, naša želja pa je, da bi tudi ta prispevek pomagal k hitrejši ureditvi tega področja. J SLOVENSKi ČEBELAR 6/2015 LETNIK CXVII 205 VZREJA ČEBELJIH MATIC Predviden ukrep menjave matic v letu 2015 Tudi letos bomo izvajali menjavo čebeljih matic po podobnem programu kot v minulih letih. Zamenjevali bomo matice iz tistih družin, v katerih se pojavlja čezmerno število delavk z rumenimi obročki na zadkih. Če ste zainteresirani za brezplačno zamenjavo matic in če menite, da so v vašem čebelarstvu čebele z rumenimi obročki na zadkih, do 20. junija 2015 navežite stik s terenskim svetovalcem na vašem območju in se z njim dogovorite za obisk oz. pregled čebeljih družin. Če boste v kateri čebelji družini ugotovili več kot dva odstotka čebel z rumenimi obročki na zadkih, vam bo terenski svetovalec to pokazal, potem pa se boste z njim lahko dogovorili tudi za menjavo. Ob tem vas obveščamo še, da je v programskem obdobju 2014-2016 vsak čebelar samo enkrat upravičen do brezplačne menjave matic. Zato čebelarji, ki so matice prejeli lani, letos niso upravičeni do brezplačne zamenjave. Do zaključka redakcije Slovenskega čebelarja, naročnik še ni obvestil ČZS, da je izbrana za izvajalko te naloge, zato vas bomo po končanem javnem naročilu o začetku izvajanja tega ukrepa obvestili na spletni strani ČZS. O končanem razpisu bodo prav tako obveščeni vsi terenski svetovalci. Dr. Peter Kozmus, vodja PRO Ocenjevanje lastnosti kupljenih matic Obveščamo vas o možnosti za ocenjevanje matic, ki so vpisane v izvorno rodovniško knjigo (IRK). Na Kmetijskem inštitutu Slovenije so lani vzpostavili preprost računalniški obrazec, prek katerega lahko čebelarji podate ocene matic, ki ste jih v minulem obdobju kupili pri odobrenem vzrejevalcu. Pri tem morate biti pozorni na rodovniške številke kupljenih matic, zato je priporočljivo, da ob dodajanju matice v panj nalepite na vrata oz. pokrov panja ali na panjski list nalepko iz matičnice. Omenjeni obrazec boste našli na spletni strani: http://www.govedo.si/ pls/cebele/!kranjska.sivka. Ob ocenjevanju matic je treba najprej izpolniti številko GMID in rodovniško številko matice, za katero želimo podati oceno. Pri tem program v ozadju preveri usklajenost podatkov z bazo podatkov v IRK. Nato lahko vpišemo ocene za tri lastnosti, vendar morajo biti te čim bolj objektivne. Najprej z oceno od 1 do 4 ocenimo mirnost, kot je opisano na obrazcu. Po podobnem postopku ocenimo še rojivost. Na koncu vpišemo še količino medu, ki ga je čebelja družina pridelala v vsej sezoni. Zbrani Obrazec za ocenjevanje matic podatki bodo po koncu sezone obdelani skupaj s podatki, ki jih posredujejo pogodbeni čebelarji. Na podlagi dodatno zbranih podatkov pričakujemo, da bodo izračunane vrednosti matic še bolj natančne kot doslej, zato čebelarje vabim h konstruktivnemu sodelovanju. Dr. Peter Kozmus, vodja PRO Strokovna razprava o osnovni odbiri in izločanju križancev ter Dan kranjske čebele v Pomurju JSSČ bo letošnjo strokovno razpravo o osnovni odbiri in izločanju križancev ter Dan kranjske čebele pripravila skupaj s pomurskimi čebelarji in z vzrejali-ščem čebeljih matic Kavaš. Dogodek bo potekal v soboto, 20. junija 2015, od 9.00 ure naprej v Gostilni pri Črncu v Odrancih (Ravenska 64a). Strokovna razprava je namenjena vzrejevalcem in čebelarjem, še zlasti tistim, ki čebelarijo v okolici vzrejališč čebeljih matic, saj prav ti s svojim vestnim čebelarjenjem, predvsem pa z izvajanjem osnovne odbire dejavno sodelujejo pri ohranjanju kranjske čebele v Sloveniji. V okviru dogodka bodo predstavljene najpomembnejše lastnosti kranjske čebele, pomen in način izvajanja osnovne odbire, genetika v čebelarstvu ter vzreja gospodarskih matic. V okviru Dneva kranjske čebele bomo tako kot lani v Semiču podelili 204 Slovenski čebelar 6/2015 Letnik CXvil VZREJA ČEBELJIH MATIC priznanja tistim vzrejevalcem matic, ki so v letu 2014 dosegli najboljše rezultate na področju selekcije. Po strokovnem delu bo ob 12. uri ogled vzrejališča v neposredni bližini. Po končani razpravi bo za udeležence po simbolični ceni na voljo tudi malica. Program dogodka: 1. Uvodni pozdrav. 2. Milena Kavaš: Predstavitev vzrejališča Kavaš. 3. Dr. Peter Kozmus: Zakaj in kako čebelariti s kranjsko čebelo? 4. Peter Podgoršek: Osnove genetike v čebelarstvu. 5. Dr. Stanko Kapun: Vzreja gospodarskih matic. 6. Razprava o vseh štirih temah. 7. Podelitev priznanj vzrejevalcem za dosežke v selekciji v letu 2014. 8. Ogled vzrejališča Kavaš. Vabljeni vzrejevalci matic, predvsem pa vsi čebelarji! Dr. Peter Kozmus, vodja PRO Seznam vzrejališč čebeljih matic v letu 2015 Objavljamo seznam vzrejališč čebeljih matic z vzrejnim potrdilom za leto 2015. Vzrejališča, ki v letu 2015 vzrejajo gospodarske plemenske matice Apis mellifera carnica z znanim poreklom matere: 1. Jože Andrejč, Murski Petrovci 1a, 9251 Tišina 2. Krištof Bokal, Sv. Andrej 30a, 4220 Škofja Loka 3. Vzrejališče Bukovšek, Janko Bukovšek, Ul. Milene Korbarjeve 20a, 4000 Kranj 4. Štefan Bukovšek, Golo Brdo 19, 1215 Medvode 5. Marko Debevec, Čuža 7, 1360 Vrhnika 6. Bojan Donko, Dolgovaške Gorice 16, 9220 Lendava 7. Janez Dremelj, Dragovšek 13, 1275 Šmartno pri Litiji 8. Viktor Gaber, Novačanova 3, 3202 Ljubečna 9. Darko Grm, Hude Ravne 1, 1273 Dole pri Litiji 10. Jože Herbaj, Nedelica 29, 9224 Turnišče 11. Vasja Jug, Grant 1e, 5242 Grahovo ob Bači 12. Jožefa Kapun Maršik, Vaneča 70a, 9000 Murska Sobota 13. Milena Kavaš, Ribiška 8, 9233 Odranci 14. Peter Kolar, Doklece 3, 2323 Ptujska Gora 15. Matija Koštomaj, Paridol 15, 3224 Dobje pri Planini 16. Anton Kumer, Krnica 52, 3334 Luče 17. Janez Luznar, Begunje 170, 4275 Begunje na Gorenjskem 18. Venčeslav Lešek, Olešče 28, 3270 Laško 19. Irma Petelin, Pliskovica 102, 6221 Dutovlje 20. Čebelarstvo Pislak, Robert Bali, Apače 303, 2324 Lovrenc na Dravskem polju 21. Julij Pokorni, Gačnik 3, 2211 Pesnica pri Mariboru 22. Jožef Potisek, Jelša 23, 1275 Šmartno pri Litiji 23. ČD Slovenska Bistrica, Kvedrova ulica 40, 2331 Pragersko 24. Jožef Tratnjek, Žižki 93, 9232 Črenšovci 25. Jože Vidovič, Apače 300, 2324 Lovrenc na Dravskem polju 26. Ladislav Vozelj, Dragovšek 18, 1275 Šmartno pri Litiji 27. Henrik Zaletelj, Fužina 59, 1303 Zagradec Plemenilna postaja in seznam vzrejevalcev, ki v letu 2015 vzrejajo rodovniške plemenske matice Apis mellifera carnica z znanim poreklom matere in očeta: Plemenilna postaja Rog-Ponikve • Jožef Sever, Stara cesta 12, 8333 Semič • Franc Movern, Praprot 11, 8333 Semič • Janez Movern, Pri pošti 9, 8333 Semič • Stanislav Plut, Krvavčji Vrh 1a, 8333 Semič Dr. Peter Kozmus, vodja PRO ČEBELARSTVO LUZNAR Begunje 170, 4275 Begunje na Gorenjskem tel.: 040/321 556 cebelarstvo.luznar@gmail.com PRODAJA ČEBELJIH MATIC Nudimo kakovostne čebelje matice čiste kranjske sivke z Gorenjske iz registriranega vzrejališča pod nadzorom KIS. VZREJNI CENTER RODICA Spoštovane čebelarke in cenjeni čebelarji! Ponujamo vam kakovostne in označene matice čiste kranj ske sivke iz odbranih matičarjev, vzrejenih pod nadzorom KIS. Matice lahko naročite po tel.: 031/254 995 ali po e-pošti: vasja.jug@gmail.com. Čebelarjem omogočamo količinski popust. Matice lahko prevzamete osebno ali po pošti. ■ 204 Slovenski čebelar 6/2015 Letnik CXvil VZREJA ČEBELJIH MATIC Seminar o vzreji matic v svojem čebelarstvu ČZS, JSSČ razpisuje seminar o vzreji matic v svojem čebelarstvu. Po programu bodo v okviru seminarja izvedene tri ure teoretičnega in tri ure praktičnega izobraževanja. Na njem se boste seznanili s selekcijo, z odbiro družin in načini vzreje matic v svojem čebelarstvu. O terminu in lokaciji seminarja bodo prijavljeni kandidati obveščeni naknadno. Prijave zbira ga. Zlatica Kovačevic na e-naslovu: zlati- ca.kovacevic@czs.si ali po telefonu št.: 01/729 61 24. Ob prijavi po e-pošti obvezno navedite ime in priimek, naslov (ulica, hišna številka, številka pošte, kraj), koliko let čebelarite, tel. oz. GSM št. in e-naslov. Prijave zbiramo do 5. junija 2015. Ker se bo seminarja lahko udeležilo največ 15 slušateljev, pohitite s prijavo! JSSČ Zbiranje prednaročil za knjigo ČZS je v letošnji 1. št. Slovenskega čebelarja napovedala izid nove knjige z naslovom »Biologija in kontrola parjenja pri medonosni čebeli« avtorjev Gudrund in Nikolausa Koenigerja ter Friedrich--Karla Tielserja. »V njej je združeno obsežno znanje o paritveni biologiji, ki je bilo do zdaj razdrobljeno po strokovni literaturi. Delo je splošno razumljivo in je zakladnica znanja za vse, ki jih zanima biologija čebel, ter za čebelarje, ki želijo sami vzrejati matice, za vzrejevalce pa bo dobrodošel učbenik in obvezno čtivo. Avtorji svojo pozornost namenjajo spolnim osebkom v čebelji družini. Obravnavajo razvoj in morfologijo spolovil, zapleteno paritve-no vedenje in trotovišča, razpravljajo o razdaljah, ki jih lahko premagajo med praho, natančno opišejo potek posameznega parjenja, vlogo različnih delov spolovil pri uspešni osemenitvi ter večkratno par- jenje matic. V drugem delu avtorji vse to povežejo s praktično uporabo pri sodobnem delu vzreje-valcev, ki želijo tako ohranjati posamezne rase kot tudi selekcionirati želene lastnosti. Ključno vlogo pri tem ima učinkovita kontrola parjenja. Avtorji opišejo tudi različne pristope k vzreji - od parjenja na stojišču oz. na plemenilnih postajah do umetnega osemenjevanja - ter jih primerjajo po uspešnosti.« Knjiga naj bi predvidoma izšla do konca leta 2015, to pa je odvisno od zbranih prednaročil. Redna prodajna cena skupaj z DDV bo 50 EUR, v prednaročilu pa boste za knjigo odšteli le 38 EUR. V ceno niso zajeti stroški pošiljanja po pošti. Prednaročila in predplačila za knjigo do 15. julija 2015 zbira ga. Dimc (tel.: 01/729 61 00, e-naslov: bar-bara.dimc@czs.si). Nakup vam toplo priporočamo. Anton Tomec, tajnik ČZS VZREJA MATIC ČEBELARSTVO DREMELJ Janez Dremelj, Dragovšek 13, 1275 Šmartno pri Litiji GSM: 041/836 050, 041/779 119 Tel.: 05/971 06 23 e-pošta: vzreja.dremelj@gmail.com Sprejemam naročila za matice čiste kranjske sivke in zrele matičnike. Matice so označene, lahko jih prevzamete osebno ali pa vam jih pošljemo po pošti. Ob večjem naročilu matic je poštnina brez plačna. VZREJA MATIC JOŽEF POTISEK Vzrejamo kakovostne matice kranjske sivke pod nadzorom KIS. Matice lahko prevzamete osebno ali vam jih pošljemo po pošti. Ob naročilu pet ali več matic poštnina brezplačna. Jelša 23, Šmartno pri Litiji GSM: 041/953 748, 031/762 025 e-pošta: jozef.potisek@gmx.com 240 Slovenski čebelar 7-142/2015 Letnik CXVII VZREJA ČEBELJIH MATIC Vzreja matic V sodelovanju s KIS vzrejamo matice Kranjske sivke. Sprejemamo naročila. Prevzem možen osebno, po pošti ali ob petkih zvečer v ČD Škofja Loka v Brodeh. §GW® BOKAL www.bokal.si Sveti Andrej 30/a Škofja Loka - SI M: 041 / 344 - 065 041 / 531 - 423 E: info@bokal.si NOVO na Gorenjskem Vzreja matic JOŽE HERBAJ Nedeljica 29, 9224 TURNIŠČE Tel.: 02/572 14 70 in GSM: 041/214 980 Sprejemamo naročila za označene matice kranjske sivke iz odbranih matičarjev, vzrejenih pod nadzorom KIS. MATICE LAHKO PREVZAMETE OSEBNO, POŠILJAMO PA JIH TUDI PO POŠTI! Vzreja matic BUKOVŠEK - od leta 1934 - Ponujamo vam označene matice kranjske sivke iz odbranih matičarjev, vzrejene pod nadzorom KIS. - Matice lahko dobite od konca maja do pozne jeseni bodisi po pošti bodisi na naslovu: Golo Brdo 19, 1215 Medvode. - Matice pošiljamo večkrat na teden. Vzreja matic DARKO GRM Hude Ravne 1, Dole pri Litiji Tel.: (01) 897 21 45 - GSM: 041/900 606 e-pošta: darko.grm1@siol.net • Sprejemamo naročila za označene matice čiste kranjske sivke iz odbranih matičarjev pod nadzorom KIS. • Ponujamo vam tudi matičnike črne barve za pridobivanje matičnega mlečka ali za vzrejo matic. Vzrejamo kakovostne matice kranjske sivke pod nadzorom KIS-a. Matice lahko prevzamete osebno ali pa vam jih pošljemo po pošti. Pri nakupu več kot 10 matic vam priznamo 10 % popust. Čebelarstvo KAPUN Vaneča 70a, 9201 Puconci Tel.: 031 703 603 e-pošta: kapunstanislav@gmail.com SLOVENSKi ČEBELAR 6/2015 LETNIK CXVII 205 VZREJA ČEBELJIH MATIC VZREJALIŠČE ČEBELJIH MATIC GABER Pri nas lahko kupljene označene čebelje matice prevzamete osebno ali pa vam jih pošljemo po pošti. Vzrejališče je odobril KIS. Novačanova ulica 3, 3202 Ljubečna, Tel.: 03/546 14 47, GSM: 031/705 961 Čebelarstvo in vzreja matic Jožica in Jožef Tratnjek Žižki 93, 9232 Črenšovci Pri nas dobite kakovostne in označene matice kranjske sivke iz odbranih matičarjev. Vzreja poteka pod nadzorom Kmetijskega inštituta Slovenije. Matice lahko prevzamete osebno ali pa vam jih pošljemo po pošti, tudi v tujino. Tel.: 041/886 652, 031/574 775 ali 02/570 18 17 (zvečer) MATICE ČEBELARSTVA PISLAK BALI Največje slovensko vzrejališče matic