Glasit© Županske zveze za Slovenijo. Stev. 7. k***«*«*^ Mesečna priloga „^omol-,u&u". —— Leto II. Občine in novi vojni zakon. (lz govora poslanca Ivana Stanovnika, načelnika »Županske zv°ze« v narodni skupščini). V seji dne 19. julija t. 1. je govoril narodni poslanec Stanovnik k vojnemu zakonu, predvsem k členu 319, ki določa način preskrbe naše vojske. Predlagal jc, da naj se ozira v prvi vrsti na to, da se izvršujejo dobave za vojno od kmetskih in obrtnih zadrug in da naj te preskrbujejo našo vojsko z vsem potrebnim, ker naši kmetje in obrtniki nosijo največja bremena. Zato naj ti tudi v mirnem času preskrbujejo vojsko (to je armado). K členu 320. jo dejal imenovani poslancu, da se je največ govorilo o generalih in končalo pri poročnikih, o naših rodovih, naših kmečkih fantih, ki tvorijo vojsko, o teh se ni nič govorilo. Nič se ni govorilo, kako naj se ti preskrbe, ali naj še hodijo raztrgani okrog, ali naj imajo še vedno tako slabo hrano kot do sedaj. Dalje je govoril poslanec Stanovnik o rekvizicijah, pri katerih se bo pobi alo našemu kmetu živino, žito, sploh vse. Naš kmet bo rad dal in ni treba, da bi se mu s silo jemalo. Nikakor pa ne gre, da bi posamezni komandantje imeli pravico rekvizicije v posameznih vaseh brez sodelovanja civilne oblasti. Tu se lahko dogajajo velike krivice, in posledice so lahko velikanske. Zato jo govornik proti rekviziciji. Ta je v gotovih slučajih, kadar kdo ima, a noče dati, opravičena. Kekvizicija proti revežu, ki ima malo in se mu hoče še to s silo vzeti, pa ni na mestu in je govornik odločno proti tjiki rekviziciji. Oni del govora poslanca Stanovnika, ki se tiče posebe naših občin, navajamo tu doslovuo po stenografičnem zapisniku. Poslanec Stnnovnik je izvajal: Prehajam sedaj k členu 331. Ta člen govori, da naj rodbine siromašnih obveznikov, ki gredo na vojsko ali, če prav razumem, tudi rodbine siromašnih obveznikov, ki gredo k orožnim vajam, oskrbujejo d o t i č n e občine. .To je veliko breme za male siromašno občine ter se bo to kruto maščevalo. Mislite si kako malo kmetsko občino, ki obstoji iz prav malo posestnikov in delavcev. Ti gredo na vojsko in puste doma svoje ženo in cele L-upe otrok, a občina nima denarja, du bi podpirala toliko ljudi. To je tako hud udarec za naše občine, da se bodo za tisti čas tako zadolžile, da bodo to pomnili najmanje trije rodovi. Gospodje, nikari tako! Ce pobirate posebno davke za remontski fond, če imate pravico nakladati nove davke, nikari ne dušite tistih, ki vam davke dajejo. Prvič imate fante in može v vojski, katere tam izrabljate, drugič pa imate doma siromašne občine. To mora dovesti do poloma. Ako boste nastopali s tako krutostjo, potem ne bo nikdar prišlo do lepega in zdravega sporazuma. Ljubezen išče ljubezni, sovraštvo pa sovraštva. Treba vendar enkrat pokazati našim državljanom, posebno tistim, ki so prišli na novo v našo državo, da smo enakopravni, da se ljubimo med seboj, da si nočemo škodovati drug drugemu in se medsebojno uničiti. Pa ne samo to. Člen 334. vsebuje še hujše določbe. Ta celo jemlje občinam avtonomijo in postavi vojaštvo nad občino kot oblast, da ji lahko ukazuje, kaj mora dati in v kakem redu mora dati. — Gospodje, s tem se postavljajo občine takorekoč pod vojno sodišče. Občina ima vendar samostojni delokrog, da dola mirno in lopo med svojimi občani, kakor se ji zdi, da je prav in koristno za občane. Sedaj pa pride vojaška oblast in jo