38
Zdrav Var 2002; 41; 38-43
BOLEZNI KOSTI, MIŠIC IN VEZIVNEGA TKIVA V POVEZAVI Z OBREMENITVAMI
V POSAMEZNIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTIH
Metka Teržan
UDK/UDC: 616.7
DESKRIPTORJI: bolezni gibal, bolniški stalež
IZVLEČEK - V prispevku je prikazano zdravstveno stanje delavcev s
pomočjo proučevanja zbirke podatkov o bolniškem staležu. Izpos¬
tavljene so bolezni kosti, mišic in vezivnega tkiva kot najpomemb¬
nejši razlog začasne nezmožnosti za delo pri nas in v svetu.
Za analizo smo uporabiti zbirko podatkov o bolniškem staležu, katere
nosilec je Inštitut za varovanje zdravja RS in ki nastaja na podlagi
Potrdil o zdravstveno upravičeni zadržanosti od dela.
Podatki kažejo večjo ogroženost delavk, predvsem med 40. in 50.
letom starosti. Izpostavljajo težave z ledveno hrbtenico, vodilno te¬
žavo v tej skupini, ki je enako zastopana pri obeh spolih, in težave z
vratno hrbtenico, ki pesti predvsem ženski del populacije.
Medtem ko pri moških s težavami v križu prevladujejo odsotnosti z
dela v dejavnostih, kot so rudarstvo in gozdarstvo, pa so pri ženskah
v ospredju proizvodne dejavnosti z drugimi specifičnimi obremenit¬
vami in škodljivostmi.
Pri začasni odsotnosti z dela zaradi težav z vratno hrbtenico je iz ran¬
ga gospodarskih dejavnosti razvidno, da je pri obeh spolih v ospred¬
ju proizvodna dejavnost - torej podobne obremenitve in škodljivosti
na delovnem mestu.
Zaradi velikih razlik v vrsti ogroženosti in značilnostih populacije, s
katero imamo opravka, se je potrebno priprave preventivnih pro¬
gramov za bolezni kosti, mišic in vezivnega tkiva lotiti kompleksno
in predvsem z različnih zornih kotov ob podpori strokovnjakov raz¬
ličnih strok.
Uvod
Analize bolniškega staleža kažejo, da so med vodilnimi raz¬
logi za odsotnost z dela v vseh državah v Evropi, pa tudi v
Združenih državah Amerike, bolezni kosti, mišic in vezivne¬
ga tkiva (1,2, 3, 4, 5). Medtem ko je bilo v preteklosti težišče
raziskav na tistih boleznih, ki povzročajo največjo umrljivost
- to so srčnožilne bolezni in novotvorbe (6, 7), pa se je interes
danes že preusmeril tudi na bolezni, ki povzročajo največ
odsotnosti z dela (1).
Bolezni kosti, mišic in vezivnega tkiva povzročajo z različni
vzročni dejavniki (8, 9) in njihovo proučevanje in priprava
programov za preprečevanje so izredno zapleteni. Iskanje do¬
ločenih zakonitosti: populacije z večjim tveganjem, delovne¬
ga okolja s tveganjem in drugih dejavnikov tveganja je lahko
v pomoč pri poskusu zmanjševanja bremena, ki ga te bolezni
prinašajo posamezniku, delodajalcu in celotni družbi.
V našem prispevku smo na podlagi obstoječih podatkov o
priznanem bolniškem staležu, ki jih vodi Inštitut za varova¬
nje zdravja RS, poskušali opredeliti nekatere značilnosti od¬
sotnosti z dela zaradi bolezni kosti, mišic in vezivnega tkiva.
DISEASES OF MUSCULOSCELETAL SYSTEM AND CONNECTIVE
TISSUE IN CONNECTION WITH BURDENINC IN INDIVIDUAl
ECONOMIC ACTIVITIES
DESCRIPTORS: musculoskeletal diseases, sick leave
ABSTRACT - Health status ofworkers is presented based on data col-
lection concerning sick-leave. Musculosceletal disorders as the most
important cause for temporary absence from work with us and glo-
bally, have been pointed out.
Database concerning sick-leave, the holder ofvvhich is the Institute
of Public Health of the Republic of Slovenia and which is gathered
on the basis of Certificate of medically justified absence from work,
were used for analysis.
Data show a greater risk for workwomen, especially between 40 and
50 years ofage. They expose lumbar spine disorders as a leading trou-
ble in this group which is equally represented in both sexes and cer-
vical spine disorders which are more frequent in female population.