z več kot 50-letnimi izkušnjami Vam tudi letos ponuja oprašene in neoprašene matice z vrhunskimi proizvodnimi lastnostmi. Zaradi velikega zanimanja Vas prosimo, da matice pravočasno rezervirate. Prevzeti jih je mogoče osebno, lahko pa vam jih pošljemo tudi po pošti. Čebelarjem z veljavno člansko izkaznico ČZS uGDGIdlSIVO PISLAK BALI priznamo 4 % p°pust ob nakupu °preme in pribora, matic in čebeljih pridelkov v vrednosti nad 50 EUR. 031/734 905* info@cebelarstvo-pislak.si • www.cebelarstvo-pislak.si SELAK, MIZARSTVO ), d.o.o. Planina pri Cerknem 49 5282 CERKNO GSM: 031/304 118 e-pošta: stane.selak@gmail.com Izdelujemo kakovostne AŽ-panje iz sušenega smrekovega lesa na izjemno trden spoj; povrsinsko so zaščiteni, pitalnik ima prostornino 2 l. Na voljo so 10S, 12S, 7S panji, pa tudi AŽ-satniki: lepljeni, cinkani in vrtani iz kakovostnega lipovega lesa. 204 Slovenski čebelar 6/2015 Letnik CXvil IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Oskrba izrojencev Vlado Auguštin*, vlado.augustin@czs.si Junij je mesec najizdatnejše paše. Travniki so v najlepšem cvetju, družine pa na vrhuncu svojega razvoja. Na tisoče čebel je vsak dan v polni pripravljenosti, da opraši vse brezštevilno cvetje in nabere medičino, ki se je čez noč nabrala v drobnih čašicah. Sati se počasi polnijo in v vrhnjih delih so že prve celice, ki so jih čebele začele pokrivati z voščenimi pokrovci. Obdobje rojenja še ni končano. Tja do kresa se rojev ni treba izogibati, zlasti če smo se odločili za obnovo ali povečanje svojega čebelarstva. Do jeseni se bodo namreč prav lepo razvili in ob količkaj ugodni paši nabrali dovolj hrane za zimske mesece. Pri gospodarskih družinah zdaj ni posebnega dela, večjo pozornost pa je treba nameniti izrojencem in družinam, nastalim iz majskih rojev. Oskrbo rojev v tem obdobju sem opisal že v SČ, št. 6/2014, str. 200, tokrat pa bom nekaj besed namenil oskrbi izrojencev. Če je družina izrojila, je naša naloga, da v izrojen-cu preprečimo nove roje. Zato četrti dan po odhodu roja v njem uničimo vse matičnike razen enega -najlepšega. Prihodnjih 14 dni pustimo izrojenca pri miru, potem pa pogledamo, ali je matica že začela zalegati. V večini primerov matica ne zalega toliko časa, da se izleže vsa stara zalega. Ker so po rojenju v pokriti zalegi izrojenca ostale več ali manj vse varoje, morajo zdaj hočeš nočeš na plan, tako da so po večini na čebelah. To je idealen trenutek za njihovo korenito zatiranje. Svetujem vam, da pri tem uporabite oksalno ali mlečno kislino po postopku pršenja. Natančna uporaba oksalne kisline za zatiranje varoj po postopku pršenja je opisana v prejšnji številki SČ, št. 5/2015, str. 166. Žal večina čebelarjev pri uporabi te kisline pozornost usmerja v zatiranje varoj v roju, pri tem pa pozablja na to, da so skoraj vsi za-jedavci ostali v izrojencu. Skratka, izrojenec je »skladišče« varoj, in ko v njem še ni zalege, zaradi česar so varoje na čebelah, imamo edinstveno priložnost za njihovo uničenje. V vseh izrojencih so mlade matice, ki se morajo prej ali slej sprašiti, da bodo lahko izlegale oplojena jajčeca. Na prahi so seveda izpostavljene neštetim nevarnostim. Marsikatera matica se ne vrne in družina osiroti. Čebelarja na brezmatičnost opozarjajo čebele same. Vznemirjeno lazijo po bradi in sprednji končnici panja, iz notranjosti pa se slišijo žalostni, pri- * Svetovalec JSSČ za tehnologijo čebelarjenja tajenemu tuljenju podobni glasovi. Največkrat se na bradi pojavijo tudi pege griže. Pod večer, ko izletava-nje preneha, postanejo ti znaki še očitnejši. Če čebelar takšni družini ne priskoči na pomoč, se sprevrže v trotovca. Zdravljenje trotovca pa ni samo zamudno, ampak je največkrat tudi brezuspešno opravilo. Izrojenec je »skladišče« varoj Če po 14 dneh v izrojencu ne najdemo jajčec in matice, počakamo še teden dni. Če jih tudi tedaj ni, je mogoče, da je matico doletela nesreča in je ni v panju. To nam zanesljivo pokaže spodaj opisani preizkus. Sumljivi družini dodamo v plodišče v sredino gnezda sat z mlado zalego in jajčeci brez čebel. Čez dva dneva nam zasilni matičniki na tem satu izdajo brezmatičnost, če teh ni, pa mora biti matica v panju. Če čez nekaj dni še vedno ne zasledimo jajčec, poiščemo matico in jo uničimo. Da bi zdaj v izrojenca dodali sat z zaprtim matičnikom in čakali, da si družina sama vzredi drugo matico, nima smisla, ker bi minili še najmanj trije tedni, preden bi ta začela zalegati. Družina bi preveč oslabela, ostarele in zgara-ne pašne čebele pa tudi niso več sposobne pravilne oskrbe zalege. Zato vam svetujem, da takšni družini dodate sprašeno matico v matičnici. Pri dodajanju matic moramo upoštevati tudi zunanje dejavnike, kot so paša, temperatura in letni čas. Najboljši uspeh pri dodajanju dosežemo pri normalnih zunanjih temperaturah in ob zmerno dobri paši. Izrojencem dodamo matičnico z matico v plo-dišče zadaj med sate, in sicer tako, da je odprtina s pogačo obrnjena proti žrelu. Dan po dodajanju matičnice že lahko pogledamo, kako se do matice vedejo čebele. Če so do nje napadalne, če se v gruči trdno oklepajo matičnice in če z zadki pikajo v njene odprtine, je matico najbolje odstraniti iz panja. To čebeljo družino znova pregledamo in skušamo ugotoviti, zakaj se je pojavilo tako sovražno vedenje čebel (zaradi navzočnosti druge matice, matičnikov itd.). Vedenje čebel, ki so prijazne do matice, je popolnoma drugačno, saj se ne oklepajo matičnice, ne pikajo vanjo, z nje jih je mogoče odstraniti z rahlim SLOVENSKi ČEBELAR 7-8/2015 LETNIK CXVII 245 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE dotikom, sproščajo nosanovo žlezo in trepetajo s krili ter na ta način prosijo za sprejem matice. Če se je izrojenec že sprevrgel v trotovca - znak za to je grbasta zalega -, je edino pravilo, da ga po-dremo. Družini zapremo žrelo in vse sate zložimo na kozico, da se čebele napijejo medu, nato pa približno 10 m pred čebelnjakom ometemo vse čebele. In na koncu naj še enkrat ponovim: izrojenec je »skladišče« varoj, in ko v njem še ni pokrite zalege, zaradi česar so varoje na čebelah, imamo edinstveno priložnost, da jih uničimo. S tem bomo izrojencu omogočili optimalen razvoj do pozne jeseni, ko se bomo znova spopadli z varojami. J Novice iz sveta EU Po poročilih Eurostata se je povprečna cena medu, uvoženega iz držav tretjega sveta, v prodaji na veliko v EU v zadnjem desetletju zvišala z 1,27 EUR/kg leta 2005 na 2,14 EUR/kg. V tem obdobju je bil vedno najcenejši kitajski med. Leta 2005 je stal 0,86 EUR/ kg, deset let pozneje pa 1,35 EUR/kg. Podražitev torej ni bila občutna, vendar je bila vse obdobje konstantna. Hitreje kot cene pa so se povečevale količine medu, uvoženega iz Kitajske. Leta 2011 je bilo uvoženega 57.000 ton, 2013 pa že 75.000 ton. Zanimivo je, da se je v teh treh letih zmanjšal uvoz argentinskega medu, in sicer z 29.000 ton na 14.000 ton, torej za nekaj več kot polovico. Vzrok zmanjšanja uvoza medu iz Argentine je zaostritev evropskih meril glede vsebnosti gensko spremenjenega cvetnega prahu v medu, ki ga pogosto vsebujejo pridelki iz te južnoameriške države. Nasprotno pa odgovornih v vladi ZDA cvetni prah iz gensko spremenjene soje ali koruze, ki ga vsebuje tudi med, ne moti, zato na ameriškem trgu ni ovir za argentinski med. Najvišjo ceno v EU dosega med z Nove Zelandije. Leta 2005 je bila povprečna cena tega medu Med iz borove mane iz Turčije 244 5,08 EUR/kg, deset let pozneje pa že 13,30 EUR/kg. Povprečna cena je tako visoka zaradi medu manuke, ki ga obravnavajo kot medicinski med in je zato iskan po vsem svetu. Razmeroma visoko ceno dosega tudi med iz Turčije. Leta 2005 so ga prodajali po 2,62 EUR/kg, leta 2014 pa že po 4,05 EUR/kg. Ta država izvaža predvsem med iz borove mane. Največji uvoznik medu iz Turčije je Nemčija, v kateri že po tradiciji cenijo temne vrste medu iz mane. Takoj za Turčijo pa najvišje cene svojih vrst medu v EU dosega Srbija. Leta 2005 so srbski izvozniki na evropskem tržišču dosegli povprečno ceno 2,04 EUR/kg, leta 2014 pa 3,22 EUR/kg. Franc Šivic Vir: Clément, H. (2015): Le marché du miel dans le monde. Abeilles et fleurs, št. 3, marec, str. 20. ZDA Mark Simonitsch pripada že tretjemu rodu naših izseljencev, rojenih v Ameriki. Vse življenje se je poklicno ukvarjal z morskim ribolovom, po upokojitvi pa se je odločil za čebelarjenje in zdaj neizmerno uživa ob delu s čebelami. Pred dvema letoma me je s svojo soprogo obiskal v Šempasu. Povedal mi je, da zaradi izjemnih naravnih lepot in prijaznih ljudi obožuje domovino svojih prednikov, odkar je postal čebelar, pa ga še posebej privlači naš način čebelarjenja z AŽ-panji. Skupina ameriških čebelarjev v Sloveniji. Drugi z leve stoji Mark Simonitsch. Slovenski čebelar 7-8/2015 Letnik CXVII IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Ko je g. Simonitsch pred nekaj leti prvič obiskal Slovenijo in videl, s kakšno lahkoto in brez naporov naši čebelarji pregledujejo čebele v svojih listovnih AŽ--panjih, mu je šinila v glavo odrešilna misel: »To je idealen panj za ostarelo generacijo ameriških čebelarjev, v katero spadam tudi sam!« Strastno je začel zbirati slikovno gradivo, žal pa v angleščini ni mogel dobiti skoraj nikakršnih pisnih navodil o tehnologiji čebelarjenja v AŽ-panju. Po vrnitvi v Ameriko je za domače čebelarje pripravil več odmevnih predavanj o slovenskem čebelarstvu. Tako si je sčasoma pridobil kar velik krog ljudi, ki jih je s svojimi predavanji navdušil za naš AŽ--panj, pika na i njegovih prizadevanj pa je bila lanska strokovna ekskurzija ameriških čebelark in čebelarjev v Slovenijo. V organizaciji Aritoursa so teden dni potovali po različnih krajih, obiskovali različna čebelarstva in tudi zanimive turistične točke. Nikakor se niso mogli načuditi dobri organiziranosti slovenskih čebelarjev, njihovemu strokovnemu znanju ter lepoti in urejenosti čebelnjakov. V posebno zadovoljstvo jim je bilo tudi srečanje z dr. Jankom Božičem, profesorjem na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, ki je leta 1996 na ameriški univerzi v Baton Rouge doktoriral iz vedenja čebel. Tedaj jim je prof. Božič obljubil, da bo napisal učbenik za čebelarjenje v AŽ-panju v angleščini. Učbenik je že napisan in bo predvidoma v kratkem natisnjen. Tedaj so se tudi dogovorili, da bo prof. Božič junija letos v Ameriki izvedel več tečajev čebelarjenja v AŽ-panju. Večji del stroškov njegovega potovanja in bivanja v ZDA bodo poravnali tamkajšnji čebelarji. Tistega septembrskega dne, ko so bili ameriški udeleženci strokovne čebelarske ekskurzije moji gostje v Šempasu, so obiskali tudi bližnjo tovarno čebelarske opreme Kipgo v Batujah. Tako so lahko od blizu videli, kako nastaja AŽ-panj in kako pomembna je natančnost pri izdelavi vseh njegovih sestavnih delov, Čebelnjak Marka Simonitscha v slovenskem stilu v ZDA da lahko delo s čebelami v njem poteka brez težav. Kako leto prej so na podlagi načrtov iz Slovenije skušali tudi v Ameriki izdelati nekaj žnideršičev. Čeprav so izbrali dobrega mizarja, ta ni bil kos svoji nalogi. Očitno ni upošteval, da mora biti les pravilno osušen; tako se je med drugim dogajalo, da se okenca niso dobro zapirala in da so se vratca krivila. Zato je tisti dan v Batujah padla odločitev o nakupu 60 AŽ-panjev slovenske izdelave, tovarna Kipgo pa jih je v začetku leta 2015 že poslala prvim naročnikom čez Veliko lužo. G. Si-monitsch je sporočil, da je pošiljka končno prispela v Boston, kjer so jo ocarinili, panje pa so poslali naročnikom v Ohio, Pennsylvanijo, New Hampshire, Maine in Massachusetts. Dva panja je kupila tudi univerza v Massachusettsu, kjer bo imel prof. Božič predavanje za člane študentskega čebelarskega krožka. To, da je AŽ-panju prvič v zgodovini uspelo prodreti v trdnjavo nakladnega LR-panja, je nekaj, česar si naši predniki niti v sanjah niso mogli predstavljati. Zasluga za to pripada enemu samemu človeku, velikemu idealistu in ljubitelju Slovenije - našemu rojaku Marku Simonitschu. J Franc Šivic Vir: ustna informacija SLOVENSKi ČEBELAR 7-8/2015 LETNIK CXVII 245 DELO ČEBELARJA lin d temelj prihodnje sezone Marko Hrastelj - Ženje, marko.hrastelj@gmail.com O čebelarskih napakah Junij je mesec, v katerem čebelarji spremljamo vrhunec pašne sezone. Čebelje družine so v polni moči, v naravi je (navadno) obilo medičine, mane in cvetnega prahu. V tem obdobju si čebelar z razmnoževanjem čebeljih družin postavlja temelje prihodnje čebelarske sezone. Načelno sicer velja, da si lahko do kresa, torej do 21. junija, pri čebelah dovolimo skoraj vse, nato pa se začne priprava na zimo. Kljub temu je treba povedati, da obilje v naravi zgolj začasno prikrije naše napake, ki jih v čebelarstvu vedno plačamo