komandira, čeprav nima niti pojma o tem, kako oskrbujejo občine svoje občane. Ta člen določa celo, da ima vojna oblast pravico obtožbe po členu 41. vojnega kazenskega zakona. Gospodje! Ako tako razumemo prostost in svobodo,^ potem ne vem, kani pridemo. Ali hočete, da se uedinimo v zaporih, ali na vislicah, ali pa pod puškinim kopitom? Nikari tako! Pomislite vendar, da smo kulturno izobražen narod, da nismo Afri-kanci ali Indijanci, da bi nas gonili s palico okrog. Prosim vas, gospodje, ako imate še kaj zmisla za avtonomne pravice, da odpravite to določbo. Avtonomno občino naj ima pravico nadzorovati višja avtonomna oblast. Ta avtonomna višja oblast naj vrši svoje nadzorstvo v sporazumu s politično in vojaško oblastjo, ne pa da pride občina pod kuratelo, i da ne bi smela ničesar drugega vršiti kakor ukaze komandantov. Mislim, da je vsakemu dovolj jasno, da je ta določba prekruta! Zato naj sc omili in ta člen Črta, odnosno tako stilizira, da bo v korist državi in državljanom. (Jakob Vrečko: Gospod minister nima svinčnika, da bi to črtal!) Mislim, da si bo gospod nu: nister to stvar premislil, ter so na moj predlog oziral. Bil bi pa zelo hvaležen, če bi se ozirali na gotove stvari, katere smo mi predlagali, ker vem, da to ne bi bilo v škodo temveč v korist države. Narod bi bil potom zadovoljen in zadovoljen narod gre naprej, nezadovoljen pa hodi rakovo pot. (Priobčujemo ta del govora v strokovnem delu lista za to, cla bodo videle naše občine, da so tudi za njihovo avtonomijo na delu naši poslanci povsod, kjerkoli se dobi prilika za to. Če njihove predloge ta čas vladajoča stranka odklanja, je le en razlog več za to, da dobe poslanci za nadaljnje boje temveč moralne opore od strani naših zavednih občin. —* Op. ur.) Vojna posojila. Danes je tako gotovo, kakor gotovo se suče zemlja okrog svoje osi, da ni prav nobenega upanja, da bi priznala — kaj šele izplačala — naša država avstrijska vojna posojila. To povemo odkrito zato, ker so se premnoge občine svoj čas zadolžile pri raznih denarnih zavodih, in z najetimi dolgovi podpisovale vojna posojila. Kdo bi jim mogel to sedaj očitati, ko so pa bile zapeljane »od zgoraj«, odkoder se je izvajal nečuven pritisk na-nje. Pa to je stara stvar, ki je nočemo še enkrat pogrevati, ko smo že večkrat pisali o njej. Pač pa svetujemo občinam, da čim preje tem bolje plačajo svoje dolgove, ki se jih ne bodo mogle otresti. Znano nam je namreč, da se občine protivijo plačevanju dolgov, zlasti ponekod tudi obresti, češ, plačali bomo takrat, ko nam vrne posojeni denar — država. To je slaba tolažba — vveliko škodo ob-č i n. Obresti naraščajo, o dolgovi se mno-že do ogromnih vsot. In ker so bila najeta povečini bančna posojila, so obresti tem višje, ki se jim pridružujejo še razne druge pristojbine. Naposled pa žugajo denarni zavodi — obsebi umevno — tudi s tožbami, kjer občine ne izpolnjujejo svojih dolžnosti. Mislite si, kakšni bodo danes pravdni stroški z odvetniki, ki jih bodo morale plačevati seveda zopet le občine. Da obvarujemo občine še večje škode nego jo že imajo, jim nujno priporočamo, da vsaj redno odplačujejo svoje dolgove z obrestmi, če res ne morejo takoj vrniti cele glavnice. Kjer pa količkaj zmorejo tudi to, naj kar najhitreje plačajo vse dolgove. Organizacija. Zadnji čas opazujemo, da se organiza-torično gibanje po naših podružnicah in okrajnih županskih zvezah ne razvija tako, kakor bi se moralo. Na drugi