I4fi Jjj* ^ $ Listje in cvetje. ^ sjs ^f gf; ' - Koristna zabav«. ¦¦ ' (VII. Težišče.1 Rekli stno v začetku tega sestavka fstr. 14), da deluje težnost na vsak posamezen ¦del telesa ter ima vsak delček svojo težo. Če seštejeroo vse si\e, ki po njih deluje težnost na vse posamezne delce telesa, dobimo neko skupno silo, ki ji pravimo težo telesa. Ta teia ima svoje središče v težišfiu; če telo podpremo v tej točki, ostane v tavno-¦težju ter se samo ne more zavrteti ne pasti. Kaj lepo razvidimo to iz naslednjega poizkusa. Vzemimo kamenčke domino-igre in izkušajmo jih tako postaviti, kakor kaže slika 4. (št. 1). SI. 4. Najprej postavimo en kamenček pokoncu, nanj položimo drugega vodoravno, potlej dva, tri itd. Ako so kameni enaki in lepo gladko izdelani, se nam bo kmalu posrečil poizkus. . Radi varnosii pa lahko podpremo prvi vodoravno postavljeni kamenček še ob konceh; ko je stavba dokončana, pa izpodtnaknemo stranski podpori in položimo vrh stavbe. Morda •se nam prvii ne bo obneslo; pa kaj to, začnemo še enkrat. Kdor je iznajdljiv, bo lahko iz kamenčkov na sličen način zgradil več vrst stavb. Torej pogum! Še dva poizkusa z vžigalicami vas utegneta zanimati. (Pa po poizkusu takoj spravite vžigalice, da ne pridejo v neprave roke.) Pri prvem poizkusu (št. 2i je naloga: Tri vži-galice dvigniti s četrto. Eno vžigalico prekoljemo na koncu, tako da moremo konec druge vtakniti vanjo. Postavimo ju na mizo in podprimo s tretjo, tako da stoje same na rnizi, kakor vidimo na sliki. Zdaj pride glavni del naloge: kako vzdigniti te tri vžigalice s Cetrto? Tako-le: s četrto vžigalico nagni skupstaknjeni vžigalki toliko, da bo tretja, ob ka-teri sta prvi dve oprti, zdrsnila v kot med prvo in drugo. Potem boš brez težave vzdignil * vse tri. — Drugi poizkus: Vzemimo več vžigalic in, kakor je razvidno na sliki (št. 3), po-ložimo čez eno vžigalico več drugih, morda na vsako stran po pet, šest ali sedem. tako, da ima prva, tretja, pcta itd. glavico nasproti drugi, čttrti, šesti itd. Kdo zna zdaj vse te vžigalice vzdigniti samo s spodnjo? Če bi jih tako vzdignili, kakor so z.laj postavljene, se narn vse razsuje. Denimo pa še eno počez na vrh, pa nam bo lahko dvigniti vse skupaj. Oba poizkusa z vžigalicami imata vzrok v te.n, dase s pomočjo protitežja lepo uravna Itga težišča in se tako vzdrži ravnotežje. J. D. — 48 — Modrost v pregovorih, domačih in Biser. tujih. (Priobčila A. R.) 2. Barva. , Fl " a a a "- Ko bi se cenilo po barvi. bi bil kaltn prvi CT ~~ ~T ~T ~~\t ptič. Ko bi odločevala bar^a, bi osel bil slavec. ,_ — -1 — — _ 1, Ne smemo nikogar soditi samo po zunanjosti. e e e t: g h i Siva barva ne izdaja vselej osla, pač pa i i i i i i i k k njegov glas. (Po govorjenju se najbolj spozna, jT" ~ ~ ~ ~ ~ T ~ ~T ~ ~T\>'' koliko je kdo vreden.) r-,-----'--------------'----------------------—i a- ixu , i -• ui j- // I 1 m ini ni m m| ii n n n n n n I Cim iepša je barva, tem Iazje obledi. (Iz- I—____|____________________ _-_______J vrstnim Ijudem se tudi majhne napahe hitro .2. .2. 