Titovo gospodarstvo spet v zadregi
Ko je prišlo 1. 1965 Titovo gospodarstvo na tako raven, da še pastirji na planinah niso hoteli več prodajati mleka za dinarje, ampak za šilinge, lire itd., je moral komunistični režim misliti na korenito spremembo. Odločil Be je takrat za temeljito “gospodarsko in družbeno reformo”. Pod družbeno reformo je bilo treba razumeti reformo komunistične stranke, jo pa skriti pod besedo „družbeno“, dasiravno komunisti ne predstavljajo niti pet odstotkov jugoslovanske „družbe“.
-Gospodarsko reformo je režim naslikal kot prehod na samoupravni socializem. Delovni narod naj ne samo dela za svoj račun, naj tudi razpolaga z vsem, kar je pridelal. V ta namen si je režim izmislil najprvo nov gospodarski sistem, ki mu je dal gornje ime, potem pa novo gospodarsko politiko, ki jo je skril pod novo „petletko“. Nova petletka naj ne bi bila podobna stari, naj ti bila nekaj čisto novega. V čem naj bi novo obstajalo, tega režim takrat še sam ni vedel. Zato si je izmislil trdi novo taktiko za slepilo javno' ti. Ugotavljanje temeljev reforme in petletke jo tako težavna in kočljiva za-do”a. da ro da formulirati le tekom razvoja reforme in petletke. Odskočna I ded-a za razvoj raj bo še nekaj prej- ] sinjih komunističnih nr.čcl ne glede na to, a’i ro re obnesla ali ne.
In tako jo začel režim 1. 1965 gospodari i na novo. Najprvo je razvrednotil uradno takratni tečaj dinarja, ustvaril paprnate dobičke in jih hitro razdelil. Pri tem niso ravno vsi dobro odrezal’, teda delitev papirnatih dobičkov jih je potolažila. Že nekaj let pozne‘e rc je pa pokazalo, da tudi novi go-podarski sistem ni noben jez, ki bi varoval gospodarstvo pred inflacijo in razvrednotenjem denarja. Režim ga je zato začel neutegoma popravljati, zavrl je ricer naraščanje cen, toda vse druge dobrote so izostale. Nova politika nadziranja cen je rodila dosti kritike in ugovorov. Vse to je počasi ubilo precej optimizma in vere v reformo.
Bližalo se je leto 1970, ki bi moralo pokazati vse napovedane koristi reform iz 1. 1965. Teh ni bilo nikjer na pogled. Režim je zato moral začeti z veliko propagando obetati boljšo petletko in črtanje iz reforme vsega, kar se prvih pet let ni obneslo. Da je to mišljenje zares, je že lani oklical načrt, kaj vse bo uresničil, da spremeni osnovo reforme in ogrodje gospodarske politike. Cd prve napovedi je preteklo že skorai pol leta, toda ni nikjer niti praktičnega osnutka konkretnih sprememb v reformi, niti načel nove gospodarske politike. Te morajo upravne oblasti šele izoblikovati, zakonodajne oblasti pa izglasovati. Zato je sedanja praksa že pokazala na nekatere posledico prve reforme in prve petletke.
Najprvo je vseh zadnjih pet let prevladovala težnja k inflaciji. Kljub vsem prepovedim so cene rastle, rastejo in še bedo. Z novim naraščanjem vsi računajo. Podjetja gredo celo tako daleč, da že računajo z inflacijo kot s pripomočkom, ki naj jih izmaže iz go-sp-'d-'r kih težav. Kadar jim toče voda v grlo, pa dvigajo cene, krijejo izgube, kar pa še ostane, pa delijo kot „dohodek“ med delavce. To je najbolj primitiven način, kako pomagati podjetjem, ki so zrela za kenkurz, zopet na nogo. Zato je v Jugoslaviji tudi toliko pod-jeti’. ki ne marajo za nobeno reformo in želijo, da sc vse „vrne na staro“.
, Obupala je nad bojem proti inflaciji tudi javna uprava. Tam sploh nihče ne ye,. „kdo pije in kdo plača“. Federacija ima namreč dva proračuna, najprvo rednega, kot ga ima vsaka federalna država, povrhu pa še „izvenproračunsko bilanco“, ki je dolga leta spadala med največje državne tajne, šele sedaj je prišlo na dan, da je bilanca pasivna in da ima ogromne obveze; za letošnje proračunsko leto skoraj bilijon do’arjev! Kako jih bo plačevala, ni povedala. Zdi se, da po izhojeni poti: nekaj zapadlih obrokov bo plačala z najemanjem kratkoročnih posojil, nekaj pa s kreditom Narodne banke, to je s čisto inflacijo.