strani pa pristopajo in plačujejo člani članarino naravnost pri tajništvu, kar smatramo zopet aa nepriporočljivo. Na zadnjem občnem zboru se je določila prav gotovo zmerno zvi, šana članarina 4 Din (16 kron) tudi za to, da od teh skromnih prispevkov dobe po 1 Din od vsakega Slana podružnice za svoje izdatke, za papir in poštnino. Žal moramo danes konstatirati, da nismo prejeli letos od nobene podružnice poročila o delovanju iu gmotnem stanju, iz-vzemši podružnico za črnotneljski okraj pod marljivim načelnikom Jos. Mihelčičem.^ Zato prosimo vse, ki niso še plačali članarine za letos, pa tudi vse, ki niso še pristopili k >Županski zvezi«, da to takoj 6tore. Vse podružnice in okrajne zveze pa prosimo, da nam pošljejo izkaze vseh članov obenem s članarino za leto 1923. — Poštnih položnic »Hranilnice kmetskih občin«, kamor se pošilja članarina, je pri občinah še obilo neporabljenih. Naj se torej porabijo v eden ali drug namen, kakor pač menijo občine, da je bolj pravi Pogrešamo namreč ravnotako obljubljenih prispevkov za »Župansko zvezo«, kakor tudi prispevkov v namen, za katerega so prejele občine (županstva) posebne okrožnice s priloženimi poštnimi položnicami. Upamo, da bo ta naš opomin našel odziv pri vseh občinah. Saj gre le za dobro stvari K sklepu naj omenimo Ce, ('a spored-no s črnomc!jcko tudi prav živahno deluje podružnica Ž ipanske ^veze za viSr^^prski sodni okraj po zaslugi vtIo delavnega tajnika, župana Frjavca. Poročilo o de' v-ju omenjc. ili podružnic i - klepih v zr !.,jih tejch pri-obun:~ pr!* ^dnjič. Osrednji odbor »Županske zveze«. Uboštvena spričevala. Prejeli smo naslednji dopis: Županstva, ne Izdajajte spričeval o nesrečah ali uboštvu za nabiranje darov! V občini J. je pred letom dni požar uničil polovico vasi. Nekaterim posestnikom je pogorelo prav vse: obleka, živila, pohištvo, krma idt. Pogorelci so se obrnili na župana s prošnjo, da jim izda potrdilo o nesreči, b katerim bi pobirali milodare. Župan je v dobri veri, da je upravičen izdajati takšna potrdila, ustregel njihovi prošnji ln izdal zaprošena potrdila. Neki pogo-relec je nato v sosedni občini pobiral darove, kjer pa ga je prijelo orožništvo in mu odvzelo od županstva izdano potrdilo. Orožništvo je ovadilo župana sodišču, ki je uvedlo proti njemu kazensko postopanje vsled prestopka zakona proti vlačugarstvu in beračenju (zakon z dne 10. maja 1873 drž. zak. štev. 108). Ta zakon, ki je še vedno v veljavi, prepoveduje namreč v § 3 izdajati ljudem spričevala o kaki nesreči ali o uboštvu, s katerimi bi beračili. Župan je bil v tem slučaju v prvi instanci obsojen. Določbe omenjenega zakona proti vla-čugarjein in beračem torej ne zadenejo samo teh, ampak tudi one, ki jim hočejo pomagati in jim v dobri veri izdajajo spričevala. Zato je treba, da opozori Županska zveza vse župane, naj ne izdajajo spričeval, pziroma potrdil o nesrečah pri požarih in drugih nezgodah, da jih ne zadenejo posledice zgoraj citiranega zakona. Temu dopisu pristavljamo, da naj se prosilci, ki bi jih zadele te vrste elementarnih nezgod, napote vselej le na okrajna glavarstva, da jim le-ta izposlujejo dovoljenja za nabiranje milodarov od višje oblasti (pokrajinske uprave). Protesti občin. Občinski odbor občine Toplice je v svoji sklepčni občinski seji dne 8. julija t. 1. soglasno Bklenil, da cel odbor odločno protestira proti uvedbi zakona, po katerem bi se moral nalagati ves občinski denar v državno