Nemalo zatem, ko je film
Kristusovo trpljenje (The Pas-
sion of the Christ) zapustil ve-
lika platna naših kinocentrov,
je bil na spored uvršèen nov
film z biblièno vsebino — Se-
dem Jezusovih èude`ev (The
Gospel of John). Svetovno pre-
miero je sicer do`ivel `e v lan-
skem septembru, torej kar
pol leta pred Kristusovim trp-
ljenjem, vendar pa ̀ e v njegovi
senci. S tem v zvezi se nehote
zastavlja veè vprašanj in po-
mislekov: zakaj filma nismo
videli `e prej, èe je minilo `e
dobro leto od njegove pre-
miere? Je njegovi uvrstitvi na
spored kinematografov botro-
val izkupièek Kristusovega trp-
ljenja? Naj bi potemtakem
tudi pri nas šlo za spregledano
tr`no nišo in je Sedem Jezuso-
vih èude`ev samo preizkus,
kako se odziva slovenska po-
pulacija vernih? Vsaj z enega
vidika bi lahko z veliko goto-
vostjo trdili, da ne gre za to-
vrsten poizkus; èe bi namreè
distributer ali pa predvajalec
`elela kaj iz filma »potegniti«,
bi moralo biti oglaševanje fil-
ma boljše zastavljeno. Dejan-
sko pa smo bili prièe inten-
zivno malomarni oglaševalski
promociji: osrednja slovenska
revija o filmu ga namreè ni
niti omenila, prav tako pa dva
dni pred premiero filma o
njem ni bilo duha ne sluha
na Kolosejevi spletni strani;
vse ka`e, da je distributer naj-
veè raèunal na medijsko pre-
miero, ki jo je izpeljal v sode-
lovanju z Radiem Ognjišèe.
Temeljno vprašanje, ki se
zastavi prenekateremu gledal-
cu, pa je gotovo vezano na na-
slov filma; natanèneje na nje-
gov slovenski prevod. Zakaj
niso izvirnega naslova The
Gospel of John preprosto do-
besedno prevedli? Bi Evange-
lij po Janezu bilo preveè neza-
nimivo in premalo ekstrava-
gantno in privlaèno? Ali pa bi
zvenelo preveè cerkveno, sko-
rajda za kakšno zatohlo zakri-
stijo? Naslov Sedem Jezusovih
èude`ev je gotovo bolj zani-
miv, privlaèen, celo misterio-
zen. Nekdo bo ob njem po-
mislil na novo verzijo Kristu-
sovega trpljenja, drugi si bo
predstavljal protifilm, morda
bo kak kristjan v njem celo vi-
del teorijo zarote in si mislil,
da so pokvarjeni umi `e našli
nekaj heretiènega za protiute`
Gibosonovi uspešnici. V resni-
ci pa niè od tega ne dr`i. Gre
namreè za dosledno filmsko
upodobitev celotnega Janezo-
vega evangelija, sicer ne po
znanstvenem prevodu, ampak
temelji na angleškem prevodu
The Good News Bible, za kate-
rega je znaèilna preprostejša
govorica. Vsekakor pa je dokaj
verodostojna filmska inaèica
evangelija, ki je namenjena
predvsem tistim, ki verjetno
nikoli niso ali pa tudi ne
bodo naenkrat prebrali celot-
nega Janezovega evangelija.
Tako je po zaslugi Visual Bib-
le International beseda postala
film. Ta svetovna kršèanska
dru`ba, s sede`em v Kanadi,
ima namreè ekskluzivne pra-
vice za snemanje, produkcijo
in prodajo svetopisemskih fil-
mov, dobesedno posnetih po
knjigah Stare in Nove zaveze.
Njena filmska produkcija je
zato usmerjena k èimbolj do-
sledni integraciji svetopisem-
skih del, pri tem pa ji inten-
zivno svetuje in pomaga tudi
strokovna ekipa vodilnih teo-
logov. Glavni namen, ki ga
pri snemanju in produkciji
filmov odkrito priznavajo pri
Visual Bible International, je
dobesedna upodobitev evan-
gelija. In tega so se res lotili
(na trenutke morda preveè, tu
in tam pa celo premalo) do-
besedno. Dru`ba je leta 1997
`e posnela Evangelij po Ma-
teju, Evangelij po Marku pa
je trenutno v fazi produkcije.
Pri Visual Bible International
skušajo pridobiti najboljše
,
!



