NAŠA TELESNA SPOSOBNOST PEŠA
Lahko mi naprtite razdiraštvo, omalovaževanje narodne zavesti, slabenja borbene morale in zavesti in morda še kaj, toda dokler bodo številke, ki jih bom navedel, točne, bom vedno, ko bo kdo povezoval splošni Ijudski odpor in telesno kulturo, imel to za ne-resnost ali pa za način, da na tem ali onem sestanku, seji, konfe-renci itn. izstopaš in si sploh na tekočem s problematiko trenutka!
Več kot 50% nabornikov v Jugoslaviji je neplavalcev.
Leta 1965 je bilo v Jugosla-viji nesposobnih 22,38 % rekru-tov, 1. 1969pasamovLjubljani 27 %.
Od 1965. do 1970 leta je % ploskih stopal narastel za 7,3 %; Torej je imel že vsak četrti mla-dinec ploska stopala.
Telesna teža mladine stalno raste: od 1962, do 1969 letaza 2,10 kg poprečno. Po 20 letu pa teža domala ,,podiyja".
Koliko fantov sploh služi»vo-jaški rok in končno: kako, če pa vsak drugi ne zna plavati!
Smejmo se:
Moč možakarja ,,pri polnih močeh" je manjša kot moč 16-letnega dečka.
Isti možakar je počasnejši od 14-letnega fanta in ima manj prilagodljivo srce za napore kot 14-letnik, v teku pa je manj vzdržljiv kot 11-letni fantič.
40 % moških pri polni moči
ni zmožno preteči 800 m tudi v
najpočasnejšem tempu. Pri žen-
skah je še slabše: 20 do 25-let-
no dekle je počasnejše in slabše
prilagodljivo za športno aktiv-
nost kot 9-letni otrok (deklica).
i    (Podatki Jugoslovanskega za-
I voda za telesno kulturo in Za-
1 voda za šolstvo Slovenije) ,,Ko
bom o pa kedaj dorasli, železo bo, kar zdaj je les ..." Ali ne bi bilo bolje obratno.
Moti se, kdor misli, da bo prihodnja vojna pritiakanje na gumbe. Ali pa da je naš ljudski odpor možen izza stola. Če bi
priSel ta čas (bogdaj da ne), adi-jo pločevinasti konjički, pa vojna na gumb.
Oprostite, rierealen si! Alije bila telesna pripravljenost pred to vojno boljša kot naša. Kdo pa je preganjal čas s športom, kdo je skrbel za splošni ljudski odpor?
Odgovorim: Kdo pa se je te-daj vozil na delo z avtom, pa v nedeljo do ražnja in nazaj, kdo se je vozil z avtobusom, koliko pa je bilo celo koles? Kdo se je
valjal ob večerih pred televizor-jem, koliko je bilo sploh radij-skih aparatov?
Iz leta v leto, iz dneva v dan pada naša telesna sposobnost. Zgoraj smo se primeijali z otro-ki, toda tudi njihova sposob-nost stalno upada, le da naša še malo bolj. Ali ne vozite svojega otroka v šolo z avtom, ali nima šole in vrtca pred nosom, po šoli pa stripe in televizijo, samo da ne bi tekal za žogo ali po-dobno?
Udeležence manevrov ,,Svo-boda 71" so anketirali takpj po zaključku manevrov. Na vpraša-nje, kaj so na manevrih najtežje prenašali, kaj najbolj neprijetno občutili, so vsi odgovorfli: Stra-šansko utrujenost, telesna ne-pripravljenost.
Da bi si bil še bolj na jasnem, sem povprašal enega organiza-torjev splošnega ljudskega od-pora v Ljubljani (star prek 40 let, vitek, preteče pa 8 km, ne samo 800 m): Prosim, ali tova-riši, ki razpravljajo na vseh mo-gočih forumih, za mizami s sto-kilogramsko obremenitvijo sto-lov, ali ti tovariši ne bodo po-trebni v splošnem ljudskem odporu, oprostite, ali jim ne bo potrebna telesna pripravlje-nost? Ali bodo morda le oni tisti, ki bodo pritiskali na gumbe.