trikrat - nekatere takoj, nekatere čez dva ali tri mesece, nekatere pa šele prihodnje leto. O narejencih in maticah Zapis o narejencih bo videti protisloven, vendar niti približno ni tak. Zadnjih deset let intenzivno spremljam prezimitev čebeljih družin po Sloveniji. Zelo veliko čebelarjev ponosno razlaga, kako dobro so njihove čebele določeno leto prezimile. Isti čebelar čez leto ali dve navadno kaže povsem drugo sliko - posameznih primerov ne bi razlagal, ker gre za zgodbe z zelo grenkim priokusom. Bolje ko so čebele prezimile (marčevska situacija), bolj jih je treba razmnoževati! Večini čebelarjev se to upira, saj imajo vendar polne čebelnjake. Posebej želim poudariti, da zapis, ki sledi, ni naperjen proti čebelarjenju v AŽ-panjih. Star živinorejski rek pravi, da kdor redi živino v omejenem prostoru, tudi omejeno razmišlja - torej, da se ustavi, ko je prostor poln. Kaj se nam zgodi? Čebel (in dela z njimi) imamo po našem Izrezovanje trotovine je v letih po slabi prezimitvi nujno opravilo. mnenju junija dovolj, zato nove družinice podarjamo kolegom in začetnikom. In kaj jim podarjamo? Roje in narejence z mladimi maticami. Kaj nam ostane? Čebelje družine s starimi maticami in z veliko količino zalege, ki je hudo napadena z varojami, ter iz-rojenci z rojevimi ali zasilnimi maticami in zalego na robu propada. S temi družinami lahko pričakujemo veliko več težav kot s tistimi, ki jih oddamo. Tudi če bi v našem čebelarstvu ohranili nove družine, težave ne bi bile prav nič manjše! Po drugi strani nam večje število čebeljih družin omogoča precej več selekcij-skih možnosti pri pripravi čebeljih družin na zimo. O apitehničnih ukrepih Razumevanje prejšnjega odstavka je pomemben del izvajanja apitehničnih ukrepov. Te je večina čebelarjev dodobra in dokaj nazorno spoznala na predavanjih JSSČ. Ne pozabimo na izrezovanje trotovine. Sam jo načrtno puščam pri določenih dobrih družinah, dosledno pa jo odstranjujem pri družinah z rumenimi obročki, slabičih in družinah, ki kažejo zelo izraženo obrambno vedenje. Zelo pomembno je, da čebele med pašo intenzivno gradijo. Satnice dajemo v graditev gospodarskim družinam in narejencem. Druge tudi krmimo, dokler ne dosežejo ustrezne nabiralne moči. Gospodarske družine moramo redno pregledovati in uravnavati njihovo moč. Če se graditev satnic in trotovine kljub lepemu vremenu in donosom ustavi, je potreben poseg v panju. Še vedno je treba z rednimi pregledi preprečevati rojenje. Pri manjših čebelarstvih uporabljamo morebitne junijske matičnike za razmnoževanje družin, seveda pa prej pogledamo, ali jih v družini ni preveč (več kot 15). O točenju medu Junija točimo različne vrste cvetličnega medu, lahko pa tudi gozdnega. Postopki pri točenju so bili opisani že večkrat, na internetu je tudi več zelo dobrih videoposnetkov. Pazimo predvsem na zrelost in morebitno onesnaženost medu - tudi s sladkorjem iz zimske zaloge. Onesnaženost medu s sladkorjem je zaradi izjemno trdnega prepričanja o nujnosti prevešanja sistemska napaka, ki postavlja pod velik vprašaj tudi marsikateri argument o nizki vsebnosti vlage v medu. Spustimo se na tanek led relati-viziranja: Ali je sporneje imeti med z 18 % vlage ali z 18 % sladkorja? Še dodaten izziv: Ali smo sploh spo- 214 Slovenski čebelar 6/2015 Letnik CXvil DELO ČEBELARJA sobni čebelarjenja z enako višino satnika v plodišču in medišču? Nekaj preprostih dejstev pravi, da hitreje dozori med iz mane ali medičine z manjšo vsebnostjo vode, v ne predebelih satih in v sredini medišča. Te zakonitosti je treba upoštevati pri točenju. Točimo vedno v čistih prostorih brez tujih vonjav, prostori pa naj bodo takrat namenjeni zgolj temu opravilu (če to npr. počnemo v kuhinji). Poleg tega sem zagovornik precejanja medu, ko je ta še topel in tekoč, zato ga skušam precediti skozi najbolj gosto cedilo, skozi katero še teče. Če se le da, ga takoj po točenju filtriram še skozi najlonski filter in ga pozneje ne posnemam več. Delci čebel in voščine na vrhu medu so me vedno odbijali, zato skušam preprečiti, da bi ti sploh ostali v medu, čeprav se v nekaj dneh dvignejo in jih lahko posnamemo. Pokrovce skušam precediti in jih čim prej pretopiti. Med, ki se scedi z odstranje- nih pokrovcev, je navadno primernejši za predelavo kot za neposredno prodajo. O prevozih Čebele lahko na določene paše tudi prepeljemo, če teh ni v dosegu čebel. Načini prevoza so znani, večjo previdnost in sodelovanje s čebelarskimi društvi pa je treba vzdrževati tudi zaradi velikega števila novih lokacij, ki so se zaradi povečevanja čebelarstev in novih čebelarjev pojavile v zadnjih letih. Zaradi pomanjkanja v prejšnjih letih pridelanega medu so zanimive vse paše, s prevozi pa tudi zmanjšujemo tveganje slabega vremena v obdobju nekaterih paš. Sicer pa bi se morali vsi zavzemati za čim boljšo izrabo paš. Junija moramo biti pozorni na medenje v gozdu, zanimivi so predvsem začetki medenja hoje. _l Načrti panjev in čebelnjakov Čebelnjak je stavba ali prostor, v katerega zložimo panje, tako da so pod skupno streho. Pri čebelarjenju s panji, ki jih zlagamo v skladanice, je postal čebelnjak nepogrešljiv. Načrte čebelnjakov različnih velikosti ter načrte za AŽ- in LR- panj, si lahko prenesete s spletne strani www.czs.si. Oboje najdete pod rubriko ČEBELARSTVO v zavihku ČEBELJI PANJ in ČEBELNJAK. VladimirAuguštin, Svetovalec JSSČ ZDRAVJE ČEBEL Poapnela zalega - kaj mi je storiti? Martina Škof*, martina.skof@vf.uni-lj.si Ob pregledih čebelnjakov aprila in maja, ko pišem te nasvete, me čebelarji nenehno sprašujejo, ali obstaja kako zdravilo proti poapneli zalegi. Seveda jih vedno razočaram. Učinkovitega zdravila namreč nimamo, vendar to še ne pomeni, da ni mogoče ničesar storiti. Znanih je veliko ukrepov, ki jih lahko izvajamo za preprečitev te čebelje bolezni. Najprej je treba oceniti, zakaj se bolezen sploh pojavlja. Če je vzrok na primer hladna, vlažna ali pre-pišna lega čebelnjaka, potem moramo poiskati novo stojišče. Če se bolezen pojavlja samo v obdobju spomladanskega nestanovitnega vremena, pozneje pa si čebelje družine opomorejo, se čebelarji navadno ne obremenjujejo z njo. Velikokrat je mogoče za kratek čas opaziti poapnele ličinke ob premeščanju, prevažanju ali narejanju družin. Tudi v teh primerih ukrepi niso nujno potrebni. Za preprečitev bolezni lahko spomladi v pogačo ali sladkorno raztopino dodajamo 1-2 g askorbinske kisline (vitamin C) na kilo- * Dr. vet. med., Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani, Nacionalni veterinarski inštitut, enota Ljubljana gram ali liter. Delno razkužitev panjev dosežemo tudi z zdravljenjem varoze z mlečno in mravljinčno kislino ter z eteričnimi olji. Veliko spor je v dotrajanih panjih, starem pažnem materialu in starem satju. Z menjavo teh potrebščin kužne izločamo iz čebeljih domovanj, podobno kot se doma lotimo beljenja in spomladanskega čiščenja. Šibkim družinam lahko pomagamo z dodajanjem pokrite zalege iz močnih družin, lahko jim dodamo tudi za ta namen shranjen sat cvetnega prahu. Če tega nimamo, moramo družino preseliti v manjši panj, da se bo lažje grela, in ji dodajati hrano. Pri manjšem odstotku družin s slabim čistilnim nagonom se poapnela zalega pojavlja vso sezono. V tem primeru bi bilo smiselno razmisliti o menjavi matice ali celo uničenju družine, saj bomo s tem preprečili širjenje slabega genetskega materiala v okolico. Vsekakor je torej najprej treba razmisliti o vzroku pojava bolezni in ga potem odpraviti. Glede na to torej navodilo za zdravljenje poapnele zalege, podobno kot pri drugih čebeljih boleznih, vsekakor ni preprosto. J SLOVENSKi ČEBELAR 6/2015 LETNIK CXVII 215 ZDRAVJE ČEBEL Razpored izdaje zdravil za zatiranje varoj za leto 2015 Zdravila, ki so jih čebelarji rezervirali pri VF NVI, bo izdajal pristojni veterinar, ki bo čebelarjem ob predložitvi dnevnika veterinarskih posegov posredoval tudi veterinarski nasvet in pisno navodilo za uporabo zdravil. Dnevnik mora imeti oštevilčene liste z vpisanimi podatki o že opravljenih zdravljenjih in apitehničnih ukrepih. OE NVI Celje Veterinarka Alenka Juric, dr. vet. med., tel.: 03/428 16 35, 041/900 005, e-naslov: alenka.juric@vf.uni-lj.si. Da bi se izognili dolgim čakalnim vrstam, svetujemo, da čebelarji upoštevajo uro, ob kateri bodo naročeni na obisk pri veterinarju (seznam bo na voljo pri veterinarju in na ČD). 11. 6. 2015, 10.00-13.00: OE VF NVI Celje, Trnoveljska cesta 1, Celje - za Braslovče, Laško 12. 6. 2015, 8.00-13.00: OE VF NVI Celje, Trnoveljska cesta 1, Celje - za Šentjur, Planina, Dramlje, Blagovna, Ponikva 15. 6. 2015, 8.00-11.00: OE VF NVI Celje, Trnoveljska cesta 1, Celje - za Slovenske Konjice, Zreče, Loče 15. 6. 2015, 11.30-13.30: OE VF NVI Celje, Trnoveljska cesta 1, Celje - za Tabor (11.30), Polzela (12.30), Prebold (12.45), Štore (13.30) 16. 6. 2015, 8.30-15.00: Čebelarski dom, Rudniški nasipi, Hrastnik - za Hrastnik (8.30), Trbovlje (11.30), Radeče (13.00), Zagorje (13.45) 17. 6. 2015, 9.00-13.00: Kulturni center, Celjska cesta 3a, Rogaška Slatina - za Rogaška Slatina (9.00), Rogatec (10.30) 17. 6. 2015, 13.30-15.00: Čebelarski dom Šmarje pri Jelšah - za Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah 18. 6. 2015, 8.00-15.30: Prostori Janeza Goličnika, Hri-bernikova ulica 1, Mozirje - za Rečica ob Savinji (8.00), Mozirje (8.30), Luče, Ljubno (10.00), Gornji Grad (11.30), Nazarje (14.30) 22. 6. 2015, 8.00-12.00: OE VF NVI, Trnoveljska cesta 1, Celje - za Vojnik 23. 6. 2015, 8.30-13.30: Dom krajanov v Ravnah pri Šoštanju, Šoštanj - za Šmartno ob Paki (8.30), Velenje (9.15) 24. 6. 2015, 8.00-12.30: OE VF NVI, Trnoveljska cesta 1, Celje - za Celje (8.00), Dobje (8.30), Dobrna (9.00), Griže (9.30), Žalec (10.30) OE NVI Novo mesto Veterinarki Anita Vraničar Novak, dr. vet. med., in mag. Martina Žagar, dr. vet. med., tel.: 07/332 51 17, 041/649 495 , 041/740 807, e-naslov: anita.vranicarnovak@vf.uni--lj.si, martina.zagar@vf.uni-lj.si 12. 6. 2015, 8.00-12.00: OE VF NVI Novo mesto, Šmarješka cesta 2, Novo mesto 15. 6. 2015, 9.00-11.00: Lanšprež, Trebnje 16. 6. 2015, 9.00-11.00: Krajevna skupnost Krška vas 16. 6. 2015, 12.00-13.00: Čebelarski dom pri Gradu v Sevnici 18. 6. 2015, 9.00-10.00: Hotel Lahinja, Črnomelj 19. 6. 2015, 8.00-12.00: OE VF NVI Novo mesto, Šmarješka cesta 2, Novo mesto OE NVI Nova Gorica Veterinar mag. Ivo Planino, dr. vet. med., tel.: 041/740 805, e-naslov: ivo.planinc@vf.uni-lj.si 15. 6. 2015, 8.00-12.00 in 13.00-15.00: OE VF NVI Nova Gorica, Pri hrastu 18, Nova Gorica 16. 6. 2015, 9.00-11.00: Veterinarska postaja Postojna 16. 6. 2015, 13.00-15.00: Gostilna pri Marti, Pivka 17. 6. 2015, 9.00-11.00: prostori ČD Idrija 17. 6. 2015, 13.00-15.00: prostori Društva upokojencev Cerkno 18. 6. 2015, 9.00-12.00: prostori ČD Tolmin, Čiginj OE VF NVI Nova Gorica - Sežana Veterinarka Suzana Skerbiš, dr. vet. med., tel.: 05/731 02 84, 041/645 763, e-naslov: suzana.skerbis@vf.uni-lj. si. V dnevnik veterinarskih posegov naj čebelar pred izdajo zdravil zapiše vse številke SI posameznih stojišč, število gospodarskih in število rezervnih čebeljih družin na posameznih stojiščih, število etaž oz. naklad z zalego ter vrsto panjev. Zdravila bo ob poprejšnjem dogovoru po telefonu mogoče prevzeti tudi v pisarni NVI. 18. 6. 2015, 9.00-11.00: pisarna NVI (soba št. 12), upravna stavba Agrarie, Ulica 15. maja 17, Koper 22. 6. 2015, 7.00-9.00: pisarna NVI, Trg 28. avgusta 3, Sežana 24. 6. 2015, 9.00-10.00: pri Vidi Winkler, ČD Rakek, Partizanska 48, Rakek 24. 6. 2015, 12.00-14.00: Čebelarski dom Ilirska Bistrica OE VF NVI Murska Sobota Veterinarka mag. Lidija Matavž, dr. vet. med., tel.: 02/534 82 18, 031/622 730, e-naslov: lidija.matavz@vf.uni-lj.si Vsak delovni dan od 15. 6. do 3. 7. 2015, 8.00-12.00: sedež OE VF NVI Murska Sobota, Noršinska cesta 35, Murska Sobota OE VF NVI Maribor - Ptuj Veterinarka mag. Vida Lešnik, dr. vet. med., tel.: 02/228 37 38, 041/645 792, e-naslov: vida.lesnik@vf.uni-lj.si. Izdaja zdravil na druge dneve bo ob poprejšnjem dogovoru mogoča tudi na sedežu NVI, Šentiljska cesta 109, Maribor. 15. 6. 2015, 8.00-12.00: sedež OE VF NVI Maribor -Ptuj, Šentiljska cesta 109, Maribor 16. 6. 2015, 7.30-9.00: Gostilna Prosnik, Ormož 16. 6. 2015, 10.00-13.00: Restavracija Gastro, Rajšpova ulica 19, Ptuj 16. 6. 2015, 14.30-15.00: Čebelarstvo Peršuh, Ptujska Gora 17. 6. 2015, 8.00-11.00: Gostišče Petovar, Lenart 18. 6. 2015, 7.00-8.00: Dom upokojencev Slovenj Gradec 18. 6. 2015, 9.00-12.00: Čebelarski dom ČD Prevalje 18. 6. 2015, 13.00-14.00: sejna soba ČD Dravograd, Meža 10, Dravograd 18. 6. 2015 15.30-16.00: Čebelarstvo Žvikart, Dravče 8, Vuzenica 19. 6. 