Sveti Nikolaj Tavelič,
V nedeljo, 21. t. m. je papež Pavel VI. kanoniziral prvega hrrvatske-ga svetnika Nikolaja Taveliča.
Na slavnost je za to priliko prišlo iz Jugoslavije 25 škofov, 400 duhovnikov in nad 10.000 romarjev, ki so napolnili baziliko sv. Petra v Rimu. Bilo ‘e to doslej največje romanje katoliških vernikov, organizirano iz Jugoslavije v Rim.
Sveti Nikolaj Tavelič je bil eden od štirih frančiškanskih redovnikov, ki so bili usmrčeni v Jeruzalemu leta 1391, obtoženi poskusov spreobračanja muslimanov v katoliško vero.
Poleg Nikolaja Taveliča so bili proglašeni za svetnike še iDeodat iz Akvi-tanije., Peter iz Narbonne in Štefan iz Cuneo v Itliii. Slavnost je sovpadla s sedmo obletnico izvolitve Pavla VI.
Volitve 1
Angleže in ves svet je presenetil volilni poraz laburistične stranke, odn. njenega predsednika Wilsona, kakor je po koncu druge svetovne vojne pre~c-netil p c raz konservativne stranke odn. njenega vodja Winsiona Churchilla. Trda dasi je izid slehernih volkov večinoma ncprcrač"nljiv, pa na tak poraz, kakor ga je na splošnih volitvah
18.	t. m. v Angliji doživel Wilson, ni nihče računal. Vse britanske ustanove za ugotavljamo javnega mnenja so namreč napovedovalo zmago laburistom: in Wilson ce je za izvedbo volitev v veliki meri odločil prav na podlagi napovedi teh ustanov. Mnogi se sprašujejo, čo ni bi1 a to dogovorjena igra s ken~c~vativci, da so tako dosegli poraz laburistov. Tudi Wilson sam je to zasumi), ko je videl, kam se nagibajo vo-lilci.
V pre’‘šn'em parlamentu so imeli laburisti 344 poslancev, konservativci 262. liberali 13 sedežev, druge pa maniše politične skupine. V novem parlamentu ima’0 konservativci absolu'no večino.
Wilson je takoj po izidu volitev podal ostavko ter je njegovo mesto kot
prvi hrvatski svetnik
za papeža, vendar se te obletnice Pavel VI. v svojem nagovoru ni spominjal.
V svojem govoru se je Pavel VI. vprašal, če je sploh bilo mogoče, da so bili Tavelič in njegovi sovrstniki proglašeni za sve'nike, ker da so, kakor so nekateri očitali, „vsled svoje neprevidnosti“ postali mučenci. Pavel VI je v zvezi s tem poudaril, da so bili Tavelič in n‘egovi vrstniki pomorjeni v dobi relativnega miru med kristjani in muskmani v Sveti deželi. Nove štiri svetnike je navdajal ogenj ljubezni do Kristusa in jih je gnalo prepričanje v nujnost misijonarske dolžnosti sv. Cerkve. Njihovo mučeništvo je „nasprotje današme mrdeme mentalitete, ki skriva koristoljubno in tolerantno strahopetnost nod plast skepticizma,“ je zaključil papež Pavel VI.
Angliji
ministrski predsednik zasedel konservativni šef Edward Hcath. Star je 53 let, neporočen, izhaja iz družine srednjega sloja, študiral je v Oxfordu.
Najvažnejši ministrstvi, ki bosta igrati cd očilno vlogo v preusmeritvi britanske družbene r.rcditve iz laburi-stične v konservativni sistem, sta: ministrstvo za zaposlitev in produkcijo, ki ga je Heath poveril 53-lctncmu Robertu Carru. Ta je takoj povabil delavske sindikate na razgovor za uvedbo raznih reform; ministrstvo za zdravstvo in socialno zaščito, ki ga je dobil Keith Joseph. Ta je zagovornik svobodne trgovine.