While in men with backache, the absence from work prevails in min-
ing industry and in forestry, in women production activities with ot-
her specific burdenings and hazards are in the foreground.
Temporary absence from work owing to cervical spine disorders in
production activities shows, that economic activity is in the fore¬
ground in both sexes - which indicates similar burdenings and ha¬
zards at the workplace.
Due to big differences in risks and characteristics of population, it is
necessary to tackle the preventive programmes for the diseases ol
musculosceletal system and connective tissue in a complex way, es-
pecially considering different aspects with the help of experts from
different professions.
Iskali smo najbolj ogrožene skupine delavcev, najpogostejše
težave in povezavo teh težav z gospodarsko dejavnostjo, v
kateri so delavci zaposleni.
Materiali in metode
V Sloveniji podatke o bolniškem staležu zbirajo na na¬
cionalni ravni na Inštitutu za varovanje zdravja RS za vse de¬
lavce, zaposlene v vseh gospodarskih dejavnostih. Zbirka
podatkov nastaja na podlagi Potrdil o zdravstveno upra¬
vičeni odsotnosti od dela pri posameznih izbranih zdrav¬
nikih splošne prakse, ki imajo po pogodbi z Zavodom zs
zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pravico, da
odobravajo bolniški stalež. Ob vsakem izdanem Potrdilu o
upravičeni zadržanosti od dela se na magnetni medij zapiše
nabor podatkov, ki je enoten za potrebe ZZZS in nacionalne
statistike. Na območnih Zavodih za zdravstveno varstvo
(ZZV) podatke pregledajo in jih agregirajo v posebni obliki
za finančno-zavarovalniške analize in za sociainomedi-
cinske analize.
M. Teržan, dr. med., spec. medicine dela, prometa in športa, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Urad za varnost in zdravje pri delu, Vojkova 4,1000 Ljubljana

Teržan M. Bolezni kosti, mišic in vezivnega tkiva v povezavi z obremenitvami v posameznih gospodarskih dejavnostih
39
Za prikaz stanja bolniškega staleža zaradi bolezni kosti,
mišic in vezivnega tkiva je bil pripravljen del podatkov s
posebnim programom Tabele-BS, del podatkov s programom
SPSS 8.0 for Windows, del podatkov pa je povzet po objav¬
ljenih analizah.
V analizi podatkov za leto 2000 je izračunan indeks po
spolu in starostnih skupinah za XIII. poglavje Mednarodne
klasifikacije bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za
statistične namene (10).
Podatki so prikazani posebej po sklopih, ločeno za hrbteni¬
co in sklepe, in sicer:
1. M00-M2S - artropatije
2. M30-M36 - sistemske vezivnotkivne bolezni
3. M40-M43 - dorzopatije
4. M45-M49 - spondilopatije
5. M50, M53.0, M53.1, M54.0, M54.2 - dorzopatije vratne
hrbtenice,
6. M51, M53.2, M53.3, M54.3, M54.4, M54.5 - dorzopati-
ja ledvene hrbtenice,
7. M54.1 - radikulopatije
8. M53.8, MS3.9, M54.6, M54.8, M54.9 - druge dorzopatije
9. M60-M79 - motnje mehkega tkiva
10. M80-M94 - osteopatije in hondropatije
11. M95-M99 - drugo
Ti sklopi so analizirani po spolu, skupaj in za vsako starost¬
no skupino posebej ter po gospodarskih dejavnostih.
Podatke o bolniškem staležu izražamo v odstotkih ali in¬
deksih:
Odstotek bolniškega staleža (% BS) je odstotek izgubljenih
koledarskih dni (ali delovnih dni ali efektivnih ur) na enega
zaposlenega delavca.
Indeks frekvence (IF) je število primerov bolniškega staleža
na 100 zaposlenih delavcev.
Povprečno trajanje ene odsotnosti z dela - resnost (R) je
število izgubljenih dni na eno bolezensko odsotnost z dela.
Resnost se običajno izrazi v koledarskih dneh, lahko pa je tu¬
di v delovnih dneh.
Indeks onesposabljanja (IO) je število izgubljenih dni na
enega zaposlenega delavca. Tudi v tem indeksu so lahko iz¬
gubljeni dnevi samo delovni dnevi, vendar je to treba pou¬
dariti v razlagi.
bolniškega staleža zaradi teh bolezni povzročajo bolezni, ki
bi jih lahko združili v podskupino dorzopatije ledvene
hrbtenice, ki so pri obeh spolih skoraj enako zastopane. Sledi¬
jo artropatije, spet s podobno zastopanostjo med spoloma, in
dorzopatije vratne hrbtenice, kjer prevladuje prizadetost
ženske delovne populacije.