D8%1!*
9	5EE@F
3# *!
 #
igralce z odrskih desk v Kana-
di in Veliki Britaniji. Morda
so za naša ušesa, navajena
predvsem hollywoodskih
zvezdnikov, premalo zveneèa
imena, vendar pa pri Visual
Bible International zatrjujejo,
da v filmu Sedem Jezusovih èu-
de`ev nastopa odlièno izbrana
mednarodna igralska ekipa,
tudi iz Royal Shakespeare
Company in od drugod.
Med vidnejšimi sta pripove-
dovalec Christopher Plummer
in Henry Ian Cusick, ki je
upodobil Jezusa kot zrelega in
dinamiènega moškega, z na
trenutke rahlo hipijevskim ob-
našanjem. Po drugi strani pa
so nekateri liki uprizorjeni
rahlo teatralièno in izumetni-
èeno, še posebno lik Jezusove
matere Marije, ki bolj spomi-
nja na fino angleško damo v
svojih srednjih šestdesetih, èe-
prav naj bi jih imela okoli pe-
tinštirideset. Vendar filmu
marsikdo oèita ravno izbor
gledaliških igralcev, ki naj bi
po njihovem mnenju bili od-
lièni gledališki igralci, še zda-
leè pa ne filmski in naj bi zato
v filmu uèinkovali nenaravno,
celo zelo izumetnièeno. Te
kritike pa so usmerjene pred-
vsem na upodobitve aposto-
lov. Toda, ali res problem izu-
metnièenosti in togosti upo-
dobitve nekaterih likov izvira
iz izbora predvsem gledaliških
igralcev ali je vse skupaj rezul-
tat prisile, ki zaradi dobesed-
ne uprizoritve evangeljskega
besedila napravi lahko še tako
dobro igro povsem izumetni-
èeno, saj je igralec rigidno za-
vezan èrtici besedila, pri èe-
mer dejansko ne zmore razvi-
ti in izraziti celostne podobe
svojega lika?
Èe `e sprejmemo, da je
moral film pri nas dobiti nov
naslov, je Sedem Jezusovih èu-
de`ev vsekakor neprimeren.
Èude`ev ozdravljenja obsede-
nih in gobavih v Janezovem
evangeliju ni. Resda prvi del
Janezovega evangelija (knjiga
znamenj) opisuje èude`ne do-
godke, ki slu`ijo predvsem
kot izhodišèe Jezusovemu
nauku (prim. sleporojeni Jn
9,8-34), vendar jih Janez do-
sledno imenuje znamenje
(shmeion) in ne èude`i, samo
enkrat uporabi kombinacijo
obeh izrazov znamenja in èu-
de`i (4,48). Znamenjem na-
vadno sledijo dolga pojasnila
v obliki pogovora ali samo-
stojnega govora. Znamenje
ka`e preko sebe. Jezusovo oz-
nanilo povzroèa veè kot zgolj
èudenje, njegova dela so zna-
menje najgloblje resniènosti,
ki `elijo voditi k sreèanju z
Oèetom; znamenja ka`ejo
preko dogodka na osebo in na
dostojanstvo in skrivnost te
osebe. Za vstop v znamenje
je potrebna vera. To pa je
tudi konèni cilj znamenj in
evangelija kot celote; le-ta je
bil »zapisan, da bi vi verovali,
da je Jezus Mesija, Bo`ji Sin,
in da bi s tem, da verujete,
imeli `ivljenje v njegovem
imenu« (20,31).
Medtem ko je znamenje
usmerjeno na nekaj drugega
in se ne ustavlja v samem
sebi, je simbol `e sam na sebi
razodetje neke skrite realnosti
in je navzoènost tega, kar
predstavlja. Simbol prinaša
neko novo, analogno relacijo.
Pri Janezovem evangeliju je ta
globlji pomen skrit pod po-
vršjem njegovega jezika in na-
èina predstavljanja. Da lahko
pridemo do tega globljega
simbolnega pomena, je po-
trebno celostno branje, ki za-
jema branje na treh ravneh:
prva je literarna raven, ki
predstavlja zgodovinski dogo-
dek, kjer smo pozorni na
samo zgodbo. Na drugi stop-
nji beremo pripoved v obzor-
ju biblièno odrešenjske termino-
logije in simbolike, ki privede
do globljega razumevanja.
Tretja stopnja pa je prepozna-
vanje odrešenjske sedanjosti. Ja-
nez se zaveda, da je do tako
stopnjevanega razumevanja
dogodkov mogoèe priti šele v
luèi velikonoène skrivnosti.
Janezov simbolizem se po-
gosto povezuje z ironijo in
dvoumnostjo, ki sta zelo po-
membni izrazni znaèilnosti
èetrtega evangelija. Jezusovi
nasprotniki in tudi uèenci se
praviloma ne zavedajo, da nje-
gove besede lahko pomenijo
èisto nekaj drugega kot to,
kar razberemo po èrki. Ven-
dar pa le izkustvo Duha, »na-
slonjenost na Jezusovo srce«,
omogoèa pribli`evanje temu
smislu Janezovega besedila.
,
	