Za britanskega delegata za pogajanja s Skupnim evropskim trgom je bil določen šef konservativne stranke od ieta 1967 naprej, 50 letni Anthony Barber.
V zunanji politiki se v volilni kam-paniji konservativci niso povsem definirali, vendar opazovalci menijo, da do j večjih sprememb v dosedanji liniji ne bo prišlo kljub zamenjavi na vodstvu države. Vsekakor bo ostala Anglija še naprej najtesneje povezana z ZDA.
Zasedanje držav Varšavskega pakta
V Budimpešti so se na dvodnevno zasednje sestali zunanji ministri držav Varšavskega pakta.
Na zasedanju nameravajo razpravljati o vprašanju vse-evropske varnostne konference, ki jo komunistični blok s tako silo priporoča zahodnim velesilam.
Sedanje zasedanje je prvo zasedanje članic Varšavskega pakta odkar so v Rimu pred nedavnifn zasedali zunanji ministri NATO. Ti so v zaključnem komunikeju objavili, da je NATO pripravljen na pripravljalne razgovore z Varšavskim paktom in nevtralnimi državami glede svetovne varnosti. Prav tako je NATO ponovil že dve leti star predlog zahodnih velesil 0 uravnovešeni redukciji vojaških sil v Vzhodni in Zahodni Evropi. Ta predlog je Moskva označila za zavlačevalno taktiko NATO.
Sicer pa se je evropska zunanjepolitična panorama v zadnjih tednih v
mnogočem spremenila, najbolj v dveh pogledih: Willy Brandtova politika odprtja na Vzhod je pri nedavnih zahod-nonemških volitvah dobila hud udarec in poraz laburistov v Angliji in prevzem oblasti s strani konservativcev pomeni za komunistični hlok velik vprašaj, v katero smer ho sedaj zavila britanska zunanja politika.
Prvi poziv za vse-evropsko varnostno konferenco je sedem držav Varšavskega pakta izdalo na svojem vrhunskem zasedanju v Budimpešti 17. marca 1969. Na Zahodu je bil poziv hladno sprejet, ker so pričakovali poročilo o konkretnih problemih kakor so Berlin, redukcija oboroženih sil, Nemčija itd.
Za vsem pa se skriva sum zahodnih ve’e~il, da hočejo komunisti izrabiti predlagano vse-eyropsko varnostno konferenco za toiišče svoje propagande in da se bo delitev Evrope še bolj | utrdila, namesto da bi se zrahljala v korist Zahoda.
Kako misli tudi federacija gospodariti le s pomočjo kreditov Narodne banke, to se pravi, s čisto inflacijo, priča načrt, da bo federacija vzela pri Narodni banki posojilo za 4 bilijone dinarjev (320 milijonov USA dol.), ki bo z njimi financirala proizvodnjo ladijske, tovarniške opreme, pridelek pšenice, rejo živine, pridelek tobaka itd.
Blizu nam leži vprašanje, ali se Narodna banka ne bi mogla upreti taki nori gospodarski politiki. Celo nasprotniki take politike mislijo, da banka tega ne more storiti, ker se ne more opreti na noben neodvisen upravni odbor. Na drugi strani se je pokazalo da vseh 6 jugoslovanskih republik samo gleda, kako bi kaj iztisnile iz federalne blagajne. Pri tem imajo Beograd, Skopje, Titograd in Sarajevo zakulisno koalicijo; se drug drugega podpirajo,
kadar je treba molsti federacijo. Hrvatje in Slovenci lahko godrnjajo. Slovenci in Hrvatje bi si danes obliznili vseh deset prstov, ako bi imeli v Beogradu toliko neodvisnosti in vpliva, kolikor so ga imeli pred drugo svetovno vojno.
Na drugi strani je tudi res, da znajo tudi Slovenci in Hrvatje izrabiti vse dobrote inflacije. V Sloveni "i je sedsi že 122.000 osebnih avtomobilov, torej en avto na 14 prebivalcev, če bo šlo tako naprej, bo letno v Sloveniji kmalu več novih avtomobilov kot dVenčkov. Seveda Slovenci in Hrvatje pridno delajo načrte, kako sanirati tako zavoženo gospodarstvo. Pa se za načrte nihče ne zmeni. Počemu bi se pa, ako lahko boljše živi pri stalni inflaciji, pa mu pri tem ni treba več delati, j	A. D.