IO
0 1 2 3 4 5 6
Slika 1. Število izgubljenih dni na zaposlenega delavca po
izbranih poglavjih MKB-10 po spolu, Slovenija, 2000
IO
0,00 0,20 0,40 0,60 0,80 1,00 1,20 1,40 1,60 1,80
Slika 2. Število izgubljenih dni na zaposlenega po sklopih
bolezni gibal in po spolu, Slovenija, 2000
Velika razlika v višini bolniškega staleža je tudi po starost¬
nih skupinah. Vendar pa so tudi tu razlike med spoloma v ra¬
zličnem življenjskem obdobju različne. Delavke so izrazito
večkrat začasno nezmožne za delo zaradi bolezni kosti, mišic
in vezivnega tkiva predvsem med 40. in 59. letom, prej in kas¬
neje pa te razlike niso tako izrazite (slika 3).
Rezultati
Na sliki 1 vidimo, da so pri delavcih - moških prvi razlog
odsotnosti z dela poškodbe (na delu in izven dela), na rugem
mestu pa so bolezni kosti, mišic in vezivnega tkiva, medtem
ko so pri ženskah že v vseh zadnjih 11 letih, kar imamo
možnost spremljanja bolniškega staleža po skupinah bolezni,
na prvem mestu bolezni kosti, mišic in vezivnega t iva,
medtem ko so poškodbe na drugem mestu. Vsi ostali raz ogi
povzročajo bistveno manj odsotnosti z dela.
V skupini bolezni kosti, mišic in vezivnega tkiva so vštete
različne bolezni, ki smo jih razdelili v posamezne^ s ope
(glej: Materiali in metode). Iz slike 2 vidimo, da daleč največ
star.sk.
Slika 3. Število izgubljenih dni na delavca zaradi bolezni
gibal po spolu in starostnih skupinah, Slovenija, 2000

40
Zdrav Var 2002; 41
3,50
3.00
do 19 let 20-29 30-39 40-49 50-59 60-69
star.sk.
Slika 4. Število izgubljenih dni na zaposlenega po spolu in
starostnih skupinah zaradi dorzopatij ledvene hrbtenice
Ta razlika med spoloma je še manj izrazita pri dorzopati-
jah ledvene hrbtenice, čeprav bi iz različnih dejavnikov tve¬
ganja celo pričakovali, da bo ta odsotnost z dela v večji meri
prisotna pri moških v vseh starostnih obdobjih (slika 4).
■ moški
d ženske
Slika 5. Število izgubljenih dni na zaposlenega po spolu in
starostnih skupinah zaradi dorzopatij vratne hrbtenice
Povsem drugačna je situacija pri težavah z vratno hrbteni¬
co, kjer prevladuje odsotnost žensk v vseh starostnih skupinah
(slika 5).
Ker težave s hrbtenico v veliki meri povezujemo s speci¬
fičnimi lastnostmi delovnega mesta (T), smo v nadaljnjih ta¬
belah prikazali pogostnost posameznih težav po gospo¬
darskih dejavnostih. V prvem delu prikazujemo tabele v zvezi
z diagnozo bolečina v križu (oznaka v MKB-10 je M54.5)
ločeno po spolu in po rangu odsotnosti z dela v posameznih
gospodarskih dejavnostih.
Iz rangov v obeh tabelah vidimo, da so razlike med obre¬
menitvami na delovnih mestih pri moških in ženskah še ved¬
no pomembne. Medtem ko pri moških prevladujejo odsot¬
nosti z dela v dejavnostih, kot so rudarstvo in gozdarstvo, pa
so pri ženskah v ospredju razne proizvodne dejavnosti z
drugimi specifičnimi obremenitvami in škodljivostmi.
V tabeli 2 prikazujemo prisotnost težav z vratno hrbtenico
v posameznih gospodarskih dejavnostih po rangu in po spolu.