2015 8.00-10.00: Čebelarski dom ČD Slovenska Bistrica 240 Slovenski čebelar 7-150/2015 Letnik CXVII ZDRAVJE ČEBEL 19. 6. 2015, 11.00-12.00: Čebelarski dom ČD Slivnica 22. 6. 2015, 7.30-12.00: sedež OE VF NVI Maribor -Ptuj, Šentiljska cesta 109, Maribor 23. 6. 2015, 8.00-12.00: sedež OE VF NVI Maribor -Ptuj, Šentiljska cesta 109, Maribor 13. 7. 2015, 8.00-12.00: sedež OE VF NVI Maribor -Ptuj, Šentiljska cesta 109, Maribor OE VF NVI Ljubljana Veterinarka Martina Škof, dr. vet. med., tel.: 01/477 93 71, 041/650 158, e-naslov: martina.skof@vf.uni-lj.si 15. -18. 6. 2015, 12.00-16.00: sedež OE VF NVI Ljubljana, Gerbičeva 60, Ljubljana 19. 6. 2015, 12.00-17.00: Gostilna Marof, Kočevje 22. -26. 6. 2015, 12.00-16.00: sedež OE VF NVI Ljubljana, Gerbičeva 60, Ljubljana OE VF NVI Kranj Veterinarka mag. Mira Jenko Rogelj, dr. vet. med., tel.: 04/277 06 20, 041/645 769; e-naslov: mira.jenkoro-gelj@vf.uni-lj.si 15. 6. 2015, 7.00-9.00: sedež OE VF NVI Kranj, Kranjska cesta 16, Naklo 16. 6. 2015, 8.00-9.00: ČRIC, Rožna dolina 50a, Lesce 17. 6. 2015, 14.00-16.00: ČRIC, Rožna dolina 50a, Lesce 18. 6. 2015, 18.00-19.00: Dom čebelarjev, Brode 37, Škofja Loka 19. 6. 2015, 7.00-9.00: sedež OE VF NVI Kranj, Kranjska cesta 16, Naklo 22. 6. 2015, 7.00-9.00: sedež OE VF NVI Kranj, Kranjska cesta 16, Naklo 6. 7. 2015, 7.00-9.00: sedež OE VF NVI Kranj, Kranjska cesta 16, Naklo VF NVI ČEBELJE PAŠE Medovite trajnice - kako jih vzdržujemo poleti? Jožica Golob - Klančič*, trajnice@trajnice.com S trajnicami praviloma ne bi smeli imeti veliko dela, če smo na pravo mesto posadili prave in če smo pred sajenjem zanje pravilno pripravili tla. Povsem brez naše pomoči pa kljub temu ne bo šlo. Poskrbeti bomo morali vsaj za to, da jih ne bo prerasel plevel. Prvo leto po sajenju, ko je med posameznimi sadikami še kar nekaj praznega prostora, si pri tistih, ki se grmasto razraščajo, lahko v boju proti plevelu pomagamo z nežnimi zastirkami. Po zemlji razprostre-mo nekaj centimetrov na debelo zdrobljeno slamo, ovenel travni odkos, žitne pleve ali podobne naravne organske materiale. Lubje in lesni sekanci so sicer primerni za pokrivanje tal pod drevesi in grmovnica-mi, pri katerih smo pozabili, da je tla najbolje pokrivati s pokrovnimi trajnicami. Med trajnice pa lubje in sekanci skoraj ne sodijo, saj je to preveč groba za-stirka, ki precej ovira njihovo razrast, še posebej če smo jo razprostrli na debelo in na sam koreninski vrat sadik. Marsikdo je z lubjem že uničil nasad trajnic. Zaradi tega moramo paziti, da tudi z nežnejšimi zastirkami ne prekrijemo koreninskega vratu trajnic, vedeti pa moramo tudi, da blazinastih in tistih, ki se razraščajo s podzemnimi pritlikami, nikoli ne prekrivamo z zastirkami, saj bi na ta način onemogočili njihovo razrast ali celo preživetje. * Univ. dipl. inž. hortikulture in krajinske arhitekture Kaljenje enoletnih plevelov torej lahko občutno zmanjšamo z zastirkami. Tiste plevele, ki kljub temu zrastejo, pa sproti pulimo iz zastirke. Če zastir-ke nismo uporabili, moramo golo zemljo med posameznimi sadikami občasno zrahljati in jo sočasno opleti. Večini kalečih plevelov tako ne bo niti uspelo zrasti. Nikoli ne smemo dovoliti, da bi pleveli kvarili videz nasadov, kaj šele, da bi zacveteli in semenili ter se tako razsejali. Na normalno globokih in obdelanih tleh povsem dobro uspevajo hermelike in jesenske astre, ki zacvetijo ob koncu poletja, čeprav jih nismo nikoli zalili. Astre bomo takoj po cvetenju poželi tik nad tlemi, da se ne bodo razsejale, saj potomci ne ohranijo lastnosti staršev, hermelike pa bomo porezali šele spomladi. Slovenski čebelar 6/2015 Letnik CXVII 217 ČEBELJE PAŠE Zalivanje nasadov medovitih trajnic je prej izjema kot pravilo. Potrebno bo le ob izjemnih sušah ali če smo zasadili vrste, ki zahtevajo več vode. Zalivati jih bomo morali tudi, če smo jih sadili tik pred sušo, in to toliko časa, da se bodo sadike dobro vrasle in da bodo lahko črpale vodo iz globljih plasti tal. Zemlja pod zastirko zelo lepo pije vodo, bodisi ob dežju ali ob zalivanju. Če zastirke nismo uporabili, bomo morali zalivati previdneje, tako da voda ne bo odtekala s površine. Ko se zemlja nekoliko osuši, pa jo moramo zrahljati, da preprečimo zaskorjenje. Da bo nasad vedno deloval urejeno, moramo pri nekaterih trajnicah redno odstranjevati odcvetela cvetna stebla, pri številnih pa povsem zadošča, če od-cvetele pri tleh požanjemo skupaj z listjem. To naredimo na primer pri ameriškem slamniku, mačji meti, plahtici, rmanu, s tem pa spodbudimo še eno cvetenje. Pri nekaterih vrstah na ta način preprečimo divje razsejanje, ki ne da več kakovostnih potomcev, recimo pri jesenskih astrah. Pri nekaterih trajnicah grmičke po cvetenju le prikrajšamo približno na polovico. S tem poskrbimo za lepši videz, čeprav za preživetje to niti ni potrebno. To naredimo recimo pri lepih očkah in pri sivkah. Če so medovite trajnice sestavni del nasadov v obhišnih vrtovih in na javnih zelenih površinah, bomo njihovemu videzu namenjali večjo pozornost in bolj Med zelo modnimi sortami ameriških slamnikov (Echinacea purpurea) seveda niso vse medovite, zlasti pa ne vse dovolj dolgo žive in trpežne, da bi zaslužile našo pozornost. Je pa kar nekaj sort, ki si zaslužijo, da jih zasadimo v medoviti vrt in z njimi ne bomo imeli veliko dela tudi v vročih in sušnih poletjih ne. poskrbeli za sprotna vzdrževalna dela. Če pa smo jih sadili v bolj »divje nasade«, ki naj bi v bližini čebelnjakov zunaj naselij, ob vinogradih ali sadovnjakih, kjer videz ni najpomembnejši, posnemali naravo, bomo za vzdrževanje porabili manj časa. Seveda za take nasade že pred sajenjem toliko pozorneje izberemo tiste vrste in sorte, ki bodo primerne za takšno ekstenzivno gojenje. J V Sloveniji izpustili parazitske osice za zatiranje kostanjeve šiškarice V nasadu za pridelavo pravega kostanja na Primorskem so 22. aprila 2015 pod vodstvom strokovnjakov Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica prvič na območju Slovenije izpustili parazitske osice Torymus sinensis za zatiranje kostanjeve šiškarice, so sporočili z Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. V skladu s soglasjem sta vnos in uporaba osebkov Torymus sinensis pod določenimi pogoji dovoljena za raziskovalne namene na šestih lokacijah na območju celotne Slovenije za obdobje petih let, in sicer na dveh lokacijah na Primorskem, na eni lokaciji na Dolenjskem, na eni lokaciji v Posavju in na dveh lokacijah na Štajerskem. Para- zitska osica svoja jajčeca odlaga v šiške na kostanju. Izlegle ličinke se hranijo na ličinkah kostanjeve šiškarice, zato te propadejo. Učinkovitost zatiranja se bo pokazala šele čez nekaj let, če bo parazitska osica v naravnem okolju preživela in se dovolj namnožila. Izkušnje iz drugih evropskih držav, zlasti iz Italije in Francije, kjer na ta način že dalj časa zatirajo kostanjevo šiškarico, so zelo dobre. Lani sta vnos dovolili tudi Hrvaška in Madžarska. V južnotirolskih objavah iz leta 2014 poročajo o uspešnem delovanju parazitske osice Torymus sinensis (50-80-odstotna para-zitiranost šišk). MB Vir: Internet Posadili smo lipo Podružnična OŠ Goriče je oktobra 2014 praznovala stoletnico svojega obstoja in izobraževanja otrok iz vasi na območju pod Kriško goro in Storžičem. V preteklosti je delovala tudi kot osemletka, zdaj pa deluje v okviru matične OŠ Simona Jenka Kranj. Poleg rednih dejavnosti v šoli že peto leto deluje tudi čebelarski krožek, ki ga v tem šolskem letu obiskuje 13 učencev. V spomin na pomembno obletnico se je vodstvo šole odločilo, da na vrtu posadi lipo, ki bo kot medo-vito drevo v pomoč našim čebelam - kranjski sivki. Pri sajenju lipe je sodeloval tudi mentor čebelarske- 218 Slovenski čebelar 6/2015 Letnik CXvil ^TEKMOVANJE MLADIH ČEBELARJEV Rezultati 38. državnega tekmovanja in srečanja mladih čebelarjev - Metlika 2015 Rezultati nižje stopnje Priznanje zlato priznanje srebrno priznanje bronasto priznanje priznanje o udeležbi Število točk 29 do 30 točk 26 do 28 točk 23 do 25 točk do 22 točk ZLATO PRIZNANJE Točke Ekipa Mentor Ime šole / društva 30 Jasmina Andreje, Nuša Grobelnik Alenka Požarnik OS Podgorje, POS Smiklavž 30 Spela Hriberšek, Blažka Rupčič Alenka Požarnik OS Podgorje, POS Smiklavž 30 Neja Balek, Anja Kae Majda Tamše Horvat OS Podgorje pri Slovenj Gradeu 30 Karla Maček, Daša Zoher Suzana Paeek OS Jurija Dalmatina Krško 30 Živa Bratkovič, Lana Znideršič Suzana Paeek OS Jurija Dalmatina Krško 30 Kaja Kristovič, Nik Maroh Marjetka Koeuvan OS Markovei 30 Tilen Hudelja, David Gorše Jožiea Medvešek Grobovšek OS Dragatuš 30 Neja Ljutič, Jure Santelj Anton Krivee OS Primoža Trubarja Laško 30 Maniea Drnovšek, Žiga Kristanee Anton Krivee OS Antona Aškerea Rimske Topliee 30 Urška Hudak, Vid Hudak Zlatko Lakner OS Viniea/ČD ob Kolpi in Lahinji 30 Patrieija Selakovič, Nika Mravinee Zlatko Lakner OS Viniea/ČD ob Kolpi in Lahinji 30 Luka Kričej, Matie Gosak Blaž Lovrič OS Selniea ob Dravi 30 Gašper Jurea, Patrik Požun Frane Sivie OS Danile Kumar 30 Manea Omersa, Val Torkar Friderik Mali, Jana Dubraviea OS Simona Jenka Kranj, POS Goriče 30 Uroš Vujič, Matie Torkar Friderik Mali, Jana Dubraviea OS Simona Jenka Kranj, POS Goriče 30 Jernej Vilč, Jaka Kočet Katarina Krajne, Igor Krajne OS Vojnik 30 Brin Lipovž, Jakob Račič Daniela Zalokar OS Leskovee pri Krškem 30 Blaž Rakuša, Mihael Bogdan Nataša Horvatič OS Stročja vas 29 Noelle Vilčnik, Luka Majeen Marjetka Koeuvan OS Markovei 29 Gašper Vrtačnik, Klara Kitak Marjetka Koeuvan OS Markovei 29 Jure Hojkar, Ema Dedič Helena Cilenšek OS Frana Saleškega Finžgarja Lesee 29 Urh Grile, Miha Omeje Burger Viljem Kavčnik OS Senčur 29 Lana Podkrajnik, Manea Knifie Viljem Kavčnik OS Senčur 29 Ana Smere, Veronika Horjak Frane Solar ČD Laško, POS Sentrupert 29 Klara Brečko, Petra Zumer Frane Solar ČD Laško, POS Sentrupert 29 Pia Privšek, Lara Privšek Frane Solar ČD Laško, POS Sentrupert 29 Črtomir Svetee, Dominik Miklošič Nada Mesarič OS Ivana Cankarja Ljutomer 29 Urša Mlakar, Vivien Peteršič Slaviea Golob OS dr. Franja Zgeča Dornava 29 Marko Simončič, Žiga Kramer Spela Bubnjič ČD Kostanjeviea 29 Ožbi Očko, Aljaž Vute Blaž Lovrič OS Selniea ob Dravi 29 Lara Felieijan, Tasja Došlin Andrej Jernej OS Dobrna 29 Ana Sojer Boštjan Sojer OS Danile Kumar 29 Nika Smie, Jerneja Lapanje Boštjan Sojer OS Danile Kumar 29 Maj Sivie, Nalu Muhič Frane Sivie OS Danile Kumar 29 Urh Čeperlin, Lenart Oprčkal Katarina Krajne, Igor Krajne OS Vojnik 29 Lara Jager, Julija Gajšek Katarina Krajne, Igor Krajne OS Franja Malgaja Sentjur 29 Maj Malečkar Novak, Matie Zaren Daniela Zalokar OS Leskovee pri Krškem 29 Urška Rižnar, Julija Leštan Nataša Horvatič OS Stročja vas SREBRNO PRIZNANJE Točke Ekipa Mentor Ime šole / društva 28 Leon Andreje, Jaka Kutin Majda Tamše Horvat OS Podgorje pri Slovenj Gradeu 28 Matie Skoda, Miha Jane Martina Kos OS Boštanj 28 Neje Kranje, Tilen Kuhelj Mihael Potočar OS Zužemberk, POS Dvor 28 Eli Gorene, Zan Sešet Jože Cemič ČD Raka 28 Birk Srebotnjak, David Svikart Olga Bauer, Janez Bauer Druga osnovna šola Slovenj Gradee 28 Sara Vrbančič, Pia Artenjak Nada Mesarič OS Ivana Cankarja Ljutomer 28 Urša Kavčič, Luka Vujič Stane Rener OS Domžale/ČD Domžale 28 Patrieija Jenko, Primož Kvas Boris Jereb OS Davorina Jenka Cerklje 28 Mitja Kositer, Aljaž Debeljak Blaž Lovrič OS Selniea ob Dravi 28 Emma Kuzmič, Nina Zavee Jakob Madjar OS Sveti Jurij Rogašovei 28 Mitja Benee, Valerija Kolar Dušan Milinkovič OS Loka Črnomelj 28 Ziga Čmer Strašek, Jan Jager Katarina Krajne, Igor Krajne POS Blagovna 28 Nika Golee, Klea Testanire Katarina Krajne, Igor Krajne OS Hruševee 27 Miha Pole, Mark Velel Alenka Požarnik OS Podgorje, POS Smiklavž 27 Aljaž Vuga, Eva Jankovič Jože Boštjančič OS Mengeš 27 Urban Stepee, Faris Halkič Jože Boštjančič OS Mengeš 27 Taj Kolarič, Kiar Vršič Ivan Laura ČD Gorišniea 27 Katarina Gril, Anamarija Lobnik Alojz Lipnik OS Franea Lešnika - Vuka Slivniea pri Mariboru II Priloga - Slovenski čebelar 6/2015 ^TEKMOVANJE MLADIH ČEBELARJEV 27 Maja Benko, Valentina Karničnik Alenka Cor OS Pueonei 27 Ruby Cop, Barbara Klinar Helena Cilenšek OS Frana Saleškega Finžgarja Lesee 27 Nejc Simec, Mihael Matkovič Jožiea Medvešek Grobovšek OS Dragatuš 27 Anže Knific, Jaka Draksler Viljem Kavčnik OS Senčur, POS Trboje 27 Saša Leben, Julija Pihler Slaviea Golob OS dr. Franja Žgeča Dornava 27 Mark Blatnik, Jaka Lenček Stane Rener OS Domžale/CD Domžale 27 Zak Gradišar, Matej Marolt Brane Borštnik OS Primoža Trubarja Velike Lašče 27 Neža Gradišar, Aljaž Strnad Brane Borštnik OS Primoža Trubarja Velike Lašče 27 Alen Primožič Zver, Anastazija Miklavčič Andreja Smrdelj OS Dekani 27 Luka Potnik Frane Žvikart OS Pod goro Slovenske Konjiee 27 Zan Soštarič, Doris Lajh Damjan