hipotekarno banko v Belgrad. Občinski odbor v Predosljlh je sklenil enak protest v svoji seji dne 15. julija 1923 s pristavkom, da nikakor ne dovoli, da bi se nalagal občinski denar v to banko. * • • Poživljamo vsa županstva, kjer so občinski odbori že sklenili slične proteste, naj nam jih čimprejo pošljejo; kjer pa tega še niso storili, naj proteste čimpreje sklenejo. Županska zveza. Sodelovanje občin v zapuščinskih zadevoh. Županstvo A. vprašuje: Sodišče v Ž. mi pošilja večkrat kakšno cenitev po umrlih osebah, posebno če gre za manjše reči. Sedaj pa som dobil, da moram ceniti tudi večje posestvo. Ali je županstvo dolžno to napraviti, — ali pa jc to navadno izrabljanje županov f Cc jo to postavno določeno — ali dobi župan kaj za trudi Na to velja v splošnem tole pojasnilo: Sodna oblastva I. stopnje kot zapuščinska oblastva imajo pravico zahtevati od občin sodelovanje v zapuščinskih zadevah. — Dolžnosti, ki jih imajo občine v tem oziru, vsebuje »Navodilo občinskim predstojnikom o izrečenih jim uradnih opravilih sodišč«. (Ukaz pravosodnega ministrstva od 28. junija J850, drž. zak. št. 2f)6.) Teh določil se pač sodišča šc vedno drže in nalagajo občinam tudi izvršitve poslov, ki se občin ali županov pravzaprav no tičejo. Kajti drugi odstavek § 14 tega ukaza določa izreč-no, da se občinski predstojnik (pri sestavi zapisnika imovine aii inventarja umrle osebe) nima b a v i t i s cenitvijo nepremičnih posestev, torej bi se tudi ne smeli ti posli nalagati županom. —- Ce sodišča to vzlic temu delajo, namesto da bi izvrševala cenitve po svojih organih ali pa cclo po notarjih, delajo to po našem mnenju lo zato, da se izvrši vse z manjšimi stroški za dediče. Zato menimo, da naj bi se občine temu ne protivile, ker jc njihovo sodelovanje le v interesu strank. Sicer pa prepušča § 16 navedenega ukn-a občinskim predstojnikom možnost, da naročenih jim poslov ne izvrše, če imajo za to tehtne razloge ali se pojavijo zapreke: toda župan mora to brez odloga javiti okrajnemu sodniku. , Kar se tiče naposled odškodnino za ' trud, smo na vsak način mnenja, da ima župan pravico zahtevati primerno plačilo o«I sodišča. — Cenitev mora posebno v slučajih večje vrednosti (pose-strv) izvršiti s sodelovanjem dveh za- Eriscženih sodnih cenilcev, ki tudi no odeta opravila svojega posla brezplačno, ampak bodeta hotela plačila za sodelovanje. Razna vprašanja in po asnila. 1. Kdo imenuje zapisnikarja pri občinskih sejah: župan aii odbor? Pojasnilo: Ker nima občinski red nika-kega tozadevnega določila in so mnenja v tem različna, kaKor pravi vpratevaiec, veija tudi naš odgovor kot navodilo v splošnem. Da ima v prvi vrsti občinski odbor pravico določiti zapisnikarja pri občinskih šojah, to sledi že iz drugih določil občinskega reua, po katerih on v vseh občinskih stvareh sklepa in daje občinskemu predstojništvu potrebno pomožno osobje. Kjer imajo obline tajnike, vodi zapisnik običajno tajnik. Sicer je pa lahko zapisnikar kdorkoli. — Ca no obstoji kak veljaven odborov sklop, ni pomisleka, da bi ne določil zapisnikarja za vsako sejo posebej župan sam. Sicer pa ne moremo nikoli zadosti priporočati, da uvede vsaka občina opravilni red, pa bo takoj koneo vseh sporov in pomislekov. 