Pri začasni odsotnosti z dela zaradi težav z vratno hrbteni¬
co je iz ranga gospodarskih dejavnosti razvidno, da je pri
obeh spolih v ospredju proizvodna dejavnost - torej podob¬
ne obremenitve in škodljivosti na delovnem mestu. V tej
tabeli bi bilo potrebno pri moških opozoriti na visok rang de¬
javnosti Zdravstvo in socialno varstvo (5. mesto), ki pri žen¬
skah sploh ni med prvimi desetimi dejavnostmi, in Rekreacij¬
ske, kulturne in športne dejavnosti, ki se nahajajo na 10. mes¬
tu in izstopajo z izredno dolgo povprečno odsotnostjo z dela
- skoraj 2 meseca.
Ob primerjavi obeh tabel ugotavljamo, da so gospodarske
dejavnosti, v katerih se te bolezni pojavljajo, v glavnem raz¬
lične.
Razprava
Bolniški stalež kot kazalec zdravstvenega stanja je
uporaben v smislu opozarjanja na zdravstvene probleme v
aktivni populaciji. Posebej pri opazovanju skupin diagnoz je
veljavnost diagnoz, ki jo je pokazala Švedska študija, okrog
88-odstotna (1 6).
Bolezni kosti, mišic in vezivnega tkiva so še vedno problem
številka ena pri delavkah, pa tudi pri delavcih so na drugem
mestu po pogostosti izdajanja Potrdil za zdravstveno upra-
Tabela 1. Primeri, dnevi in izračuni odsotnosti z dela zaradi bolečine v križu po gospodarski dejavnosti po rangu in po spolu,
Slovenija, 2000
1 .a Moški

Teržan M. Bolezni kosti, mijic in vezivnega tkiva v povezavi z obremenitvami v posameznih gospodarskih dejavnostih
41
1 .b ženske
Tabela 2. Primeri, dnevi in izračuni odsotnosti z dela zaradi bolečine v vratni hrbtenici po gospodarski dejavnosti po rangu in
po spolu, Slovenija, 2000
2.a Moški
2.b ženske
v| ceno odsotnost z dela. Razlike med spoloma so sorazmer¬
no rnajhne v tej skupini bolezni, verjetnost, da bodo šle delav-
e v bolniški stalež pogosteje kot moški, znaša 1,25. Enako
razmerje med spoloma za to skupino bolezni je opisano tudi
v tuji literaturi (1 2).
Iz obremenitev na delovnih mestih bi pričakovali, da bodo
moški bistveno bolj ogroženi zaradi težav z ledveno hrbteni¬
co, zenske pa zaradi težav z vratno hrbtenico, vendar podat¬
ki kažejo drugače. Dorzopatije ledvene,hrbtenice pri moških
predstavljajo kar 50% vseh diagnoz, pri ženskah pa 42% vseh
diagnoz, vendar je verjetnost, da bo delavka odšla v bolniški
stalež zaradi težave z ledveno hrbtenico, nekoliko večja kot
pri delavcih (1,2-krat). Dorzopatije vratne hrbtenice so veliko
večji problem pri delavkah kot pri delavcih. Verjetnost, da bo
delavka morala v bolniški stalež, je kar 2,7-krat večja v pri¬
merjavi z moškimi.

42
Zdrav Var 2002; 41
Te razlike med delavkami in delavci se neposredno vežejo
tudi na posamezne starostne skupine. Pri najmlajših delavcih
(starih do 19 let) razlik med spoloma praktično še ni, šele kas¬
neje se razlika veča v škodo delavk, medtem ko je v zadnji
starostni skupini (nad 60 let) več bolnih moških.
Pri dorzopatijah ledvene hrbtenice se izrazita razlika v ško¬
do žensk pojavi šele po 40. letu starosti, v naslednji starostni
skupini (nad 50 let) pa je že manjša. Obstaja precejšnja ver¬
jetnost, da se te težave pri ženskah povezujejo s hormonski¬
mi spremembami v menopavzi.
Dorzopatije vratne hrbtenice se pri obeh spolih pojavijo kot
znaten problem šele po 30. letu starosti, razlika v škodo žensk
pa se z leti samo veča. Zadnja skupina delavcev ima obrnjeno
razmerje med spoloma, kar je po svoje pričakovano, saj je v tem
starostnem obdobju zaposlenih le še malo žensk, ki opravljajo
verjetno fizično lažja dela, opazujemo pa tudi učinek "zdrave¬
ga delavca" - le najbolj zdrave ženske ostanejo še aktivne.
V številnih prispevkih v svetovni literaturi, ki obravnavajo
odsotnost z dela, se poudarja vpliv delovnih razmer, posebej
na odsotnost z dela zaradi težav s kostmi, mišicami in veziv¬
nim tkivom. Poznavanje povezave med delovnim mestom in
zdravstvenimi težavami delavcev je velikokrat zanemarjeno.