Simenko OS Juršinei 27 Amanda Kaučič Rajšp, Tevž Starovasnik Slaviea Trstenjak OS dr. Antona Trstenjaka Negova 27 Alen Kozar, Aleks Kozar Slaviea Trstenjak OS dr. Antona Trstenjaka Negova 27 David Savic, Barbara Absec Dušan Milinkovic OS Loka Črnomelj 27 Janja Hari, Filip Vukovič Jože Matavž CD Peter Dajnko Gornja Radgona 27 Maša Kaker, Zana Zohar Marija Sepul CD Črna na Koroškem 26 Ziga Povhe, Tilen Leskovšek Marjan Koderman CD Krtina Dob 26 Janja Ravšelj, Elizej Sterle Anton Truden OS heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu 26 Jan Stros, Urban Rozman Bogdan Rupnik CD Bohinj/OS dr. Janeza Meneingerja Bohinjska Bistriea 26 Gregor Bučar, Peter Pršina Mihael Potočar OS Dolenjske Topliee 26 Lotty Ajtnik, Zala Felkner Olga Bauer, Janez Bauer Druga osnovna šola Slovenj Gradee 26 Alex Tomasini, Gaja Surc Olga Bauer, Janez Bauer Druga osnovna šola Slovenj Gradee 26 Ema Solar, Aljaž Pajk Anton Krivee OS Primoža Trubarja Laško 26 Pia Skrlec, Nadja Stelcl Nada Mesarič OS Ivana Cankarja Ljutomer 26 Luka Lazar, Matija Musar Lidija Martinčič OS Milana Majena Sentjanž 26 Maks Mahnič Ennio Del Piero OS Pivka 26 Blaž Fijavž, Luka Fijavž Frane Žvikart OS Pod goro Slovenske Konjiee 26 Beti Kočet, Saša Spegelj Katarina Krajne, Igor Krajne POS Soeka 26 David Jug, Domen Halužan Katarina Krajne, Igor Krajne OS Hruševee BRONASTO PRIZNANJE Točke Ekipa Mentor Ime šole / društva 25 Jernej Rupnik, Aleksander Ambrož Boris Knez OS Poljčane 25 Lara Kralj, Tjaša Rajtmajer Alojz Lipnik OS Franea Lešnika - Vuka Slivniea pri Mariboru 25 Nina Dvoršak, Zala Petan Suzana Paeek OS Jurija Dalmatina Krško 24 Manja Kirbiš, Kiara Cižmešija Marjan Koderman CD Krtina Dob 24 Žiga Božič, Maj Kos Jože Pikelj, Martina Mlakar, Spela Paš OS Ivana Kavčiča Izlake 24 Domen Planine, Ula Bohorč Mirela Zalokar OS Koprivniea 24 Gal Trunk, Domen Bezjak Ivan Laura OS Gorišniea 24 Matej Petrovič, Klemen Selak Norbert Jedlovčnik OS Antona Ingoliča Spodnja Polskava 24 Nikolaj Kuhar, Lara Koltaj Brigita Novak OS Gornji Petrovei 24 Lija Mumlek, Spela Arnuš Aniea Toplak OS Korena 24 Nika Mulee, Nika Stefanee Aniea Toplak OS Korena 24 Valerija Rupar Žičkar, Lea Vrhovnik Suzana Paeek OS Jurija Dalmatina Krško 24 Jakob Murn, Krištof Bučar Mihael Potočar OS Žužemberk 24 Nika Zupanee, Klara Žagar Viljem Kavčnik OS Senčur, POS Trboje 24 Anamarija Morato, Ela Vičič Andreja Smrdelj OCD Koper 24 Svit Berk, Gregor Bohte Mira Svilokoš Vukolič OS dr. Pavla Lunačka Sentrupert 24 Mitja Horvat, Anastazija Balaje Suzana Kovač DOS Prosenjakovei 24 lan Kobal, Andrej Slokar Bogdan Bone OS Dobravlje 23 Filip Stumpfl, Maj Podgoršek Majda Tamše Horvat OS Podgorje pri Slovenj Gradeu 23 Leon Kreft Tomaž Lesnjak OS bratov Letonja Smartno ob Paki 23 Tilen Majhenič, Peter Cep Tatjana Vedlin OS Majšperk 23 Julija Rak, Lana Leskovar Milan Mernik OS Loče 23 Aljoša Markovic, Luka Sadl Jože Matavž CD Peter Dajnko Gornja Radgona PRIZNANJE O UDELEŽBI NA TEKMOVANJU Točke Ekipa Mentor Ime šole / društva 22 Hana Bizjak, Pija Lesnjak Tomaž Lesnjak OS bratov Letonja Smartno ob Paki 22 Aleks Mišic, Tilen Poštrak Anica Toplak OS Korena 22 Anej Fujs, Andraž Praprotnik Vincenc Perne CD Tržič, POS Lom pod Storžičem 22 Nik Tratar Strah, Lovro Což Miroslav Hrovat OS Mokronog 22 Vid Penko, Domen Požar Ennio Del Piero OS Pivka 22 Lara Zupančič, Tjan Rebernak Milan Mernik OS Loče 22 Nika Nemee, Nastja Nemee Jakob Madjar OS Sveti Jurij, Rogašovei 21 Valentina Nika Kočevar, Sara Plut Pečavar Jožica Medvešek Grobovšek OS Dragatuš 21 Aljaž Kumelj, Žiga Razboršek Mihael Potočar OS Dolenjske Topliee 21 Tjaša Gregore, Gaja Brataševee Bogdan Bone OS Dobravlje 20 Nina Brandl, Lana Bobič Brigita Novak OS Gornji Petrovei 20 Kristijan Ornik, Tamara Dvoršak Ivanka Lorenčič OS Sveta Ana 20 Erik Bržan, Klemen Bržan Andreja Smrdelj OS Dekani II Priloga - Slovenski čebelar 6/2015 TEKMOVANJE MLADIH ČEBELARJEV 20 Gašper Kolar, Gašper Vehovar Katarina Krajnc, Igor Krajnc OŠ Franja Malgaja Šentjur 20 Tilen Bratkovič Jože Matavž CD Peter Dajnko Gornja Radgona 19 Vesna Pikelj Jože Pikelj, Martina Mlakar, Špela Paš OŠ Ivana Kavčiča Izlake 19 Zoja Bogovič, Maj Omerzel Mirela Zalokar OŠ Koprivnica 19 Maša Jelšnik, Max Jerovčnik Branka Nareks Oš Nazarje 18 Melisa Baric Suzana Kovač DOŠ Prosenjakovci 18 Eva Kočet, Spela Spegelj Katarina Krajnc, Igor Krajnc POŠ Socka 17 Maša Blatnik, Mitja Kastelic Mihael Potočar OŠ Žužemberk, POŠ Dvor 17 Nejc Matjašec, Žiga Podlogar Lidija Martinčič OŠ Milana Majcna Šentjanž 13 Larisa Toplak, Ines Koren Dragica Vereš OŠ Gornja Radgona Rezultati srednje stopnje Priznanje zlato priznanje srebrno priznanje bronasto priznanje priznanje o udeležbi Število točk 38 do 40 točk 34 do 37 točk 30 do 33 točk do 29 točk ZLATO PRIZNANJE Točke Ekipa Mentor Ime šole / društva 40 Kaja Pogorevc, Alen Fuks Polonca Krašovec, Jure Tasič OŠ Mislinja/CD Slovenj Gradec-Mislinja 40 Andrej Hartman, Aljaž Rihter Blaž Lovrič POŠ Gradišče na Kozjaku 40 Anamarija Gole, Marija Krnc Mira Svilokoš Vukolič OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert 39 Eva Krebl, Alja Gorenšek Polonca Krašovec, Jure Tasič OŠ Mislinja/CD Slovenj Gradec-Mislinja 39 Klara Kranjc, Danijela Bec Lidija Martinčič OŠ Milana Majcna Šentjanž 39 Tina Krebs, Luka Humar Anda Kavčič, Ivan Rop OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad 39 Matjaž Karanovič, Peter Vidmar Andreja Smrdelj OŠ Dekani 38 Tine Koritnik, Maja Pongrac Dejan Peklar OŠ Janka Padežnika Maribor 38 Danijel Planinšek Jože Boštjančič OŠ Mengeš 38 Žiga Božič, Aleš Oberč Jože Cemič CD Raka 38 Sara Petrič, Sara Steinbacher Boris Kojc OŠ Lovrenc na Pohorju 38 Barbara Dvoršak, Lara Trojner Ivanka Lorenčič OŠ Sveta Ana 38 Mihael Cep, Jošt Vedlin Tatjana Vedlin OŠ Majšperk 38 Urška Ana Horvat, Jože Žunič Zlatko Lakner OŠ Vinica/ CD ob Kolpi in Lahinji 38 Gašper Letnar, Živa Letnar Daniela Zalokar OŠ Leskovec pri Krškem 38 Simon Kerndl, Aljaž Hari Jože Matavž CD Peter Dajnko Gornja Radgona 38 Nastja Kraner, Katja Markovic Jože Matavž CD Peter Dajnko Gornja Radgona 38 Miša Zemljič Dragica Vereš OŠ Gornja Radgona SREBRNO PRIZNANJE Točke Ekipa Mentor Ime šole / društva 37 Blaž Pečarič, Toni Nemanič Jožef Veselič OŠ Metlika 37 Alen Kandare, Jaka Ravšelj Anton Truden OŠ heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu 37 Martin Mlakar, Rihard Mlakar Anton Truden OŠ heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu 37 Lia Zorko, Laura Milar Suzana Pacek OŠ Jurija Dalmatina Krško 37 Nik Pribožič, Tina Zakšek Suzana Pacek OŠ Jurija Dalmatina Krško 37 Andreas Kranjc, Urban Kačič Boris Kojc OŠ Lovrenc na Pohorju 37 Marko Vodišek, Arsim Salihaj Anton Krivec OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice 37 Nejc Kerin, Domen Zupančič Špela Bubnjic CD Kostanjevica 37 Karin Poljanšek, Lana Šumin Helena Cilenšek OŠ Frana Saleškega Finžgarja Lesce 36 Luka Polc, Klemen Strnad Jože Pikelj, Martina Mlakar, Špela Paš OŠ Ivana Kavčiča Izlake 36 Kristjan Kusterle, Marko Cerkovnik Bogdan Rupnik CD Bohinj/OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica 36 Špela Bezjak, Mojca Korošec Anica Toplak OŠ Korena 36 Julija Letnik, Katja Ornik Ivanka Lorenčič OŠ Sveta Ana 36 Urban Frantar Erzar, Simon Zgonc Boris Jereb OŠ Davorina Jenka Cerklje 36 Jure Tojnko, Žan Debelec Andrej Jernej OŠ Slivnica pri Celju 36 Andraž Požar, Luka Dekleva Ennio Del Piero OŠ Pivka 36 Tin Bantan, Gregor Pajic Karlo Bicanic OŠ Hrastnik 36 Tine Nusdorfer, Urban Slokar Bogdan Bone OŠ Dobravlje 36 Taja Karba, Tjaša Šabeder Jože Matavž CD Peter Dajnko Gornja Radgona 36 Miha Polanšek, Gal Povsod Marija Šepul CD Crna na Koroškem 35 Matej Lovenjak, Tomi Marič Šinko Jože Kuhar POŠ Bodonci 35 Nejc Fartek, Timi Poredoš Jože Kuhar POŠ Bodonci 35 Oka Bizjak, Teja M. Habjan Marjan Koderman OŠ Dob 35 Katarina Planinc Mirela Zalokar OŠ Koprivnica 35 Jakob Pulko, Sara Mišic Anica Toplak OŠ Korena 35 Maks Pinterič, Tjaša Virant Suzana Pacek OŠ Jurija Dalmatina Krško 35 Grega Krmelj, Peter Mikec Lidija Martinčič OŠ Milana Majcna Šentjanž 35 Adrian Frajham, Mihael Kolbl Dragica Vereš OŠ Gornja Radgona 35 Petra Gabrovec, Ema Tancoš Damjan Šimenko OŠ Juršinci Priloga - Slovens« čebelar 6/2015 III ^TEKMOVANJE MLADIH ČEBELARJEV 34 Sandra Kirbiš, Tilen Javoršek Marjan Koderman OS Dob 34 Nina Knez, Kaja Pistotnik Jože Pikelj, Martina Mlakar, Spela Paš OS Ivana Kavčiča Izlake 34 Aleksander Spes, Aljaž Stern Norbert Jedlovčnik OS Antona Ingoliča Spodnja Polskava 34 Nuša Seruga, Lea Hul Alenka Cör OS Puconci 34 Uroš Meglič, Martin Perne Vincenc Perne CD Tržič, POS Lom pod Storžičem 34 David Starič, Jaka Krivic Miroslav Hrovat OS Mokronog 34 Blaž Kitek, Matic Tasič Polonca Krašovec, Jure Tasič OS Mislinja/CD Slovenj Gradec -Mislinja 34 Amadej Hudolin Pirc, Helena Orel Branka Nareks OS Nazarje 34 Anja Cuš, Mihaela Lajh Damjan Simenko OS Juršinci 34 Sara Skerban, Tilen Pavlič Jakob Madjar OS Sveti Jurij Rogašovci BRONASTO PRIZNANJE Točke Ekipa Mentor Ime šole / društva 33 Andraž Ban, Taja M. Habjan Marjan Koderman OS Dob 33 Sara Suklje, Alenka Barbara Zeljko Jožef Veselič OS Metlika 33 Sara Volgemut, Lia Zunec Ismet Cenanovic CD Peter Močnik Studenci Pekre 33 Pavel Sorč, Aljaž Ažman Lotrič Bogdan Rupnik ČD Bohinj/OS dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica 33 Ines Pentek, Nika Kuhar Alenka Cor OS Puconci 33 Urban Pulko, Uroš Medved Anica Toplak OS Korena 33 Nika Nardin, Tilen Fink Mihael Potočar OS Dolenjske Toplice 33 Eva Tojnko, Maruša Zerjav Katarina Krajnc, Igor Krajnc OS Frankolovo 33 Aljaž Smonkar Aleksander Soršak CD Ruše 32 Ziva Zurga, Katjuša Salemovič Dejan Peklar OS Janka Padežnika Maribor 32 Aljaž Majhenič, Tim Pongrac Leandra Mernik OS Miklavž na Dravskem polju 32 Anemarie Hraš, Metka Lobnik Alojz Lipnik OS Franca Lešnika - Vuka Slivnica pri Mariboru 32 Gregor Mansutti, Peter Mansutti Andrej Jernej OS Slivnica pri Celju 32 Jaka Bezovšek Anda Kavčič, Ivan Rop OS Frana Kocbeka Gornji Grad 32 Emilija Varga, Lana Dolinar Suzana Kovač DOS Prosenjakovci 32 Tamara Pinter, Kaja Senegačnik Katarina Krajnc, Igor Krajnc OS Frankolovo 32 Pia Stermecki, Maša Stante Katarina Krajnc, Igor Krajnc OS Frankolovo 32 Matej Višič, Jan Smolar Aleksander Soršak CD Ruše 31 Zala Urbanija, Anja Remškar Jože Pikelj, Martina Mlakar, Spela Paš OS Ivana Kavčiča Izlake 31 Rok Borak, Vesna Trojanšek Viljem Kavčnik OS Senčur 30 Beno Jud Jože Kuhar POS Bodonci PRIZNANJE O UDELEŽBI NA TEKMOVANJU Točke Ekipa Mentor Ime šole / društva 29 Blaž Dragan, Grega Papež Miroslav Hrovat OS Mokronog 26 Niko Potočnik Dragica Vereš OS Gornja Radgona 25 Barbara Zalokar Andrej Jernej OS Slivnica pri Celju 0 Pia Suklje, Neja Kokot Jožef Veselič OS Metlika Rezultati višje stopnje Priznanje zlato priznanje srebrno priznanje bronasto priznanje priznanje o udeležbi Število točk 48 do 50 točk 43 do 47 točk 38 do 42 točk do 37 točk ZLATO PRIZNANJE Točke Ekipa Mentor Ime šole / društva 50 Barbara Pacek, Sebastjan Pacek Marko Hrastelj Grm Novo mesto - Center biotehnike in turizma 50 Marko Kričej, Nik Javornik Blaž Lovrič POS Gradišče na Kozjaku 50 Miha Gosak, Asej Fras Pečlin Blaž Lovrič POS Gradišče na Kozjaku 50 Jan Primožič Zver Andreja Smrdelj OCD Koper 48 Aljaž Mulej, Julij Lan Zadravec Brane Kozinc CD Radovljica 48 Tadeja Virant, Rok Silc Brane Borštnik OS Primoža Trubarja Velike Lašče SREBRNO PRIZNANJE Točke Ekipa Mentor Ime šole / društva 47 Ana Brdnik, Gašper Dušič Marko Hrastelj Grm Novo mesto - Center biotehnike in turizma 47 Domen Mali Vincenc Perne CD Tržič, POS Lom prod Storžičem 46 Tamara Mlakar, Manca Stupan Milka Bedenik Biotehniška šola Maribor 46 Janja Moličnik, Miha Drolc Andrej Jernej Sola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje 46 Marija Absec, Petra Suhorepec Dušan Milinkovic OS Loka Crnomelj 45 Zlatka Podgoršek, Matej Erjavec Tatjana Vedlin CD Majšperk 44 Loti Gorenc, Domen Znidaršič Jože Cemič CD Raka BRONASTO PRIZNANJE Točke Ekipa Mentor Ime šole / društva 41 Aljaž Rajtmajr, Miha Bedrač Gorazd Potisk Lesarska šola Maribor 39 Stanislav Polanec, Jan Jamnik Gorazd Potisk Lesarska šola Maribor 38 Gašper Cimerman, Nejc Kraševec Marko Hrastelj Grm Novo mesto - Center biotehnike in turizma II Priloga - Slovenski čebelar 6/2015 ga krožka Friderik Mali, ki je učencem pojasnil, zakaj je pomembno saditi medovite rastline in medovito drevje. Dogodka so se udeležili učenci vseh petih razredov šole ter ob tej priložnosti pripravili tudi lep program z recitacijami in petjem. Učenka Nina Ana je prebrala pesem Stoji tam lipica, učenci 5. razreda so recitirali pesem Ciciban in čebela, vsi skupaj pa so zapeli pesem Če si srečen. Za pripravo programa gre zahvala učiteljicam, otroci pa so uživali, saj so program izvedli s pravim mladostnim žarom. V pomoč mentorju je tudi vodja šole Jana Dubravica, ki je so-mentorica čebelarskega krožka, to pa naj bi bilo tudi zagotovilo, da ta dejavnost na šoli ne bo zamrla. Učenci so se obvezali, da bodo lipo zalivali in skrbeli zanjo, tako da bo v začetku poletja zacvetela in privabila množico čebel. Kaj je lepšega kot Fabianijeva čebelnjaka Letos se spominjamo 150. obletnice rojstva arhitekta Maksa Fabianija. Občudujemo količino in kakovost njegovih del, ki so postala tako kulturna dediščina Slovenije kot tudi Hrvaške, Italije, Avstrije, Češke in Poljske. V spomin nanj je letos predvidenih več kulturnih dogodkov, npr. v rodnem Kobdilju, Ljubljani, Novi Gorici in drugod. Že konec oktobra 2014 je bila v Umetnostnem in kulturnem centru Skerk v Tr-novci na Tržaškem Krasu odprta izjemno dobro obi- Ostanki ruševin malega čebelnjaka pod stolpom ČEBELJE PAŠE sedeti pod lipo in poslušati šumenje čebel, ki nabirajo lipovo medečino!? Friderik Mali ZGODOVINA ČEBELARSTVA skana razstava o Maksu Fabianiju, na Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem Tivoliju pa so odprli razstavo Secesijska Ljubljana in Maks Fabiani. Cenim vsa dela Maksa Fabianija, ne glede na to, ali gre za visoko arhitekturo v mestih ali za arhitekturo za malega človeka na podeželju. Razstavo te druge arhitekture z naslovom »Adijo Dunaj, pozdravljen Štanjel!