2. .2. ° I ° 0.2-2-1— — opazijo. Kdor je plemenii in nedolžen, mora r r r r|ss|s|s|s zelo paziti, da ostane stanoviten.) '--------------rrr ¦ ¦ ¦— Lepim barvam (najbolj) škoduje dež in «—---------------———' solnce. (Solnce nam navadno pomenja veselje I H\ } I *^ { I u | in srečo, dež pa otožnost in nesrečo. Zelo je I u I v "71 treba paziti nedolžnemu človeku, da si ne —r^-----' onesnaži dušne lepote ne v veselju ne v za- t I__ losti. Srečo in nesrečo si v prid obračati je črke naj se tako razvrste da sebo čitaio: • največja modrost na zemlji). I. soglasnik: 2. rastlina; 3. škodljiva snov; Treba je veliko bar^e, da se zlepšajo 4. čednost; 5. predmet v kuhinji; 6. neke brazde po licu. (Tudi v dušnem življenju je vrste kruh; 7. — — —; 8. stan; 9. del ce- teiko popravljati zle nasledke greha. Soj še sarstva: 10. pokrivalo; 11. časovna doba; dobro ime ali kredlt, če se izgubi, se težko 12. soglasnik. zopet povrne.) Po sredi počez in navzdol ime slavnega Marsikdo ne obdrži barve. {Pravaftano- dostojanstvenika, pisatelja. vitnost je redka Čcdliost) (Rešitev in imena reiilcev v prihodnji številki.) Večkrat je treba y barvilu namočiti, kar ¦ — — le barvo ohraniti. ičednost [značaj] se le , polagoma pridobi in utrdi, po mnogih vajah). ., ^/Ws*nica uredništva. Kdor se leskeče v vseh barvah, ni v no- l.-oi: ,\z gorskih krajev" z veseljem beni pristen. {Kdor za vsakim potegne, se ne porabimo. Čvrsto naprej! Tudi pesmi smo more mhče zanesti nanj . priredili »Borovški" pozdrav! — S. 6.: Hvala Rek: Barvarja spoznaš na rokah. lepa. Priredimo za april. —- Tegodrag: ,Ne- usmiljeni' ni našel usmiljenja. Čerau pa tako 3. Bcrgle. razbliniti iti raztnetati to malo dejanjca? — _ Pastuškin: Ne vemo, če kaj ostane na rešetu. Bergla iz lesa se tudi včasih baha. (Često- Malo bolj oglajen in zaokrožen slog bi želeli. krat se ponaša tuditak, ki ne ve, zakaj. Pre- — A. C: Preproste so zares; nekatere še malo vzetnost iti nečimernost je pač povsod doma.J preveč. - Mokriški: Včasih ste že lepše za- Kdor liodi ob berglah, naj se ne meša PKli kakor so zadnje. Ne nazaj! — Ksaver: med plesalce. (Vsak naj ostane pri tem, za VolJa d"bra' sla,ba m0,čl - Savski: ,lz ofii kar je sposoben. Le ne čez stan.') Pa tuznih lije sok i! i solze pekoče ...' Se vam i-, . ¦• > • l j zdi to okusno, raorda celo pesniško? Lju- Dve bergh Še nista ena zdrava noga. b u N ', _ M PrPiredimo. Prosjymo iSlab* sredstm ne dajo prave pomočr, naj ma)o potrpljžnja. Kak6 naj je naslov povesti? btjih bilo se tohko.) __ Lavoslav: Težko kaj bo -I - Vukovoj: Po zlati bergli gre hromec hitreje nego Ni poezija ni proza. - Rastko St.: Zdi se bera« po dveh nogah. (Z denarjem se dd nam> da ste premalo dosledni v rimah. Kar veliko doseši. Kdor inm, ta uspeva.) iznenada in za nič popustite mehko rimo in Reki: Ali imaš že bergle namazane? (AU rabite v istem stihu naprej — krepko. Tako si pripravljen za na pot?j — Z berglami bi se zdi pesničenje površno. — F. S, B.: Šest- rad zlctel. (Če hoče kdo storiti kaj nemogo- najst !et imate šele na plečah (!), pravite. Tudi čega.) ¦ to nas ne more ganiti, ie so pesmi sJabe. ,,Vrtec" izhaja I. dni vsacega meseca in stoji s prilogo vred za vse leto 5 K 20 h, za pol leta 2 K 60 b — Urcdništvo in u p r a v d i š t v o sv. Petra cesia št. 78, v L j u b 1 j a n i. Izdaje droilvo ,,Pr!pravnlškl dom". — Urejuje Ant. Kržlč. — Tiska Katoliška Tislorn« v Ljubljani.