Vendar je delovno mesto lahko vzrok težav, obenem pa je
idealno področje za izvajanje preventivnih dejavnosti. V eno
od raziskav so delavci kar v 93,2% poročali o povezavi med
fizičnimi obremenitvami na delovnem mestu in težavami s
kostmi, mišicami in vezivnim tkivom (8).
V naši analizi smo v ta namen proučevali odsotnost z dela
zaradi dveh diagnoz (bolečina v križu in bolečina v vratni
hrbtenici) v posameznih gospodarskih dejavnostih. Pokazalo
se je, da so gospodarske dejavnosti, v katerih najpogosteje pri¬
haja do bolečine v križu pri delavcih, različne kot pri delavkah.
Delavci, ki najpogosteje odhajajo v bolniški stalež zaradi
bolečine v križu, delajo v gospodarski dejavnosti Pridobivan¬
je rud, proizvodnja drugih vozil in plovil ter Gozdarstvo in
gozdarske dejavnosti - to so dejavnosti, v katerih običajno žen¬
ske niso zaposlene ali jih je zelo malo. Delavke, ki imajo te¬
žave s križem, delajo v proizvodnji vlaknin, papirja in kartona,
proizvodnji strojev in naprav in proizvodnji izdelkov iz gume
in plastičnih mas. Moški, ki delajo v najbolj rizični dejavnos¬
ti, bodo verjetno odšli v bolniški stalež bistveno prej kot delav¬
ci iz drugih dejavnosti (RR=4,4), pri ženskah je verjetnost 3-
krat večja v teh dejavnostih s tveganjem.
Bolečina v vratni hrbtenici je povezana z drugačnimi obre¬
menitvami na delovnem mestu. Zato so tudi dejavnosti, v ka¬
terih prihaja do teh težav, druge. Pri moških te težave pre¬
vladujejo v dejavnosti Storitve javne higiene in Proizvodnja
električnih strojev in naprav, pri ženskah pa v dejavnosti
Proizvodnja strojev in naprav in Proizvodnja drugih nekovin¬
skih mineralnih izdelkov. Pri delavcih je na visokem 5. mes¬
tu dejavnost Zdravstvo in socialno varstvo, med prvimi dese¬
timi dejavnostmi pa je tudi Rekreacija, kulturne in športne de¬
javnosti z izstopajoče dolgim bolniškim staležem.
Z natančnejšim opredeljevanjem skupin delavcev s tve¬
ganjem, izstopajočih težav in najbolj kritičnimi gospodarski¬
mi dejavnostmi, smo želeli izpostaviti tisto skupino delavcev,
ki jim moramo nameniti posebno pozornost.
O spolu in starosti delavcev smo že večkrat pisali. Poseb¬
na ogroženost delavk, posebej v obdobju med 40. in 50. le¬
tom, je opisana tudi v prispevkih tujih avtorjev (11,5, 9), po¬
jasnjujejo pa jo s statičnimi obremenitvami mišic vratu pri
sklonjeni drži glave (v montaži, embaliranju) pri pretežno
sedečem ali stalnem stoječem delu in s podobnimi obre¬
menitvami hrbtenice pri gospodinjskih opravilih in negi dru¬
žinskih članov.
Posebno pozornost smo v predstavitvi namenili delu, ki ga
delavci opravljajo in ki je tesno povezano s težavami, ki jih
delavci imajo (8, 14, 15). V proizvodnih dejavnostih imamo
ponavadi opravka z manj izobraženimi delavci, vemo pa, da
so ti delavci s stališča rehabilitacije - ponovnega vračanja na
delo, prilagajanja spremenjenim delovnim pogojem, veliko
bolj problematični. Vedno pogostejše so ugotovitve, da je
odsotnost z dela zaradi težav s kostmi, mišicami in vezivnim
tkivom tesno povezana z zmogljivostjo posameznika, da se
spopade s svojimi težavami in posledično pozitivnim ali ne¬
gativnim zaznavanjem zdravstvenega stanja (13). Na tem po¬
dročju so delavci z nižjo izobrazbo in slabšimi delovnimi
pogoji vedno slabše opremljeni.