« so letos ponovno postavili v Štanjelu. Kot čebelar sem se vprašal, ali je kaj naredil tudi za nas čebelarje. Tukaj je odgovor. Zelo znana je njegova stavba Narodnega doma v Trstu, središča narodnega, kulturnega, gospodarskega, športnega in razvedrilnega delovanja tržaških Slovencev. Leta 1920 so ga fašisti požgali. Nad balkonom nad glavnim vhodom je bil napis: TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNICA, pod balkonom, tik nad osrednjimi vrati, pa je bil vgrajen kamnit relief s podobo čebeljega panja - koša in po dvema čebelama levo in desno od njega - in z letnico 1904 pod njim.Simbol čebeljega panja in čebele sicer zelo pogosto uporabljajo bančne ustanove. Za nečaka, zdravnika Enrica Ferrarija, je v Štanjelu povezal in racionalno predelal več že zgrajenih hiš v Vilo Ferrari, za potrebe njenih prebivalcev pa je zunaj naselja na novo oblikoval obsežen parkovno urejen Ferrarijev vrt z bazenom, baliniščem, senčno uto nad hladilnico, sprehajalnimi potmi in razgledi-šči. Z izjemo objektov za druženje in razvedrilo je vse drugo delovalo gospodarno, kot samooskrb-na enota, pa naj je šlo za cvetje, sadje, zelenjavo, mleko, meso in tudi med. Na robu Ferrarijevega vrta je dal v tridesetih letih prejšnjega stoletja postaviti manjši čebelnjak. Sledovi tega čebelnjaka so vidni SLOVENSKi ČEBELAR 6/2015 LETNIK CXVII 219 ZGODOVINA ČEBELARSTVA še dandanes. V njem je čebelaril oskrbnik posestva, Ferrarijev preddelavec Andrej Grča. Med vojno so v Štanjel vkorakali nemški vojaki. Med hišno preiskavo so pri njem našli skrit bunker s stvarmi in hrano za partizane, med drugim tudi z zalogo medu. Naslednjega dne, 15. januarja 1944, so Grčo in njegovega sina ustrelili, zažgali goveji hlev in odšli. Drugi, večji zidani čebelnjak, so postavili tik pred drugo svetovno vojno v sadnem delu parka na drugi strani hriba, kjer so rasla zlata jabolka. Lupina čebelnjaka se je ohranila vse do dandanes. Da so lahko postavili čebelnjak, so morali narediti umetno teraso. Pod teraso so posadili trte, tako da so te rasle na konzolni kovinski latnik, ki je štrlel iz nje. Po bregu ob samem čebelnjaku je še zdaj 62 betonskih stopnic. Čebelnjak in okolica sta se sčasoma seveda zelo spremenila. Med vojno so na vogalu prebili luknjo, tako da je nastala strelna lina za nadzor ovinka na glavni cesti. Po vojni je sadovnjak propadel. V petdesetih letih 20. stoletja so v njem zasadili kanadski macesen in zrastel je čudovit iglast, zimzeleni gozd. V njem se je čebelnjak izgubil, ob prihodu z goriške strani pa je zakrit tudi pogled na Štanjel. Vaščani so Ostanki velikega čebelnjaka na umetni terasi čebelnjak z dozidavo povečali oz. predelali v garažo za mrliški avto. Takrat so odstranili štirikapno korča-sto streho in namesto nje zalili monta ploščo. Del terase se je pozneje zrušil na pot pod njo. Zdaj je čebelnjak predelano skrpucalo, skrito v goščavi, le nekaj metrov stran od izhodišča Fabianijeve poti. Želim si, da bi spoštovanje do Maksa Fabianija pokazali tudi z obnovitvijo zdajšnje sramotne podobe Fabianijevega čebelnjaka v približek izvorne podobe. Jožef Švagelj Odkritje spominske plošče Petru Pavlu Glavarju na pročelju kapele na Lanšprežu Na Lanšprežu je bila v soboto, 9. maja 2015, slovesno odkrita in blagoslovljena spominska plošča duhovniku, dobrotniku, naprednemu gospodarju in kranjskemu čebelarju Petru Pavlu Glavarju. Plošča je nameščena na pročelju kapele, v kateri je tudi njegovo zadnje počivališče. Peter Pavel Glavar je kupil lanšpreško graščino in v njej od leta 1766 do 1784 preživel zadnja leta svojega življenja, v katerih si je prizadeval za napredek tamkajšnjih preprostih ljudi. Posebej pomembno je njegovo delo na področju čebelarstva. Leta 1768 je kot prvi temeljito strokovno opisal kranjsko čebelarstvo. Tedaj je namreč za Kranjsko kmetijsko družbo napisal predlog Odgovora za dunajski cesarski dvor o tem, kako doseči hbUR nm cnvAi 1?:: - nrn LtnfrttMI iijgrPb HAJliUNJ -LJMTOtiir 'h C"eoHufMl itifVimnHiA tjuC^i «vi nun «TP mM- «,vn Krnimo iifu J v. i.uTMiLAHt(whJjiL(,in Čebelarska didaktična igra spomin Ob sklenitvi natečaja »Kar seješ, to žanješ« vam predstavljamo didaktično igro spomin, kot so jo likovno zasnovali otroci, ki so zmagali na natečaju. Ob lanskem tradicionalnem medenem zajtrku smo na osnovne šole po Sloveniji poslali kreativne mape s 24 izbranimi motivi oziroma nalogami za reševanje, učenci pa so jih dopolnili po svojih zamislih. Na povabilo k sodelovanju na natečaju se je odzvalo več kot 200 osnovnih šol iz vse Slovenije, prejeli pa smo tudi približno 380 kreativnih map. Natečaj »Kar seješ, to žanješ« je bil namenjen učencem, starim od 9 do 12 let, ki so se potegovali za najizvirnejše, najbolj domiselne in najbolj pristne likovne motive. Učenci so imeli možnost prostega likovnega izražanja, v okviru katerega so lahko na svojstven način izrazili svojo ustvarjalnost. Zmagovalni motivi so postali podlaga za izdelavo kreativne miselne igre za otroke - spomin. Vsaka slika oz. karta ima svojega avtorja, ki je naveden z imenom in priimkom, tako da so soustvarjalci oz. soavtorji te igre tudi učenci. Zmagovalnemu motivu smo dodali parno karto z besedilom, ki opisuje motiv na ilustraciji. Celoto sestavljata obe karti skupaj. Z natečajem smo želeli otroke spodbuditi k razmišljanju o pomenu narave, varovanju okolja, o vlogi in ranljivosti čebel ter spoznavanju čebelarstva 226 Slovenski čebelar 6/2015 Letnik CXvil OBVESTILA ČZS in čebeljih pridelkov. Z miselno igro spomin boste ob zabavni igri razgibali spomin, hkrati pa se boste naučili veliko novega o čebelah in čebelarstvu ter o pomenu narave in odgovornosti do nje. Igro sestavlja 24 parov pomanjšanih panjskih končnic. Zahvaljujemo se vsem ustvarjalcem, ki so prispevali svoje ideje za izdelavo te didaktične igre, mentorjem pa za poslana dela. Hvala tudi vsem, ki ste pohvalili našo akcijo in naša prizadevanja za boljši in lepši svet. Igro spomin bodo osnovne šole prejele novembra, ob letošnjem medenem zajtrku. Vsi, ki želite kupiti to igro, jo lahko naročite v tajništvu ČZS. Cena igre je 4,60 EUR z DDV. Nataša Klemenčič Štrukelj, svetovalka JSSČ Dan odprtih vrat slovenskih čebelarjev V petek, 12. junija 2015, bo po vsej Sloveniji potekal »dan odprtih vrat slovenskih čebelarjev«. Želimo si, da bi večina čebelarskih društev na ta dan odprla svoja vrata obiskovalcem iz ožje in širše okolice. Vključevanje ČD v to vseslovensko akcijo je prostovoljno, odvisno pa je predvsem od kadrovskih zmožnosti posameznega društva. Društva vabimo, da sporočijo, ali bodo za predstavitev potrebovala promocijsko gradivo. Z dnevom odprtih vrat želimo javnost seznaniti s skrbjo za kakovostne in varne čebelje pridelke ter s čebelarskimi opravili, pestrostjo čebeljih pridelkov, z možnostjo vključevanja čebelar- jev v turistično ponudbo kraja, ne nazadnje pa želimo doseči tudi še večje zaupanje slovenskih porabnikov v čebelarje in čebelje pridelke. Vsa zainteresirana društva prosimo, da se k sodelovanju prijavijo najpozneje do 5. junija 2015 na e-naslov: natasa.strukelj@czs.si. O nadaljnjem poteku akcije bomo obveščali samo tista čebelarska društva, ki bodo do navedenega datuma oddala svojo prijavo. Vse dodatne informacije lahko dobite tudi na ČZS, JSSČ po tel. št.: 01/729 61 24. Nataša Klemenčič Štrukelj, svetovalka JSSČ Svetovanja in izobraževanje s področja ekonomike Ne glede na to, da se večina čebelarjev s čebelarstvom ukvarja zgolj ljubiteljsko, je pomemben vidik vsakega čebelarstva tudi zagotavljanje gospodarnosti. Za izboljšanje ekonomike čebelarjenja JSSČ izvaja različna svetovanja s tega področja, npr. o davčni zakonodaji (izdaja računov, obdavčitev, ...), dopolnilnih dejavnostih, povezanih s čebelarstvom, trženju, razvoju čebelarstva itd. V okviru tovrstnega izobraževanja pripravljamo tudi predavanja o čebelarski zakonodaji s področja trženja čebeljih pridelkov in izdelkov, trženju čebeljih pridelkov in izdelkov in o izdelavi poslovnega načrta za čebelarstvo. Če ste zainteresirani za svetovanja ali izobraževanje, to sporočite Tanji Magdič (tanja.magdic@czs.si) ali Nataši Klemenčič Štrukelj (natasa.strukelj@czs.si). Tanja Magdič, svetovalka JSSČ Certificiranje ponudnikov čebelarskega turizma ČZS si prizadeva za razvoj in uveljavitev čebelarske turistične ponudbe, ki vse bolj postaja redna ponudba slovenskega turizma. Tudi zaradi tega v tem letu nadaljujemo program certificiranja ponudnikov čebelarskega turizma. Vanj se lahko vključijo vsi zainteresirani čebelarji, ki se že ukvarjajo s čebelarsko turistično ponudbo, in tudi tisti, ki to načrtujejo. Vse zainteresirane čebelarje - ponudnike čebelarskega turizma vabimo, da najpozneje do 15. junija 2015 Kako ravnamo ob piku čebel? Za čebele velja, da so izjemno koristne žuželke, obstaja pa možnost, da človeka tudi pičijo. Večina ljudi ob pikih žuželk iz reda kožekrilcev (čebel, os, sršenov in čmrljev) nima večjih težav, čeprav so ti vedno nekoliko boleči. Zaradi neposrednega delovanja strupa se na mestu pika pojavita srbeča rdečica in oteklina s premerom nekaj centimetrov, vendar po nekaj urah izgineta. Izjemoma se pojavi 226 Slovenski čebelar 6/2015 Letnik CXvil na naslov ČZS posredujejo predpisano pisno izjavo o sodelovanju v programu certificiranja ponudnikov čebelarskega turizma v letu 2015. Letos bomo postopek certificiranja izvedli le za tiste ponudnike čebelarskega turizma, ki bodo do navedenega roka podali pisno izjavo. Več informacij lahko dobite na e-naslovu: anton.tomec@czs.si Komisija UO ČZS za čebelarsko kulturno dediščino obsežnejša oteklina. V nekaterih primerih pa je čebelji strup za človeka vendarle nevaren, saj je v najhujših primerih, če ni hitre pomoči, lahko usoden že pik ene same čebele. Alergijske reakcije se praviloma pojavijo kmalu po piku, lahko že v nekaj minutah, po navadi pa prej kot v eni uri. Za take primere bi ČZS rada čebelarjem v pomoč legalizirala set prve pomoči, ki bi bil del obvezne opreme v čebel- OBVESTILA ČZS njaku in ki bi ga čebelar ob morebitnem piku čebel druge osebe lahko uporabil po ustreznih navodilih. Mnenja zdravnikov o legalizaciji takšnega seta pa so deljena. Na Ministrstvu za zdravje RS menijo, da uporaba takega seta pri čebelarjih ni mogoča. Da bi se izognili težavam ob morebitnem piku čebele, so zato pripravili navodila za ravnanje ob takem dogodku. Objavljena so na naši spletni strani: www. czs.si/objave_podrobno_czs/6039. Mag. Andreja Kandolf Borovšak, svetovalka JSSČ Podatki o gibanju tehtnic od 21. 4. 2015 do 20. 5. 