2. Ali je odborov sklep veljaven, čc se glasuje z dviganjem rok? Občinski odborniki trdijo, da jo veljaven, češ, da so vedno tako sklepali. Ali je v tem oziru kaka razsodba upravnega sodišča? Pojasnilo: Občinski red natančno predpisuje način glasovanja, a med temi načini ne najdemo onega, ki bi pripuščal glasovanje z dviganjem rok. Saj smo o tem že večkrat pisali. Kar ni po zakonu dopustno, je protiportavno in se ne sme izvrševati. (Le občinski red za bivšo Štajersko dopušča po § 42, da smo občinski svet skleniti tudi kak drug način glasovanja, kakor je ondi predpisan.) Glede glasovanja z dviganjem rok pa omenjamo, da je upravno sodišče pred več leti razsodilo, da je bil neveljaven sklep občinskega odbora v Tržiču na Gorenjskem, ki je na ta način glasoval za imenovanje častnih občanov. Le držite sc postavnih določil. Zakaj pa bi delali nasproti temu, kar veleva občinski red? Saj bi se moral vsak tako izglasovani sklep razveljaviti, če bi se kdo pritožil. 3. Kdo določa uradne ure: župan ali odbor? | Pojasnila: Tudi za to ima prvi pravico občinski odbor. To je nesporno. Seveda se mora odbor držati pri tem dosedanjih krajevnih običajev ali trdnih navad. Zato je poleg pravice tudi dolžnost odborova, da i določi — če se že posluži svoje pravice — sporazumno z županom uradne ure tako, da jh bo mogel ta tudi držati. — Sicer pa ne I uvidimo, zakaj bi občinski odbor ne prepustil določevanja uradnih ur županstvu sa-, memu, ko zakon pušča v tem oziru na vse i fitranl proste roke. Prav odločnega mnenja smo, da naj bi občinski odbor raje posvečal svoje moči važnejši skrbi za umno občinsko gospodarstvo, kakor pa se ukvarjal s takimi — v resnici nebistvenimi stvarmi. Z opravilnim redom bi se dalo primerno rešiti tudi to vprašanje. 4. Občina nekaj časa ni imela občinskega tajnika. Med tem časom je uradoval župan sam oziroma je imel svojega pomočnika. Ali je bil župan teuaj upravičen prejemati tajnikovo plač«? Ta plača je bila določena za tajnika z odborevim sklepom. Kaj naj stori župan, če mu odbor ne odobri izplačila za tajniške posle pri sklepanju o letnem računu? Pojasnila: Ne more biti dvoma, da ima župan popolno pravico do tiste plače ali nagrade, ki je bila po proračunu sklenjena in določena za občinskega tajnika oziroma — kar je naravna posledica — na splošno za pisarniško pomožno moč, — bodisi da je izvrševal tozadevne posle župan sam ali pa zanj kdo drugi. Stvarno se v proračunu določeni izdatek za tajnika ne more nanašati na določeno osebo, marveč je določen le za plačilo dela, ki se mora izvršiti. Oseba tajnika ali tistega, ki izvršuje tajniške posle, je čisto postranskega pomena. Nesporno je v lem slučaju, da plačila za delo ni mogoče odrekati županu. Če sklene občinski odbor kaj drugega, ima župan prav tako kakor vsak drug občan pravico, da se v postavnem 14 dnevnem roku pritoži proti takemu sklepu na oddelek za notranje zadeve pokrajinske uprave. Pritožbo pa mora pravočasno predložiti potom županstva in jo mora pravilno kolko-vati._ Stroški pri požarih. Važna, toda premalo uvaževana, in ne bomo preveč rekli, če trdimo: tudi premalo poznana so določila o požarni policiji in o gasilskih stražah. Zdi 6e nam, da se naše občine vse premalo zavedajo, kako odgovornost nosijo glede odvračanja požanie nevarnosti, in kakšne dolžnosti jim nalagajo omenjeni postavni predpisi. 