Un ejemplo para las nuevas generaciones
Al año 1970 lo llamamos con justicia el año de Belgrano. En su transcurso cormemorr.mos dos fechas, que marcaren el comienzo y el fin de su vida, ínfimamente ligada con el nacimiento y el posterior crecimiento y en-grandec'nrento de la patria.
A dos sig’os de su nacimiento y a 150 años de su muerte, Belgrano se erige, en esta hora de decisiones transcendentes para el país, como un ejemplo de trabajo tesonero, de sacrificio en aras de la patria, pero también como> ejemplo de confianza en la Providencia, que guía nuestros pasos a través de la vida.
En una oportunidad Belgrano decía: “Paisanos. No olvidéis jamás. Nuestra Revolución no es obra de los hombres, sino del Dios Omnipotente, que permitió, que entrásemos a gozar de nuestros derechos. Esta gloria debemos sostenerla con la unión, la constancia, el valor y el ejercicio de las virtudes en el exac'o cumplimiento de nuestras obligaciones hacia Dios, hacia nuestros hermanos y hacia nosotros mismos.”
Si en el transcurso de nuestra historia patria estas palabras del prócer quizá alguna vez fueron olvidadas, hoy, al recordar el siglo y medio de su muerte, las nuevas generaciones deben grabarlas en su corazón, y cumplirlas en su vida. Este es el homenaje que en la fecha de 20 de junio, día de la bandera, símbolo de la patria y fruto del genio belgraniano, debemos rendirle.
Vzor za nove rodove
Leto 1970 po pravici imenujemo Belgranovo leto. Saj obhajamo dve oble'niči, ki sta pradstavljali začetek in konec njegovega življenja, tesno povezanih z rojstvom, rastjo in veličino Argentine.
Po dveh sto’ctjih rojstva in ob 150-le‘nici smrti predstavila Belgrano v tej uri za rared vežnih odločitev, vzer vztrajnega dela in žrtvovanja na oltarju domovine, pa tudi vzer rauprnja v Previdnost, ki vodi nošo pot skozi življenje.
Ob neki pril’ki je Belgrano rekel: ,.Ro’aki! Ne pozabite nikoli. Naša revolucija ni delo ljudi, marveč vsemogočnega Boga. ki jo dopustil, da smo pričeli uživati svoje pravice. To pa moramo podpreti z edinostjo, vztrajnostjo, junaštvom in č"dnostjo, v izpolnjevanju naših dolžnosti do Boga, da naših fcratov in do nas sanrh.“
Če so v teku zgodovine te besede bile kdaj morda pozabljene, jih morajo prav novi rodovi dares, ko se spominjamo 150-lctnice niegovc smrti, vtisniti v srce in jih spo’n’evati v ž;vljcnju. To jc počastitev, ki ;:o moramo izkazati Ec’grami ob 20. juniju, dnevu argentinske zastave, ki je simbol in sad njegovega gorja.
Iz življenja in dogajanja v Argentini
SPREMEMBE ŠE PRIDEJO
V petek, 19. junija je vpričo vojaške junte ter vseh visokih vladnih osebnosti prisegel novi argentinski predsednik general Roberto Marcelo Leving-
ston.	S tem je bila zaključena kratka, a razburkana doba, ko so ugibanja o usodi bodoče vlade polnila časopise in radijske novice, ko je vsaka skupina, ki je imela kaj možnosti za udeležbo pri novem vodstvu, skušala vplivati, da bi prodrl njihov kandidat za to ali ono ministrstvo. A kakor je imenovanje novega predsednika presenečenje za vse take skupine, tako je tudi sestavitev nove v^ade, oziroma posamezni novoimenovani ministri, iznenadili politične opazovalce in vre. ki poznajo zgodovinski razvoj v zadnjih petnaistih letih.
O osebnosti novega predsednika smo podrobno poročali že v preišnji številki. Ustavimo se to pot nekoliko ob novem ministrskem svetu.
Eduardo Mac Loughlin, bivši letalec, ki ie imel važno vlogo v revoluciji leta 1955. ie bil notranji minister leta 1957 in 1962. Tudi sedaj je prevzel to ministrstvo. Poznan je kot spreten diplomat, ki je pristaš večje naslonitve države na / nglijo.