2015 Opazovalna postaja Gibanje tehtnice ± kg Opis dogajanja Goriško, Šempeter 21,6 akacija Ribniško Pohorje -0,3 travniki Lendava 26,3 akacija Bled 4,3 travniki Koper, Dekani 23,4 akacija Logaška planota, Menišija 14,5 javor Bela krajina, Poljanska gora 14,7 akacija Bistriško Pohorje 0,7 travniki Vransko, Prebold 1,1 travniki Trnovski gozd 8,8 javor Metlika 15,9 akacija Slovenska Bistrica, Oplotnica 2,2 travniki Travna gora 6,5 javor Zreško Pohorje 16,3 travniki Goričko, Dankovci 17,8 akacija Laško, Malič 13,5 javor Loška dolina, Kozarišče 6,0 javor Kočevski rog 4,3 javor Kostrivnica, Lahomno 25,2 javor Kozjak, Kapla 3,7 travniki Krim, Iška vas 21,7 javor Ptuj, Haloze 23,9 akacija Kobansko na Kozjaku 0,0 travniki Krško, Sevniško 24,1 akacija Kanalsko, Tolminsko 11,5 akacija Stojna 3,7 travniki Vrhnika, Borovnica 1,8 travniki Žužemberk 12,5 javor Krim-Kurešček 0,0 travniki Prekmurje-Mali Bakovci 41,9 akacija, oljna ogrščica Slovenske gorice, Lenart 10,9 akacija Bizeljsko 20,1 akacija Bogojina 32,9 akacija Braslovče 7,3 travniki Brežice 12,2 akacija Lovrenško Pohorje 3,1 javor Idrijsko 16,2 javor Gornji Grad 15,1 javor, smreka Ilirska Bistrica 2,2 travniki Zagorje, Izlake 24,9 javor, smreka Gorjanci, Kostanjevica na Krki 4,2 travniki Kranjska Gora 3,7 travniki Ljutomer 25,7 akacija Podčetrtek 25,9 akacija Junijska akcija Ta mesec vam ob nakupu treh parov nogavic podarimo majico »Ohranimo čebele«. Cena enega para nogavic je 3,00 EUR. Naročila lahko pošljete po pošti na naslov: Čebelarska zveza Slovenije, Brdo 8, 1225 Lukovica, na e-naslov: barbara.dimc@ czs.si ali po tel. št.: 041/370 409. Tajništvo ČZS 226 Slovenski čebelar 6/2015 Letnik CXvil OBVESTILA ČZS Delo terenskih svetovalcev Kot smo omenili že v prejšnji številki SČ, je s podelitvijo nove koncesije JSSČ zagotovljeno delo terenskih svetovalcev za prihodnje programsko obdobje. Glede na to je torej terensko svetovanje dostopno vsem zainteresiranim čebelarjem na območju naše države. Svetovanje se nanaša zlasti na praktične nasvete pri čebelarjenju in sicer na področju tehnologije, ekonomike in varne hrane v čebelarstvu. Delo na terenu obsega svetovanje glede izvajanja splošnih preventivnih ukrepov in pregledovanja čebeljih družin, ocenjevanja pravilnosti razvoja čebeljih družin ob različnih vzrejnih razmerah in ugotavljanja morebitnih sprememb v vedenju čebel, pa tudi svetovanje v zvezi s spremembami pri zalegi, pripravami čebel na prevoz, z izrabo paše in glede drugih nalog, potrebnih za izboljšanje tehnološkega stanja v čebelarstvu. Ker se je število terenskih svetovalcev zmanjšalo, se je za prihodnje obdobje po- večalo območje, za katerega skrbi posamezen terenski svetovalec. Seznam terenskih svetovalcev, ki so pristojni za posamezno območje, je objavljen na spletni strani ČZS, prejeli pa so ga tudi predsedniki vseh ČD. V tem mesecu terenski svetovalci intenzivno svetujejo čebelarjem predvsem o osnovni odbiri. Če s terenskim svetovalcem ugotovita, da je v določeni čebelji družini več kot dva odstotka čebel z rumenimi obročki na zadkih, se dogovorita za zamenjavo matice v okviru ukrepa menjave matic v letu 2015. Zato pohitite in pokličite terenskega svetovalca, saj morajo ti zbrane podatke o menjavi posredovali do 14. junija. Prav tako pa terenski svetovalci zdaj na terenu izvajajo tudi svetovanja o rejskem programu in osnovni odbiri ter o pridelavi medu in shemi kakovosti. Ta svetovanja so namenjena vsem čebelarjem. Tomaž Samec, svetovalec JSSČ Svetovanja terenskih svetovalcev v juniju Datum Cas Izvajalec Kraj Kontakt Svetovanje o rejskem programu in osnovni odbiri 2. jun. 16.30 Roman Marinko Čebelarstvo Aleš Peček, Preserje (zbor pred cerkvijo v Preserju) 030/604 008 3. jun. 18.00 Branko Skrt Čebelarski dom, Ilirska Bistrica 030/604 041 4.jun. 14.00 Jakob Madjar Šolski čebelnjak Sv. Jurij, Rogašovci 041/720 481, 041/598356 4. jun. 18.00 Franc Kobe Čebelarstvo Franc Kobe, Dolž-Lipnica 15, Novo mesto 030/604 051 4.jun. 18.00 Miroslav Cetina Ljudska univerza Postojna, Ljubljanska cesta 2, Postojna 030/604 046, 041/577256 4.jun. 18.00 Peter Babnik Društveni čebelnjak ČD Vojnik 030/604 060, 041/211 295 5. jun. 16.00 Franc Podrižnik Čebelnjak ČD Šmartno ob Paki (zbor pred trgovino Mercator v Šmartnem ob Paki) 030/604 068 5. jun. 17.00 Dušan Milinkovič Čebelarski dom, Sela pri Otovcu 030/604 090 7. jun. 10.00 Pavel Praper Šolski čebelnjak pri fari, Prevalje 030/604 087 8.jun. 16.00 Vlado Pušnik Čebelarski center Maribor 030/604 075, 041/610 110 10. jun. 16.30 Franc Tratnjek Šolski čebelnjak Biotehniške šole v Rakičanu 030/604 084, 041/606013 12. jun. 10.00 Andrej Jernej Čebelnjak POš Blagovna, Proseniško 22, Šentjur 030/604 064 13. jun. 8.00 Martin Čuš Društveni čebelnjak ČD Markovci 030/604 071 13. jun. 9.00 Brane Borštnik Čebelarstvo Brane Borštnik, Prilesje 3a, Velike Lašče 030/604 002 13. jun. 17.00 Klavdijo Babič Učni čebelnjak, Hrastovlje 030/604 036 14. jun. 10.00 Janko Goričan Čebelarstvo Janko Goričan, Sv. Danijel 34a, Trbonje 030/604 085 20. jun. 8.00 Aleš Rodman Branica 030/604 030 20. jun. 9.00 Anže Perčič Čebelnjak na Poti treh zvonov, Senično 030/604 052 20. jun. 9.00 Dušan Žunko Čebelarstvo Lucka, Sužid 41, Kobarid 030/604 034, 031/870 709 29. jun. 16.00 Vinko Sajtl Zbor na parkirišču pri cerkvi v Gorenjem Gradišču pri Šentjerneju 030/604 053 Svetovanje o pridelavi medu in shemah kakovosti 3. jun. 17.30 Anže Perčič Društveni čebelnjak ČD Tržič (ob poti iz Bistrice pri Tržiču proti Brezjam pri Tržiču) 030/604 052 4. jun. 18.00 Miroslav Cetina Ljudska univerza Postojna, Ljubljanska cesta 2, Postojna 030/604 046, 041/577 256 4.jun. 20.00 Peter Babnik Društveni čebelnjak ČD Vojnik 030/604 060, 041/211 295 12. jun. 12.00 Andrej Jernej Čebelnjak POŠ Blagovna, Proseniško 22, Šentjur 030/604 064 12. jun. 16.00 Pavel Praper Čebelarstvo Marjan Kogelnik 030/604 087 12. jun. 18.00 Dušan Milinkovič Čebelarski dom, Sela pri Otovcu 030/604 090 12. jun. 19.00 Roman Marinko Prostori KS Notranje Gorice, Podpeška cesta 380, 1357 Notranje Gorice 030/604 008 13. jun. 9.00 Franc Podrižnik Čebelarstvo Franc Podrižnik (zbor pred gostilno Rdeča armada v Kokarjih) 030/604 068 13. jun. 10.00 Martin Čuš Društveni čebelnjak ČD Markovci 030/604 071 14. jun. 10.00 Janko Goričan Čebelarstvo Janko Goričan, Sv. Danijel 34a, Trbonje 030/604 085 15. jun. 9.00 Vinko Sajtl Center biotehnike in turizma - Grm Novo mesto, Sevno 13, Novo mesto 030/604 053 16. jun. 16.00 Franc Kobe Center biotehnike in turizma - Grm Novo mesto, Sevno 13, Novo mesto 030/604 051 SLOVENSKi ČEBELAR 6/2015 LETNIK CXVII 231 OBVESTILA ČZS Datum Cas Izvajalec Kraj Kontakt 17. jun. 16.30 Franc Tratnjek Šolski čebelnjak Biotehniške šole v Rakičanu 030/604 084, 041/606 013 18. jun. 14.00 Jakob Madjar Šolski čebelnjak Sv. Jurij, Rogašovci 041/720 481, 041/598 356 20. ¡un. 10.00 Aleš Rodman Branica 030/604 030 20. ¡un. 14.00 Klavdijo Babič Lovska koča v Butarih, Gračišče 030/604 036 24. ¡un. 18.00 Branko Skrt Čebelarski dom, Ilirska Bistrica 030/604 041 27. jun. 9.00 Dušan Žunko Čebelarstvo Lucka, Sužid 41, Kobarid 030/604 034, 031/870709 27. jun. 9.00 Vlado Pušnik Čebelarski center Maribor 030/604 075, 041/610 110 11. jul. 9.00 Branko Borštnik Čebelarstvo Brane Borštnik, Prilesje 3a, Velike Lašče 030/604 002 Urnik usposabljanj v juniju Datum Cas Tema Izvajalec Kraj Kontakt 11.jun. 18.00 Pomen in postopek izvajanja osnovne odbire kranjske čebele dr. Peter Kozmus Center za medgeneracijsko druženje, Cesta notranjskega odreda 46, Stari trg pri Ložu g. Palčič 031/618 900 18. jun. 18.00 Pomen in postopek izvajanja osnovne odbire kranjske čebele dr. Peter Kozmus Gostilna Šadl, Križevci pri Ljutomeru 10, Križevci pri Ljutomeru g. Ostrc 041/208239 Zagotavljanje kakovosti čebeljih pridelkov 10. jun. 16.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu Nataša Lilek Čebelarski center Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, Lukovica ga. Lilek 040/436 519 Usposabljanja na podlagi Programa ukrepov na področju čebelarstva Datum Cas Tema Izvajalec Kraj Kontakt 4. jun. 17.00 Terenski ogledi medovitih rastlin in povzročiteljev gozdnega medenja Franc Šivic Olševek 35, Predvor, Čebelarstvo Osterman g. Tiringer 041/971 121 6. jun. 9.00 Vzreja čebeljih matic dr. Stanislav Kapun Oš Mežica, Partizanska cesta 16, Mežica g. Praper 030/604 087 6. jun. 12.00 Vzreja čebeljih matic - delavnica dr. Stanislav Kapun OŠ Mežica, Partizanska cesta 16, Mežica g. Praper 030/604 087 obvezna prijava 13. jun. 15.00 Terenski ogledi medovitih rastlin in povzročiteljev gozdnega medenja Franc Šivic Čebelarski dom Podstenice, Kočevski rog (št. 3 na GPS) g. Andrejčič 051/258 283 15. jun. 18.00 Terenski ogledi medovitih rastlin in povzročiteljev gozdnega medenja Franc Šivic Zadružni dom Zadvor, Cesta II. grupe odredov 43, Dobrunje g. Smrekar 041/639440 20. jun. 9.00 Gozdne paše Franc Podrižnik Gostišče na Mašunu g. Skrt 041/484 174 Izobraževanja Veterinarske fakultete - Nacionalnega veterinarskega inštituta s področja zdravstvenega varstva čebel (Uredba 2015) Datum Cas Tema Izvajalec Kraj Kontakt 21.jun. 9.00 Izobraževanje čebelarjev začetnikov s področja zdravstvenega varstva čebel mag. Mira Jenko Rogelj, dr. vet. med. Klinična predavalnica, Veterinarska fakulteta, Cesta v Mestni log 47, Ljubljana ga. Jenko Rogelj 041/645 769 TRGOVINA Gosposka 3, 3000 Celje Delovni čas - ^^ Sreda od 8.00 do 12.00 in od 15.00 do 18.00 Sobota od 8.00 do 12.00 'H*' PONUJAMO VAM: |~čebelarsko zaščitno opremo, opremo in pribor -sladkorne pogače -med in ostale čebelje pridelke -darilni program in kozmetiko na bazi čebeljih pridelkov -kozarec za slovenski med in ostalo embalažo Možnost naročanja prodajnih artiklov po telefonu, faxu ali e-pošti. Tel./faks: 03/544 17 23; mail: trgovina.cebelca@amis.net 226 Slovenski čebelar 6/2015 Letnik CXvil MALI OGLASI PE ČEBELARSKI CENTER MARIBOR Streliška 150, Maribor-Tel/Fax: 02/331 80 10 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure, sobota:od 8. do 13. ure; v nedeljo zaprto. GSM: 051/348-426 e-mail:jana.pp@amis.net www.cebelarski-center.si J Zaščitna oprema za čebelarjenje Posode in točila za med Sladkor in sladkorne pogače, sirup za čebele Nudimo vam: v Voščene satnice AZ, LR Satniki AZ - lipovi, roglpčeni Panji AŽ, LR, LR 2/3 Drobni pribor Naročeno blago vam lahko pošljemo po hitri pošti, pri večji količini pa po želji dostavimo na dom! Kozarce za med Pokrovčke s čebelpmi motivi Stekleničke za propolis Steklenice raznih oblik in velikosti Kartonsko in plastično embalažo PE ČEBELARNA OB PARKU Tyr£eva 26, Maribor, Tel.Aax: 02/251 60 12 Delovni čas: Pon., sre., pet. odprto od 9h -17h JANA - Trgovina, posredovanje, zastopanje - Jana Pušnik Pokrivač s.p., Maribor SLOVENSKi ČEBELAR 6/2015 LETNIK CXVII 233 MALI OGLASI [ PRODAM 7 Cvetni prah, nabran pod Poreznom, sušen ali sveže zamrznjen, letošnji, očiščen, tel.: 041/461 921. Cvetni prah, letošnji, zamrznjen, nabran v neokrnjeni naravi Bohinja, tel.: 031/330 972. Cvetni prah iz neokrnjene Cerkljanske, sušen ali sveže zamrznjen, letošnji, očiščen, pakiran v 0,5 in 1 kg embalažo, tel.: 031/292 577. Svež cvetni prah osmuka-nec, tel.: 051/855 070. Svež matični mleček, tel.: 040/213 065. Čebelji vosek, AŽ-satnike in hojev med, tel.: 041/575 477. Akacijev in cvetlični med, tel.: 040/217 542. Mlade čebelje družine na 7 satih in sveže zamrznjen cvetni prah (Rogaška slatina), tel.: 051/303 362. Čebelje družine na AŽ-satih, tel.: 041/868 121. Čebelje družine na standardnih LR-satih, tel.: 031/510 274, 041/350 914. Dve močni čebelji družini na plodiščnih RV-satih z lanskima maticama, tel.: 041/548 856. Nekaj čebeljih družin na 7 AŽ-satih z lanskimi maticami (Prekmurje), tel.: 041/784 298. Več čebeljih družin na 7 LR--satih in paketne čebele, tel.: 040/815 884. 5-satne prašilčke, tel.: 07/495 76 45 in 041/858 736. 7-satne in 11+3 AŽ-panje ter 1/1 in 2/3 LR-panje, tel.: 041/839 496. Nove 7- in 10-satne AŽ-pa-nje, tudi trietažne, mogoča menjava za čebelje družine, tel.: 031/501 801 (po 18. uri). Nove 7-satne AŽ-panje, kakovostne, sestavljene iz vezanih plošč, z vso opremo, ugodno (okolica Krškega), tel.: 041/236 256. Tri nove 10-satne AŽ-panje, tel.: 041/891 691. Tri AŽ-panje, dva naseljena AŽ-panja in vso čebelarsko opremo (Izola), tel.: 041/678 886. Pet 10-satnih AŽ-panjev, novih, lipovih, z lovilnikom varoj, tel.: 041/822 366. Šest rabljenih 10-satnih AŽ--panjev in dva rabljena 9-satna AŽ-panja, vsi so zelo dobro ohranjeni, tel.: 041/961 470 (Primorska). 15 novih 10-satnih AŽ-pa-njev in nekaj čebeljih družin, tel.: 040/253 874. 