0 stvari bomo v kratkem spregovorili obširneje. Za danes naj pojasnimo z ozirom na neko vprašanje, kdo je dolžan plačati stroške pri požarih, zlasti za vprežno živino. Naj bodo v vednost vsem občinam tu priobčena sledeča pojasnila : Po zakonu je vsak občan in celo vsak tujec v občini pod kaznijo dolžan, la na povelje županovo ali njegovih pooblaščencev osebno in brezplačno pomaga pri gašenju ognja v občinskem ozemlju. To določa za bivšo Kranjsko § 10 postave od 15. septembra 1881, dež. zak. št. 14 (red o požarni policiji in o gasilskih stražah), in prav tisti paragraf (10) zakona z dne 23. junija 1886, dež. zak. št. 29 za bivšo Štajersko. A § 12 za bivšo Kranjsko ter § 11 za bivšo Štajersko določata, da jc tudi vsaka občina dolžna, sosednjim občinam pri požarih kar največ mogoče inbrezplač-no pomagati. Kdo je dolžan dati vprežno živino pri požarih? Tozadevno določa zakon: Konjski gospodarji so (pod kaznijo) dolžni, na povelje županovo ali njegovih pooblaščencev pri- praviti — navadno po vrsti — konje, kolikor jih je treba, da se pripeljejo brizgal-nice in drugo gasilno orodje na gorišče (§ 13 zakona za Kranjsko in siično § 12 zakona za Štajersko). Kar se tiče stroškov za vprežno živino, ki edino morejo prihajati v poštev pri požarih, velja v splošnem, da so morajo plačati iz občinske blagajne ono občine, kjer so se vzela vozila s priprego, oziroma vprežna živinčeta. V tem pogledu določa zadnji odstavek § 13 za bivšo Kranjsko: >Za omenjena dela (t. j. za dovoz gasilnega orodja, gasilcev, dovažanje vode itd.) se mora dati gospodarjem vprežne živine na njihovo zahtevo zmerno, s sklepom občinskega odbora določeno povračilo; tudi jim je povrniti dokazano škodo, ako je niso sami zakrivili.« Iz tega torej sledi, da mora v vsakem takem slučaju, ko gre za odškodnino ali plačilo stroškov pri gašenju, sklepati o zahtevkih lastnikov konj le občinski odbor. Prav enaka določila ima § 47 zakona, veljavnega za bivšo Štajersko, a s širšim obsegom, ker določa ta paragraf tudi, da plačajo tozadevne stroške občine, v kolikor jih niso dolžne plačati zavarovalne družbe. Po tem paragrafu se mora prijaviti zahtevek tekom osmih dni pri županu tiste občine, ki jo veže plačilna dolžnost. Od župana nakazani znesek se izplača iz občinske blagajne. Občini pa gre pravica zahtevati od krivca povračilo stroškov, V tem oziru je zakon, veljaven za bivšo Kranjsko, pomanjkljiv, ker nima določila o zahtevkih povračil. Zakon za Kranjsko pa ima v § 11 določilo, ki ga nima oni za Štajersko. Ta paragraf se namreč glasi: jOsebam, ki kažejo pri gašenju požara posebno ročnost in napor, mora dati občina na njihovo zahtevo zmerno povračilo, katero določa občinski odbor v vsakem slučaju posebe.« No, mnenja smo, da takrat, ko gre za pomoč bližnjemu, in ko je že itak vsakdo po zakonu vezan, da pomaga pri gašenju brezplačno, ne bo iskal za to še nagrade ali plačila. Kaj drugega bi bilo seveda, če bi sam trpel škodo na svojem zdravju, na obleki, ali kako drugače. Takrat opravičeno sme zahtevati povračila, toda povrne mu naj škodo gasilski sklad, v katerega morajo po zakonu plačevati zavarovalnice. Nikakor pa te vrste plačila ne smejo zadeti občin. Gasilstvo je važno vprašanje za naše občine. Zato se bomo v prihodnje še večkrat bavili ž njim. Pričakujemo pa tudi doneskov od strani prizadetih krogov._ Listnica uredništva. Okrajna šp anska zveza SI. G.: Vašo in vaših občin resolucijo, sprejeto na seji vaše županske zveze dne 5. avgusta 1923 glede »kululra« smo izročili nc.jdnemu poslancu Stmovniku, da posreduje na edino prist Jaeu mestu v Be':;radu. ________ Dobra gospodinja sftrbl, da ima njena hiša prt nnjmanjSih Izdatkih vseeno snežnobelo perilo. Zato vporablja ona le MILO * znamko „GAZELA." f Torej,, bratec, vtem se pa8v > strinjava: MidvS pijeva le znamko CAJMA ROČKA Ker je izdaten, ga malo uporabiš, pa Te vendafi razveseljuje z izborno aromo in finim okusoij® Čaj 2 znamko »Čajna ročka" se dobiva le" ^ v izvirnih zavitkih z natisnjeno varstveno znamko „Cajna roika" v vseh z lepaki označenih trgovinah. Kostanjev, taninski les KUPUJE nn postajah dolenjske železnice, po najvišjih dnevnih cenah, franko vagon oddajna postaja. FRANJO GROBOVŠEK, lesni trgovec, Noro mesto Stev. 89. 5217 I Cie. Gle. TransatlantipB Francoska linija HolHralSa In naluitobnelša vožnja v llmcrlho.|B £ez Icsr' Ice na Burti-Havre samo 372 dni Havre-Newgork samo 6 dni. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Slovenska banka d. d. v Zagrebu. Vozne listke In tozadevna pojasnila daje: IVAftS KRAKER, zastopnik v L|ubljanl, Kolodvorska ulica 41. P Lanene TROPINE lastnega zdelka po najnižji ccni prodaja Al. Trnm-puS, izdel. lanenega olja, Golobrdo 28, p. Medvode. Oblačilno blago prodaja manuiaklurna trgovina JOS. STOPAH Ljubl$ana Dunajska cesta št. 21. tovar. kož in fevl.ev d. d., KARLO AC Prodajalna Ljubljana, Poljanska cesta št. 13. Bogato skladišče moških, ženskih in otroških čevljev iz telečega boksa v vseh barvah, govejega boksa in rjave kravino. Solidno delo I Znižane cene! ■ ■■■■■■■■■^■■■■■■■■■■■BIIIBBBOBBBa Kisi, mm, slenice. ž IŠČEM PRIDNO IN POŠTENO DEKLICO do 17 let staro, lahko tudi starejša moč, i a lahka dela gospodinji v pomoč. Dobra plafa in oskrba. Ponudbe na upravj lista pod Številko 5018. Veliko zalogo poljedelskih strojev priporoča Franc Hitfi, Ljubljena Sv. Mina cesta 2. GF^ENT, PREMOG in stresna opeka stalno v zalogi pri H. PETRIC, LJUBLJANA Dunajska ccsta 33. — Telelon Številka 366 — Skladišče »BALKAN«. 5027 Bronaitsi ziionoiie vliva najceneje in t. dobavnim rokom od 2 do 5 mesecev m iiiusrftz, SI. lf!d nad l/ublfano. in v mu roIii/i, mota i 'o^; in it i ak j ujiorubhnie in >m nnjboljfl j.rei, kuš> nn 'n bpU.šno I val n un sitni>t \ a k"i ■ i roti t ol)hkitn in hišnim inliim llin 7'Si' r.h poticam, lhn. 7'5<» rn fcčurkn 1)1 n. 7 Sft, . h ki en ice l>tn . 7 50. i.nidev. moliuv I li<> II" - .proti mrtlenom llm. ?-W», nntv.ilo i roti usem pri lintleh in pri živim I lin 4* —, ea n;i v obleki m pen;u Din. -fin tinkl. proti mri oso na i-ft ju n ur /eloi h, i Jim 7'sil, proti u mO «ni 1 'in. 7 £0. 1'repri dmaici di-bo |,o/iu.-t 1'o-ilia [o povzetju /avod 7.n ek sko perilo Ur razne modne i ficelnii-ie. i-iepr.fajlc se, dn kupi.a iu suaS -.o csnaje kot pousod dnigie. i I \ --- Mikar ne zamudite pošaliti "" | ■ i VlVAli1! \ k M rm ^Ol JDtf mm. m mza w Š:Š I IK^ms j oddelek 21. 155 na ljubljanskem velesejmu. I Naznanjamo uljudno, da smo preselili svojo trgovino z železnino s 25. julijem t. 1. od Cankarjevega nabrežja šlev. 1 v svojo lastno hišo v '»■4co Ua. l kjer bomo trgovino znatno razširili. Prosimo sodobno za nadaljno naklonjenost, ter zagotovimo cenjenim odjemalcem najboljšo postrežbo. Z odličnim spoštovanjem Zadružna gospodarska banka d. d. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Telefon št. 57. Telefon št. 57. v lastni palači (vis & vis hotela „Union"). Kapital in rezerve skupno nad K 60,000.000- Podrnžnice: Djakovo, Maribor, Sarajevo, Sombor, Split, žlhenik. Ekspozitura: Bled. Interesna skupnost z Gospo- tlarsko banko d. d. v NovenTSadu. Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije. JJ« puu