Luis Maria del Pablo Pardo je polemična. figura. Izha‘a iz nacionalnega rektorja in je neke vrste ideolog katoliško desnice. Pozran kot odličen diplomat in strokovnjak v političnem in mednarodnem pravu. .Te tudi (zanimiv podatek) avt"r kritičnega uvoda v argentinsko izdajo Maocetungove knjige „Gverilska voina“. Imenovan je bil za zunanjega minis'ra.
Caceres Monie, obrambni minister, je edini, ki izhaja iz bivše Onganijeve vlade in je prestal prelom ter ostal na svoiem mestu.
Carlos Moyano Llerena bo vodil eko-
nomsko ministrstvo, ki je poznan kot „monetarist“, izkušen gospodarstvenik in profesor na višji oficirski šoli.
Aldo Ferrer, za javna dela, ima oznako „previdnega“ voditelja, kar gotovo odgovarja sedanjemu stanju tega ministrstva, kajti finančni fondi so precej prazni.
Minister za socialno skrbstvo pa je Francisco Manrique, tudi bivši oficir in časnikar. S svojega časnikarskega mesta v Correo de la Tnrde (bil ie direktor) in po televizijskih komentarjih je ostro napadal prav socialno delo bivše vlade (oziroma pomanjkanie tega dela). Sedal bo s svoiega mesta z „realizmom skušal narediti iskreno", kar je v njegovih močeh.
Predsednikov govor in padec pesa
Isti dan, ko je nastopila nova vlada, je bil objavljen prvi ukrep nove, gosp. ekipe: razvrednotenje pesa. S prejšnjega razmerja 3,5 novih pesov za en dolar je dobila valuta novo veljavo 4:1 preti dolarju. Ta ukrep je bil ute-mel:en kot „potreben in ugoden za argentinsko zunanjetrgovsko bilanco.“ Psihološko pa jc slabo vplival na prebivalstvo, ki v tem vidi pričetek nove inflacijske tekme.
Da pa razloži narodu' bodočo politiko svoje vlade, je predsednik gral. Levingston govoril po radiju in televiziji pretekli torek zvečer.
V glavnem jo naglašal, da je predpogoj za institucionalni izhod iz sedanjega položaia (to je: predpogoj za vrnitev političnih strank in volitev) dosega revolucionarnih ciljev, ki so: ekonomska stabilnost, gospodarski razvoj in bolj pravična socialna ureditev. V ta namen je napovedal več ukrepov, ki pa so zaenkrat bolj splošnega značaja.
IZ TEDNA
Nikolaj Ceaucescu je minuli teden priletel na petdnevni obisk v Pariz ter je imel s. franc, predsednikom Pompi-doujem več razgovorov o odnosih med Romnmio in Francijo in o problemih na Eižniem in Dalinem vzhodu.
Brazilski gverilci so izpustili na svobodo zahodnonemškega veleposlanika y Braziliji Ehrenfrieda von Hollebena v zameno za 40 političnih komunističnih jetnikov, ki so jih prepeljali v Alžir.
v Tl D ■ m
Alžirska vlada je brazilskim „gostom“ izjavila, da jim da dovoljenje za odhod, kamor koli si želijo.
Nixon je izjavil, da je „ameriško gospodarstvo najmočnejše na svetu“, pozval pa je gospodarstvenike in delavstvo, naj samovoljno izvajajo kontrolo nad cenami in plačami, da bo mogoče zavreti vedno močnejšo inflacijo v ZDA.
„ZBOGOM, DOBRI LJUDJEI
Slavnostna večerja v slovo našemu gostu pisatelju Karlu Mauserju
Kakor že dolgo ne, se je minulo soboto po deveti uri zvečer napolnila velika dvorana sanjuškega Doma s slovenskimi rojaki, ki so prihiteli z vseh strani Velikega Buenos Airesa na slavnostno večerjo, katero je našemu gostu pisatelju Karlu Mauserju priredila v slovo Zedinjena Slovenija.
V petih dolgih vrstah so bile po dvorani postavljene pogrnjene mize. s čelno mizo nekoliko odmaknjeno od ostalih proti cdru. Okoli gosta Karla Mausferja, ki je sedel pri tej mizi na častnem mestu, so posedli predsednik Doma v San Justo Peter Čarman z gospo, predsednik Slovenske kulturne akcije dr. Tine Debeljak z gospo, šolski iiadzdmik Aleksander Majhen, dir. slov.
dušnih pastirjev v Argentini msgr. An ton Orehar, kulturni referent Zedinjene Slovenije arh. Jure Vombergar, dr. Verčič z gospo, načelnik SKDj-SLS in glavni tajnik NO za Slovenijo Miloš Stare z gospo in predsednik Zedinjene Slovenije Božo Stariha z gospo.