20 novih 10-satnih AŽ-pa-njev iz kakovostnega lesa, cena po dogovoru (Cerknica), tel.: 041/840 357. Rabljene nakladne RV- -panje, dobro ohranjene, tel.: 068/176 373. Nov DB-panj z mrežasto pod-nico, dvema mediščnima nakladama, zažičenimi satniki in utrtimi satnicami, s pokrovom in krmilnikom, tel.: 040/392 828. Zabojnik za 10 in 12 AŽ-pa-njev, na nastavljivih nogah, ter lipove AŽ-satnike, ugodno, tel.: 031/753 345. Prevozni čebelnjak zabojnik za 54 AŽ-panjev, tel.: 031/424 490. Tovorno vozilo znamke MAN 14.222 F, leto izdelave 1996, moč motorja 162 kW, 8 prestav, brezhiben, ugodno, tel.: 040/390 268. AŽ-sate, rabljene, lepo zgrajene, tel.: 040/745 815. AŽ-satnike, lipove, rogljiče-ne, lepo izdelane, tel.: 041/824 606 ali 031/699 139. Lovilnike rojev, tel.: 04/513 83 50. Štirisatno točilo, ročno, popolnoma novo, še zapakirano, Logar, 15-odstotkov ceneje, tel.: 031/826 812. RAZPISI ZA STOJISCA Spletna stran ONS: https://ecebelar.czs.si/User/Login?returnUrl=/ Telefonski odzivnik: 01/729 61 20 Vse vloge morajo biti v skladu s Pravilnikom o katastru čebelje paše, čebelarskem pašnem redu in programu napovedi medenja. ČD Bled-Gorje sprejema pisne vloge za gozdno in smrekovo pašo na Pokljuki do 15. junija 2015 na naslov ČD Bled-Gorje, Zagoriška cesta 10, 4260 Bled, tel.: 031/371 952. ČD Dolsko sprejema pisne vloge za kostanjevo pašo do 10. junija 2015 na naslov: Sašo Mencin, Dolsko 3, 1262 Dol, tel.: 031/545 470. ČD Rakek sprejema pisne vloge za dovoz čebel na gozdno pašo do 15. junija 2015 na naslov: Marinka Ivančič, Unec 4, 1381 Rakek, tel. 041/909 001. Prevaževalce opozarjamo, da morajo plačilo stroškov razporejanja na stojišče poravnati pred dovozom čebel in da morajo po koncu paše čebele odpeljati do 31. 8. 2015. 240 Slovenski čebelar 7-172/2015 Letnik CXVII MALI OGLASI Plastične posode za med, 35 in 50 l, in sončni talilnik za satje, tel.: 041/625 127. Moško čebelarsko obleko številka 50, cena po dogovoru (dodane so še ene hlače) tel.: 041/723 114. Čebelje roje (okolica Nove Gorice, Ajdovščine, Postojne, Logatca), tel.: 041/772 399. Štiri roje (Koroška ali Štajerska), tel.: 041/446 418. Večje število čebeljih rojev, tel.: 031/323 378. Čebelje roje, tel.: 070/447 430. Čebelje roje (Ljubljana z okolico), tel.: 031/335 460. Čebelje roje, lahko jih tudi ogrebem, in čebelje družine, če bi kdo prenehal čebelariti, tel.: 040/648 719. Paketne 040/892 240. čebele, tel.: Tri do štiri čebelje družine v AŽ-panjih (okolica Velenja), tel.: 051/265 148. Čebelje roje, lahko jih tudi ogrebem (Grosuplje, Ljubljana in okolica), tel.: 041/662 466. Čebelje družine (Koroška), tel.: 02/876 80 62, 031/285 234. Dva zdrava roja čebel (Kozjansko), tel.: 031/809 761. Več čebeljih rojev, tel.: 051/346 572 (popoldne). Tri sate pokrite zalege z ma-tičnikom (10 kosov), po običajni ceni, tel.: 040/851 151. Zgrajene AŽ-sate, pribl. 20 kosov (Goriška), tel.: 041/733 602. Čebelje roje ali čebeljo družino (Savinjska), tel.: 041/843 276. Čebelarsko mehansko tehtnico za AŽ-panje, tel.: 041/463 149. Tri čebelje družine na AŽ-sa-tih (Dolenjska in Bela krajina), tel.: 041/348 828. Čebelarje, ki želijo prodreti na britanski trg, tel..: +447 446 030 815, matej.blatnik@blatnik--asbc.co.uk. ni čas: od i S UGODNE CENE J Na zalogi tudi pokrovčki 0psB^ffpVBfflEltja^B Pokrovi O 82 mm že . . Dd 8. do 14. ure od 0,074 €/k°S. ^ Sušilniki SUSA Za sušenje cvetnega prahu in topljenje kristaliziranega medu, sušiti je mogoče tudi sadje, zelenjavo, zelišča, gobe itd. Slovenski čebelar 6/2015 Letnik CXvil Blaž Okorn, s. p. Sp. Sorica 1a 4228 Železniki tel.: 04/519 80 30 ali 031/542 517 e-pošta: blaz.okorn@siol.net www.susilnicesadja.si Sušilniki spadajo med subvencionirano čebelarsko opremo 235 V SPOMIN IVAN TOMSIC 1934-2014 Lani smo se poslovili od našega člana in nekdanjega predsednika našega društva Ivana Tomšiča, imenovanega tudi Hlistovega Jančka. Rodil se je v Ilirski Bistrici v stari pilarski družini, imenovani pri Hlistovih, ob izviru reke Bistrice, le lučaj daleč od rojstne hiše Antona Žnideršiča. V ČD je vedno deloval v prvih vrstah, saj se ni ustrašil nobene naloge in odgovornosti. Čebelaril je z največ 40 AŽ-panji, bil pa je tudi vnet preva-ževalec. V veliko veselje mu je bilo tudi delo z mladimi v čebelarskih krožkih, tako da so pod njegovim mentorstvom dosegali velike uspehe na tekmovanjih po Sloveniji. Za svoje zasluge in dejavno delo v čebelarstvu je prejel odličja Antona Janše III., II. in I. stopnje. Leta 1974 je v Beogradu prejel odlikovanje nekdanje jugoslovanske čebelarske zveze za napredek in razvoj čebelarstva, nekdanji jugoslovanski predsednik pa mu je podelil tudi odlikovanje za delo. ČD Anton Žnideršič Ilirska Bistrica ANTON FRANOLIC 1918-2015 Konec leto- šnjega januarja smo se poslovili od našega najstarejšega čebelarja Toneta. Rodil se je v Danah pri Dwači leta 1918. Spomladi leta 1939 je bil vpoklican v italijansko vojsko, po kapitulaciji Italije pa se je vrnil domov in se čez nekaj dni pridružil partizanski Brkinski brigadi. Po dveh letih je konec vojne dočakal kot komandant čete Istrskega odreda. Po demobilizaciji se je zaposlil pri železnici v domačem kraju in tam dočakal upokojitev. Tedaj je začel tudi čebelariti. 236 Bil je član ČD Sežana, več mandatov je bil član UO, opravljal je posle blagajnika. Bil je med prvimi, ki so zbirali denar za zgraditev Čebelarskega centra na Brdu pri Lukovici. Za svoje dejavno delo v čebelarstvu je prejel odličje Antona Janše III. stopnje. Ohranili ga bomo v lepem spominu. ČD Sežana VENCESLAV PAPEŽ 1941-2013 Letos je minilo že dve leti, odkar nas je aprila 2013 veliko prezgodaj zapustil velik ljubitelj čebel Ven-ceslav Papež. Ljubil je tako naravo kot tudi živali, zato je vsa leta poleg službe skrbel tudi za manjšo kmetijo. Do čebelarstva je vedno imel spoštljiv odnos. Ob njegovem delu s čebelami mu je na obrazu vedno igral nasmeh, saj mu je bilo delo s čebelami v veliko veselje. Zaradi želje po novem znanju se je včlanil v ČD Moste Polje. Rad se je udeleževal strokovnih srečanj in vse do konca je bil vesten in dejaven član ter prijeten sogovornik. Nazadnje je skrbel za deset panjev, čebelarjenje pa zdaj nadaljuje njegova žena. Naš čebelar Vinko nam bo ostal v lepem spominu. ČD Ljubljana Moste Polje JANEZ PRVEJŠEK 1933-2014 Na pokopališču Veliki trn smo se lani poslovili od čebelarja Janeza Pr-vejška. Rodil se je leta 1933 v Gorenji lepi vasi. Pokojni Janez je bil čebelar že od mladih let. Izučil se je za mizarja, v poznih letih pa je postal in vse do upokojitve ostal samostojni podjetnik. Kot čebelar je bil zgled številnim mlajšim čebelarjem, saj jim je še posebej rad pomagal. V društvu je deloval kot član, nikoli pa ni prevzel nobene funkcije. Ohranili ga bomo v lepem spominu. ČD Krško ALOJZ LOTRIČ 1948-2015 Nenadoma je poln življenja in ustvarjalnega duha odšel cenjeni čebelar, pevec, vzoren mož in družinski oče Alojz Lotrič iz Žlebov pri Medvodah. Čebelariti je začel s svojim očetom v Podlonku pod Ra-titovcem. Oče je bil tudi izdelovalec čebeljih panjev in čebelnjakov. Takoj po očetovi smrti se je vključil v ČD Železniki in ob svojem domu postavil čebelnjak z 12 AŽ-panji. Bil je vztrajen, vesten čebelar, ki je vedno skrbel za novosti v organizaciji, se redno udeleževal strokovnih predavanj in razstav ter srečanj s čebelarji. Pogrešali ga bomo kot dobrega človeka, ki je bil vedno pripravljen pomagati in sodelovati. Od pokojnika smo se poslovili z društvenim praporom, na katerega je bil izjemno ponosen tudi on. Ohranili ga bomo v spoštljivem spominu. ČD Železniki VINKO MEDVEŠEK 1936-2014 Lani smo se poslovili od človeka, ki je v društvu deloval kot zaupanja vreden čebelar. V njegovem čebelnjaku so se otroci seznanjali z delom čebel že tedaj, ko še ni bilo čebelarskih krožkov. Za svoje delo na področju čebelarstva je prejel odli-čja A. J. - III., II. in I. stopnje. Vinko je bil vedno pripravljen svetovati in priskočiti na pomoč. Kljub žalosti smo veseli, da njegovo delo pri čebelah zdaj nadaljuje g. Sušnik. Trboveljski čebelarji bomo pokojnega Vinka ohranili v lepem spominu. ČD Trbovlje Slovenski čebelar 6/2015 Letnik CXvil „G Glasilo Slovenski čebelar je ustanovilo Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško In Primorsko leta 1898. Izdaja ga Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica. Transakcijski račun ČZS: 02300-0013332083, matična številka ČZS: 5141729, ID za DDV: SI 81079435, šifra dejavnosti: 94.120. KONTAKTNI PODATKI ČEBELARSKE ZVEZE SLOVENIJE: Tajništvo: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www.czs.si, Anton Tomec, tajnik: 01/729 61 02, 031/236 041, anton.tomec@czs.si, Barbara Dimc, poslovna sekretarka: 041/370 409, barbara.dimc@czs.si, Boštjan Noč, predsednik: 01/729 61 06, 040/436 512, nocb@czs.si. Uredništvo: Marko Borko, urednik: 01/729 61 14, 051/637 204, marko.borko@czs.si, www.czs.si/slovenskicebelar.php. Priznana rejska organizacija: dr. Peter Kozmus, strokovni vodja: 01/729 61 16, 041/352 997, peter.kozmus@czs.si. Opazovalno-napovedovalna služba: Jure Justinek, vodja ONS: 01/729 61 31, 041/644 217, jure.justinek@czs.si, avtomatski telefonski odzivnik: 01/729 61 20, https://ecebelar.czs.si/User/Login?returnUrl=/ Čebelarska knjižnica Janeza Goličnika: vsak prvi delovni četrtek v mesecu od 13. do 17. ure: 01/729 61 11, cebelarskaknjiznica@czs.si, www.czs.si/knjiznica.php. Ohranimo čebele: www.ohranimo-cebele.si. Sklad za ohranitev kranjske čebele: www.czs.si/sklad.php. Spletna trgovina ČZS: www.czs.si/eshop/index.php. KONTAKTNI PODATKI JAVNE SVETOVALNE SLUŽBE V ČEBELARSTVU: Lidija Senič, vodja službe: 01/ 729 61 10, 040/436 515, lidija.senic@czs.si, Vlado Auguštin, svetovalec specialist za tehnologijo čebelarjenja: 01/729 61 24, 040/436 516, vlado.augustin@czs.si, Tanja Magdič, svetovalka specialistka za ekonomiko: 01/ 729 61 04, 040/436 513, tanja.magdic@czs.si, Nataša Klemenčič Štrukelj, svetovalka specialistka za ekonomiko, 01/729 61 24, 040/436 518, natasa.klemencic.strukelj@czs.si, mag. Andreja Kandolf Borovšak, svetovalka specialistka za zagotavljanje varne hrane: 01/ 729 61 33, 040/436 514, andreja.kandolf@czs.si, Nataša Lilek, svetovalka specialistka za zagotavljanje varne hrane: 01/ 729 61 29, 040/436 519, natasa.lilek@czs.si, Tomaž Samec, svetovalec specialist za zagotavljanje varne hrane: 01/ 729 61 18, 040/436 517, tomaz.samec@czs.si, Zlatica Kovačevič, administrativna delavka, 01/729 61 24, zlatica.kovacevic@czs.si. Uredniški odbor: Vlado Auguštin, Marko Borko, Janez Gregori, prof. biol., Maksimiljan Gržina, Borut Preinfalk, dr. vet. med., dr. Maja Smodiš Škerl, dr. vet. med., Milena Urh, Tone Žakelj Urednik: Marko Borko, univ. dipl. ped., lektorica: Nuša Radinja, prof. Oddaja prispevkov: članki do petega, obvestila, reklame, mali oglasi do desetega v mesecu. Avtorjem priporočamo, da v člankih uporabljajo strokovno izrazje v skladu s Čebelarskim terminološkim slovarjem. Mnenje avtorjev člankov ni nujno mnenje uredništva. Uredništvo ne odgovarja za vsebino malih oglasov. Prispevki so v elektronski obliki brezplačno in javno objavljeni na spletnem portalu ČZS, spletnem portalu Digitalne knjižnice Slovenije in drugih spletnih straneh. Reklamni oglasi: cela barvna stran 500 € (ovitek) oz. 300 € (notranjost), pol strani 150 €, tretjina strani 100 €, četrt strani 70 €, petina strani 50 €, pasica 20 €. Popust pri ceni za 3- do 5-kratno objavo reklamnega oglasa je 10 %, za 6- do 10-kratno objavo 20 %, za celoletno objavo 30 %. Člani lahko dvakrat na leto objavijo brezplačne oglase do 20 besed, vsaka nadaljnja beseda je 0,25 €. Splošni oglasi po 0,25 € za besedo, enako tudi za osmrtnice, ki vsebujejo več kot 80 besed. Osmrtnice ne smejo biti daljše od 200 besed. Cene so brez DDV. Priprava za tisk in tisk: Medium, d. o. o., Žirovnica 60c, 4274 Žirovnica Tiskano na papirju s certifikatom FSC (trajnostno gospodarjenje z gozdovi). Naklada: 7700, tiskano: 27. 5. 2015 Glasilo Slovenski čebelar, ki ga izdaja Čebelarska zveza Slovenije s sedežem na Brdu pri Lukovici, je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS pod zaporedno številko 585. Izdaja Slovenskega čebelarja je delno financirana iz sredstev Javne svetovalne službe v čebelarstvu. OZNAČEVANJE MATIC SONČNI TOPILNIK ZA DVA SATA - nezlomljiv zgornji pokrov pod katerim na soncu lahko dosežemo temperaturo do 120° - vrtljivo kovinsko stojalo. AKCIJSKA CENA: 139,84 EUR REDNA («A: 152,00 EUR NAGLAVNA LUPA Ait.5139 AKCIJSKA CENA: 25,67EUR REDM (»11,20 EUR - naglavna lupa s štirimi povečavami velikosti 1.2,1.8,2.5, in 3.5 - opremljena z LED lučko z majhno porabo energije. LOGAR TRADE d o o naročeno blago vam lahko _ . « „„ "~ - odpošljemo S paketno pošto. Poslovna cona A 41, SI-4208 Sencur Tel.: 04 25 19 410, info@logar-trade.si, www.logar-trade.si CediLna p s so da xa med 30 kg [ZDELAVA ČEBELARSKE OPREME iN TRGOVINA Logar čebelarska oprema Izdelano s smislom za detajle VALJ za odkrivanje satja s PVC iglami - hkrati lahko odkrivata dve osebi - odlagalna površina lahko služi Ob nakupu posode za odkrivanje kot pokrov posode. satja (art. 8026) vam PODARIMO nerjaveče vilice za odkrivanje satja s stranskim nožem (art. Akcijske cene veljajo od 01.06. do 30.06.2015 oz. do prodaje zalog. Cene vključujejo DDV. Slike so simbolične. KVALITETNA TOČILA ZA MED ZA RAZLIČNE SATN1KE IN NAČINE TOČENJA. Delovni čas trgovine: od ponedeljka do petka: 9.00 - 12.00 in 13.00 - 17.00 ob sobotah: 9.00 -12.00. POSODA ZA ODKRIVANJE Z AŽ LOJTRICAMI IN STOJALOM ZA ODLAGANJE Art,8057 Afl-OTS