Zaključek
Zato je seveda ukrep, s katerim bomo najprej poskušali
preprečiti pojav težav, nato pa pomagati delavcem, ki zbolijo,
da se čim prej vrnejo na delo, zelo specifičen. V različnih
člankih se priporočajo različni pristopi k preprečevanju bol¬
niškega staleža zaradi bolezni kosti, mišic in vezivnega tkiva:
od vedenjske kognitivne terapije do stalnega izvajanja zmernih
vaj za hrbtenico. Na vsak način je v dejavnostih, v katerih se
morajo delavci veliko gibati že na delovnih mestih, delavce
izredno težko spodbujati k dodatnim dejavnostim v prostem
času, in to predvsem k tistim, ki jim zvečujejo zmogljivost in
sposobnosti. Na žalost še vedno velika večina slovenskih
delavcev svoj prosti čas preživlja nedejavno ali pa z delom, bo¬
disi doma bodisi v pridobitne namene za izboljševanje svoje¬
ga gmotnega stanja. Ob takem "popoldanskem" delu se še
pogosteje pozablja na varovanje zdravja, saj si ljudje postav¬
ljajo nerazumljivo kratke roke za izvajanje teh del.
Pristop k reševanju tega problema mora biti kompleksen,
premišljen in dobro načrtovan. Prilagojen mora biti potrebam
delavcev in dela, ki ga opravljajo. Biti mora ljudem prijazen
in v skladu z njihovimi običajnimi navadami. Le na tak način
bo tudi uspešen.
Literatura
1. Tel Ines G. Sickness Certification in General Practice: A Revievv.
Sickness Certification-an Epidemiological Study Related to Com-
munity Medicine and General Practice. Family Practice, Oxford
University Press, 1989; 6: 58-64.
2. Teržan M, feren B. Analiza bolniškega staleža za leto 1996.
Zdravstveno varstvo 1998; 37, 1,2: 33-40.
3. Borg K, Hensing G, Alexanderson K. Predictive factors for dis-
abiIity pension - an 11-yearfo!ow up of young persons on sick
leave due to neck, shoulder and back diagnosis. Scand J Public
Health 2001; 29(2): 104-12.
4. Seferlis T, Nementh G, Carlsson AM, Gillstrom P. Acute low-back
pain patientsexhibitafourfod increaseinsick-leaveforotherdis-

Teržan M. Bolezni kosti, mišic in vezivnega tkiva v povezavi z obremenitvami v posameznih gospodarskih dejavnostih
43
orders: case-control study. Journal of Spinal Disorders1999;
12(4): 280-6.
5. Szubert Z, Zveinska Z. Analysis of work absenteeesm due to II-
ness in the provinces. Medycyna Pracy 1996; 47 (2): 117-23.
6. The VVorld Health Report 2001: Mental Health: new under-
standing, new hope (Rangswamy Sirinnvasa Murthy, chief-edi-
tor). Ceneva: World Health Organisation, 2001.
7. Zdravje v Sloveniji (urednik Mladen Markota), Ljubljana: Inštitut
za varovanje zdravja RS, 1999.
8. Tellnes G, Bruusgard D, Sandvik L. Occupational Factors in Sick-
ness Certification. Scand J Public Health 1990; 8: 37-44.
9. Feeney A, North F, Head J. Socioeconomic and sex diferentials
in reason for sickness absence from VVhitehall II Study. Occupa-
tional&Environmental Medicine 1998; 55(2): 91-8.
10. Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih prob¬
lemov za statistične namene: MKB-10 (urednica Daša Moravec
Berger) -10. revizija. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Re¬
publike Slovenije, 1995.
11. Grundemann RWM, van Vuuren CV. Preventing Absenteeism
at the VVorkplace. European Research Report. European Foun¬
dation of Living and VVorking Conditions. Dublin, Ireland,
1997: 52.
12. Sandanger I, Nygard JF, Brage S. Relation betvveen health prob-
lems and sickness absence: gender and age differences. Scand j
Pub Health 2000; 28: 244-52.
13. Grossi G, Soares JJ, Angesleva J. Psychosocial correlates of long-
term sick-leave among patients with musculosceletal pain. Pain
1999; 80 (3): 607-19.
14. Valat JP, Goupille P, Vedere V. Low back pain: risk factors for
chronicity. Rev Rheum Engl Ed 1997; 64 (3): 189-94.
15. Vahtera J, Virtanen P, Kivimaki M. VVorkplace as an origin of
Health inequalities. J Epidemiol Community Health 1999; 53:
399-407.
16. Tellnes G, Svendsen K B, Bruusgaard D. Incidence of Sickness
Certtification. Scand J prim Health Čare 1989; 7: 11-7.