Slovesnosti so se udeležili predstavniki slovenskih organizacij in ustanov in zastopniki slovenskega demokratičnega tiska. Vseh je bilo nad £'00.
Arh. Jure Vombergar je napovedal kratek, a prisrčen program, ki je bil za to priliko pripravljen.
Na stopnicah pred odrom se je zvrstil številni otroški pevski zbor slovenske osnovne šole Franceta Balantiča iz
Pogled v sprednji del dvorane V Našem domu v San Justu med slovesno večerjo v čast pisatelju Karlu Mauserju. Poje otroški pevski zbor iz San Justa.
San Justa, ki je pod vedstvom učiteljice Angelce Klanjškove prisrčno zapel pet pesmi: Pozdravljena, Pomoč kristjanov, Bratje Slovenci smo, Žabe, čuk se je oženil in Prelepa Gorenjska. Navdušen no ploskanje je nagradilo pevce in njihovo voditeljico za lepo ubrano petje.
Poslovilne besede
Zatem je spregovoril pozdravne besede predsednik Doma v San Justo Peter Čarman, nakar je predsednik Zedinjene Slovenije Božo Stariha povedal, da je naše osrednje društvo pripravilo Karlu Mauserju za njegovo bivanje med nami velik program: Obiskal je vse slovenske šole, videl vse slovenske domove, v Buenos Airesu in v Mendozi, prisostvoval mnogim prireditvam in bil slavnostni govornik na naši spominski prireditvi ob 25-lctnici slovenskih protikomunističnih žrtev. Videl jo sončne strani pri nas, opazil pa je tudi senco. Kjer koli pa je Mauser hcdil, je poudarjal duha nad materijo, je postal nosilec naše prenovitve. Delo božje Previdnosti je brez dvoma bile, da je prišel za 25-letnico zdomstva med nas. Napravil je ogromno delo, za našo mladino in za našo emigracijo. Dobil si je veliko prijateljev. „Bog naj vam povrne vso dobro voljo in ves vaš trud,“j je zaključil Božo Stariha.
Dekliški pevski zbor SDO s Pristave v Castelarju je nato pod vedstvom ge. Anke Savelli-Gacerjcve ubrano zapel dve koroški narodni: Da bi b’va ljepa ura in 'Sem še mihna b’va ter Njega ni in Srce je žalostno. Odobravanja poslušalcev ni hotelo biti konca.
NESTANOVITNOST IN NOTRANJA PRAZNOTA. — Ta človek je us. sposoben, da bi sc vezal resno na kar koli. Njegovo življenje ce poučiva v tekanju od zadeve do zadeve... Le i oglejte ga! Njegova duša je puščava, in y puščavi nihče r.e nastani, nobena stvar ne požene korenin: v puščavi človek nima obstanka. Tako bezanje sicer nima smisla (iz duše ven namreč ne drži nobena pot), toda zato ni nič manj usodno. Nobena zunanja stvar ne moro zadržati bitja, ki beži pred samim seboj.
Gustave Thibon, Le pain de chaque jour, str. 80.
„če so vse emigracije propadle, naša ne bo!“
Izpred odra je nato spregovoril v slovo Karlu Mauserju Miloš Stare, ki
je med drugim dejal:
Ne bom dolgo govoril, dasi bom posedel najprej nazaj za 25 let, ko mi je v Rimu učen slovenski mož dokazoval, da je preštudiral vse emigracije vseh časov in narodov ter ugotovil, da so vse propadle. Teh njegovih besed nisem mogel pozabiti.
Ko smo prišli v Argentino, smo se nekateri prav zato vrgli na delo za našo emigracijo z vsemi silami. Če so vse druge emigracije propadle, naša ne sme, smo si dopovedovali. Spoznavali smo tudi, da so druge emigracije propadle zato, ker se one same, predvsem pa njihovi vodilni javni delavci niso znašli v novem kraju in času. Živeli so ali samo v preteklosti ali tarnali nad težavami novega okolja, ali pa sanjavo gledali v bodočnost. Zato smo se v Argentini lotili dela, kakor sta ga čas in novi kraj od nas zahtevala.