Janezov evangelij je nastal
v obdobju, ko se je `e moèno
izoblikovala loènica med krist-
jani in pravovernimi Judi.
Prav zato evangelij moèno
preveva intenzivno razlikova-
nje med kršèanstvom in ju-
dovstvom, v èemer bi lahko
marsikdo videl tudi kal anti-
semitizma. Pri tem je zanimi-
vo, da je kljub moènim iztoè-
nicam, ki bi lahko slu`ile za
kritiko antisemitistiène us-
merjenosti filma, na to sploh
ni nihèe opozoril, medtem ko
so kritiki Gibsonovega Kristu-
sovega trpljenja filmu oèitali
prav to, èetudi je v njem ne-
primerno manj takih iztoè-
nic. Je bila potemtakem kri-
tika, usmerjena na Gibsona,
del medijskega linèa ali zgolj
odlièno zasnovana oglaševal-
ska poteza? Èe gremo še ko-
rak naprej: proti antisemitiz-
mu govori tudi dejstvo, da je
Sedem Jezusovih èude`ev v pre-
te`ni meri financiral premo-
`en kanadski Jud.
Evangelist Janez opisuje Je-
zusa kot potujoèega uèitelja,
ki prihaja med ljudi bolj s
pouèevanjem svojega nauka
kot pa z mogoènimi deli. Os-
tali evangelisti opisujejo Jezu-
sovo javno delovanje kot dolgo
galilejsko obdobje, ki mu je
na koncu sledilo potovanje
proti Judeji in nazadnje krat-
ko bivanje v Jeruzalemu, Janez
pa poroèa o Jezusovih pogo-
stih obiskih Jeruzalema in o
njegovem dolgem bivanju v
Judeji. Tudi ne omenja samo
enega praznovanje judovske
pashe kot ostali evangelisti,
ampak tri, kar torej pomeni,
da je po Janezu Jezus javno
deloval veè kot dve leti. Poleg
tega pri Janezu nimamo pri-
povedi o postavitvi evharistije
med zadnjo veèerjo. Janez
tudi poroèa samo o sedmih
Jezusovih znamenjih (èude-
`ih), ostali evangelisti pa o de-
vetindvajsetih. Štirje èude`i so
opisani samo pri njem: svatba
v Kani, ozdravljenje v kopeli
Betesdi, ozdravljenje sleporo-
jenega in obuditev Lazarja.
Medtem ko ostali trije evan-
geliji vsebujejo prete`no krat-
ke pripovedne enote, zbirke
izrekov in poroèil o èude`ih,
opisuje Janez le omejen izbor
dogodkov, ki pa so obširneje
opisani in jih delimo na pri-
povedi in govore, pri èemer je
glavno vodilo pripovedovanja
odkrivanje Jezusovega bo`ans-
tva, saj Janez zgodovinske do-
godke pripoveduje na tak na-
èin, da lahko bralec v njih od-
kriva prese`nostni pomen.
Prav zaradi tega sloga in naèi-
na pisanja je bilo Janezov
evangelij v primerjavi z osta-
limi toliko te`je spraviti na
film.
Prav v tem vidijo nekateri
kritiki filma njegovo šibko
toèko: ker Janezov evangelij ni
zgodovinska kronika Jezuso-
vega `ivljenja, ampak pred-
vsem teološka refleksija tega,
izra`ena predvsem s simboliz-
mom, je rigoristièno posne-
manje besedila neprimerno.
Evangelij je namreè Janezova
teološka interpretacija Jezuso-
vega `ivljenja, pouèevanja in
delovanja, ki potemtakem ne
more biti s simbolne ravni
brutalno prenesena na kon-
kreten nivo in bi prav zaradi
tega morala ostati na simbol-
ni ravni. Torej bi imeli nekak-
šno re`iserjevo interpretacijo