Pravi sogovornik, da ne bo noben pritiskal in da bomo prav vsi morali biti vključeni v sploš-ni odpor. In vsak bo moral biti telesno pripravljen.
Razumem.
Kako?
Tovariši! Mislim, da smo te-lesno nepripravljeni. Krepiti moramo svojo borbeno priprav-ljenost, ^da se bomo morebit-nemu Sovražniku uprlL Šli bomo v gozdove, organizirali splošni ljudski odpor. Toda kako? Zatorej podpirajmo našo telesno kulturo! Za Šport daje-mo premalo ali skoraj nič. Kako naj bomo potem spo-sobni.
Kako smo že rekli: 40 % vseh možakarjev pri polnih močeh ne preteče 800 metrov - to je dvakrat okoli nogometnega igrišča.
Imam tiho misel: Slišali smo že za gibanje TRIM. Ali ne bi poskušali, da bi se vanj vključil vsak občan. Da bi vsakemu omogočili (ne da gleda to in to zvezno ligo) športno sodelova-nje. Saj za to niso nujni telovad-nice in stadioni) teh bo premalo za vse, pa če še toliko gradimo). Postavimo TRIM steze v naravi, propagirajmo in organizirajmo orientacijske pohode, plani-narstvo, plavanje (ne le kopa-nje), napravimo kolesarske ste-ze: Potem pa zahtevajmo od vsakega upravičenca splošnega ljudskega odpora, naj se telesno usposablja. Ce ne razume, da se mora zaradi lastne koristi, naj se vsaj zaradi skupnih.
Med rezervnimi oficirji in podoficirji (in vojaki) uvedimo redno testiranje telesne sposob-nosti.   Po   nekaterih   občinah
imajo ZROP svoje redne šport-ne aktivnosti.
Propagiiajmo aktivni, ne se-deči šport.
Menim, da bo le tedaj splošni Ijudski odpor (poleg seveda dru-gih dejavnikov) realen in SLO ter telesna kultura ne bosta le frazi.
Kako že: 40 %... 800 m& trov... manj kot 11-letni fantič ...
Pred leti je v občini Moste-Pofle deloval sicei skiomno, a vendarle smučarski klub Golovec. Delal je predvsem z mladino in dosegal tudi sorazmeme uspehe. Zaiadi kadrov-skih težav je ta klub potem raz-padel, tradicija tekmovalnega smu-čanja pa se žal ne nadaljuje. Zelje staišev pa tudi olrok je, da bi v naši občini še naprej gojili smučanje, saj danes menda kadri - ob SK Sne-žinki - niso več pioblem. Da ne bo nesporazumov. Tekmovanje v smu-čarskem športu ne pomeni isto kot v drugih športih. Drugod so tekmo-
vaki lahko stari le nekako od. 15. do 25. leta, potem pa so ali ..rekiea-tivci" ali pa sploh opustgo dejav-nost. V smučanju je drugače. Vse bolj postaja osnovno gibalo smuča-nja. prav tekmovanje, saj tekmujejo od 8. pa še prek 60. leta. V vseh teh staiostnih skupinah (v smučaiiju je 11 starostnih kategorij in prav to-liko pri ženskah) sodeliflejo na osnovnih, pa na lepubliških tekmo-vanjih...
Rokometaši Slovana • so zelo uspešno startali v D. zvezni ligi. No-vinci Safarič, KoUek piedvsem pa še Telič so gonilna sila ekipe, ki je pri vihu prvenstvene lestvice.
Jože Mavrič, trener telovadk Ze-lene jame, je sprejel v varstvo še en obetajoč jugoslovanski telovadni ta-lent: Majo Dokl iz Novega mesta. Ker v Novem mestu ni možnosti za tiening, predvsem pa nimajo tie-nerja, se je Maja (ki nima niti 12 let) preselila k sorodnikom v Ljub^jano, da lahko vsakodnevno tieniia. Ofiit-no Maja in njeni starši menijo, da tekmuje in tienira v svoje zadovolj-stvo in korist, in ne za neko imagi-narno družbo, ki ji je dolžna to pla-čati. Zato je tudi možen tako priza-det odnos do treninga.