Na tem poslovilnem večeru našega
slišal iz pisateljevih ust, kako dela, kako ustvarja, kako lovi čas, da piše, sen> videl, da ustvarja v žrtvah in odpovedih. Tako so delali vsi slovenski veliki mo£je in vsa velka dela so nastala z žrtvijo in odpovedjo. Tudi slovenski nared je oiš-stal, ker je znal žrtvovati in trpeti.
Zato moremo mirne duše reči: Slovenska emigracija je lahko srečna, dokler ima Mauscrje, dokler ima ljudi, ki r.e znajdejo v času in kraju, doklei ima ustvarjalce, ki ne poznajo meja ▼ žrtvah in odpovedih.
Velik je naš Karel Mauser, velik, četudi noče biti velik. Skrivnost njegove veličine je v tem, da jo globoko ukoreninjen v nared. To sem doumeli ko je pripovedoval, kako je v zadnjih letih hodil ro Koroški in doživel, da jo stara slovenska koroška mati, ko je zvedela za njigov prihcd, prišla iz borno hiše z njegovo knjigo v rokah, da ga pozdravi in prosi, da se ji podpiše: Iz hvaležnosti je to storila, ker ji je omogočil, da je slovensko brala in razumela.
In takih mater jo toliko ne samo na Koroškem, tudi mod nami in povsod po
dragega gosta mi prihajajo v spomin . ^ ^ j(J Karc, Maurer vc21i kakor
obiski uglednih Slovencev v Argen- 1	...... .	..................
tino. Frvi je prišel med nas dr. Gre-
SPOMINSKA SLOVESNOST ZA 25-LETNICO V QEVELANDU
Kakor povsod v zdomstvu, kjer prebivajo večje skupine slovenskih demokratskih protikomunističnih izseljencev, tako so tudi v Clevelandu v ZDA pripravili za 25. letnico slovenske tragedije in našega zdomstva lepe slovesnosti, ki se jih je udeležilo izredno veliko slovenskih rojakov.
Slovesnosti so bile razdeljene v dva dela: spominska akademija je bila v soboto, 6. t. m. zvečer v cerkveni dvorani sv. Vida, cerkvene slovesnosti pa so bile v nedeljo, 7. t. m. dopoldne pri lurški Gospe na Chardonu.
Akademija v soboto zvečer je bila pripravljena v sedmih točkah:
Pod vodstvom Martina Košnika je mladinski pevski zbor najprej zapel Oče, mati, zatem pa koroško Tam, kjer teče bistra Žila. čeprav so mladi pevci vsi rojeni v ZDA, so ti dve pesmi odpeli izredno lepo in z občutenjem.
V duetu sta zatem nastopila, pod vodstvom Rudija Kneza Ivan in Mary-Ann Gorše, ki sta izredno ljubko zapela Polje, kdo bo tebe ljubil.
•Sledil’ je spominski govor Jožeta
Melaherja, ki ga vsled aktualnosti v izvlečku objavljamo spedaj.
Moški zbor in mladinski zbor sta nato pod vodstvom Martina Košnika
skupno zapela Nebo žari, nakar je Jože Likozar recitiral iz Dcfceljakove črno maže odlomek Pohod mrtvih. Za vložek med naslednjimi točkami je prav tako iz čme maše recitiral tudi Franček Kolarič.
Simbolično vajo na pesem Oj Doberdob je izvajalo šest članic folklorne skupine „Kres“ pod vodstvom ge. Ede Vovk, nakar je Štefan Vesel predvajal spominsko sliko, ki so napravilo na navzoče močan učinek.
Akademija je bila zaključena s himno Hej Slovenci, ki jo je začel moški zber in je za njim povzela vsa nabito polna dvorana.
Slovesnost je bila zelo skrbno pripravljena, učinkovita za 25. letnico naše narodne tragedije in zdomstva, izredno dobro obiskana. Oder je bil zelo okusno in pietetno prirejen.
V nedeljo, 7. t. m. dopoldne ob 10.45 je bil slovesen sprevod slovenskih narodnih noš — udeležilo se ga je nad 60
•»]¥<* pokopališčih naših žrtev ni spomenikov,
ni križa ..