Janezove interpretacije Jezusa.
Vendar pa je to `e zelo daleè
od temeljnih smernic, ki so si
jih zadali pri Visual Bible In-
ternational, in sicer da bodo
svetopisemsko besedilo dobe-
sedno prenesli na film.
Èe potemtakem sprejme-
mo to zahtevo, moramo sled-
njiè priznati, da bi bil film
lahko še bolj dolgoèasen, kot
je. Tisti, ki so to temeljno na-
èelo spregledali, so na raèun
filma ostro zabavljali: èe je
Bog ob gledanju Kristusovega
trpljenja jokal, je ob Sedmih
Jezusovih èude`ih gotovo zas-
pal. Vendar èe upoštevamo
naèelo ustvarjalcev, moramo
ves èas na film gledati s tega
zornega kota. Tako lahko gle-
damo na film v povsem drugi
luèi. Film bi lahko zaradi
dolgih Jezusovih govorov raz-
vodenel in postal dolgoèasen,
vendar je ostal kljub triurne-
mu trajanju dinamièen in za-
nimiv, ne da bi pri tem od-
stopil od izvirne predloge.
Vsekakor je treba priznati, da
re`iser Philip Saville ni zapa-
del v nobeno skrajnost in mu
je uspelo ohraniti pravšnjo
mero, tako da je film zvest iz-
,
 #
virniku, hkrati pa še vedno
dovolj dinamièen in moèno
sporoèilen. Ker pa je narava
evangelija takšna, da ne teme-
lji na »akciji«, se lahko gledal-
cu slednjiè zazdi, da je Jezus
kaj malo delal in je predvsem
veliko govoril, pri èemer se je
skoraj vsak njegov stavek za-
èel: »Resnièno, resnièno po-
vem vam…«.
Prizore iz templja in nara-
ve so posneli v Španiji, studij-
ske prizore pa v Veliki Brita-
niji. Vsekakor velja pripomni-
ti, da so ustvarjalci dali pre-
malo poudarka na pristno po-
snemanje svetopisemskih po-
krajin: tako je obala Geneza-
reškega jezera podobna pro-
stranemu oceanu, èeprav bi se
moralo na drugi strani `e vi-
deti kopno. Da o grozi gors-
tva, ki uprizarja Kalvarijo,
sploh ne govorimo. Po tej pla-
ti film gotovo šepa in se lahko
upravièeno pridru`imo trditvi
slovenskega komisarja za Sve-
to de`elo: »In ni imel dolarja,
da bi en samcat posnetek Ga-
lileje našel.«
Edina zares problematiè-
na napaka, ki si jo je re`iser
po nepotrebnem privošèil v
svoji umetniški in ustvarjalni
svobodi, pa je Marija Magda-
lena. Ta je namreè prisotna
na zadnji veèerji vse do Jezu-
sove aretacije v Getsemaniju.
Njena prisotnost je najbolj
sporna v delu, ko Jezus proti
koncu svojega pashalnega go-
,
vora zaène tola`iti apostole. V
tem delu je simbolièno naka-
zano njihovo duhovniško pos-
veèenje, katerega je dele`na
tudi Marija Magdalena. Ver-
jetno malce prehuda »napa-
ka« za film, ki naj bi sicer do-
sledno sledil evangeljskemu
besedilu.
Vendar pa je treba kljub
naštetim napakam in pomanj-
kljivostim nenazadnje filmu
priznati kakovost z vidika do-
besedne filmske upodobitve
evangelija. Predvsem je film
Sedem Jezusovih èude`ev enkra-
ten in zelo kvaliteten prispe-
vek v vrsti svetopisemskih
filmskih stvaritev.

!
>
>%&
	

	

	
	

	


 	 		
 	 	
 


	 	 
			
 
	!"	
#$!%&&&'
'#
 	(

)*
Imam status študenta (obkro•i):     DA    NE