Iz spominskega govora, ki ga je v dvorani sv. Vida v Clevelandu imel 6. t. m. ob priliki slavnostne akademije za 25. letnico slovenske narodne tragedije Jože Melaher, objavljamo naslednje globoke misli:
„25 let je za zgodovino kratka doba in premalo časa za umiritev idejnih viharjev, ki so do temeljev razdejali stoletja spoštovane vrednote. Umiriti se že ne more duh preganjanih in vest še teži nasilne zmagovalce, čas neprestano prode sedanjost, ustvarja nova življenja in prekriva preteklost z duhom mlajšega življenja. A čas ne more preskočiti niti za sekundo praznine, zato je vsako dejanje v sedanjosti navezano na neki začetek v preteklosti.
Tudi 25 letnica slovenske narodne tragedije je nerazdružljivo navezana na začetek vojske, na čas, ko so zunanji sovražniki vdrli v našo domovino, razdrli državo, pregnali naše ljudstvo in z ognjem in mečem uničili narodno svobodo.
Prihodnje leto, 6. aprila, bo 30 let začetka slovenske narodne tragedije, ki je v grozoti in številu žrtev sovražne okupacije ter vsiljene komunistične revolucije iz leta v leto naraščala, dokler ni ob koncu vojske z vetrinjsko trage-
dijo bila kupa trpljenja in narodne žalosti napolnjena do vrha.
Vetrinjske tragedije slovenski narod nikoli ne bi smel pozabiti, ker bo prišel čas, ko se bodo enake tragedije nekoč javno spominjali vsi narodi svobodne vzhodne Evrope. Pretresljiva jo zato, ker se je zgodila v času, ko je svobodni svet slovesno proslavljal konec vojne in zmago nad nacistično tiranijo. Vsemu svetu svarilna, kako strašno nesrečo morejo povzročiti pb-litične zablode in napake, dogovorjene in podpisane od državnikov velesil preko volje prizadetih narodov. Vetrinjska tragedija je udarila večen pečat sramote narodnega izdajstva, ker so komunistični oblastniki po končani vojski brez sodbe v nekaj tednih mučili n pobili več Slovencev, kot so jih fašistični in'nacistični okupatorji v 4 letih voiske. Zato naj vetrinjska tragedija ostane dan naše narodne žalosti.
Krivico pa bi storili slovenskim žrtvam za svobodo domovine, če poudarjamo in ponavljamo razliko, ali če sploh spregledamo tiske, ki so prvi padli na mejah naše domovine in potem med vojsko in revolucijo od okupatorja in komunistov. Med slovenske žrtve komunistične revolucije spadajo tudi slo-
narodnih noš — od cerkve v lurški votlini na Providence Heights, silno lep. Pred Marijin kip je bil pred začetkom maše položen venec s slovenskimi barvami. .
Ob 11. uri je sv. mašo v votlini lurške Gospe daroval g. dr. Pavel Krajnik „za vse, ki so darovali življenja med zadnjo vojsko in komunistično revolucijo in sc pozneje do zadnjega časa borili za svobodo“, kakor pravi okusno opremljeno vabilo s sporedom za Slovenski ‘ spominski dan ob 25-letnici slovenske narodne tragedije v Clevelandu. Obisk teh cerkvenih slovesnosti jo bil nadvse veličasten, globok govor pa je imel dr. Pavel Krajnik.
Frl polaganju venca pred Marijin kip jo zbrana množica pela O Gospa, Mati moja, petje pri popoldanskih litanijah, ki so bile prav tako prod votlino lurške Gospe, pa je petje vodil Janez Rigler. Tudi popoldanske pobožnosti se je udeležilo skoro enako število slovenskih rojakov, kakor dopoldanske sv. maše, pri kateri je h Gospodovi gostiji pristopilo izredno veliko udeležencev.
venski fantje, ki so kot ameriški vojaki padli v borbi proti istemu sovražniku svobode.
Iz izkušenj poznamo komunizem in njegov odnos do nasprotnikov. Strašne žrtve in trpljenje so nam navrgli in v največji narodni stiski so neodpustljivo nesramno zapeljali slovensko ljudstvo.
Komunistične oblasti so postavile v domovini z državnim — ljudskim denarjem pomembne spomenike slovenskim žrtvam: talcem, žrtvam okupatorskih ječ, koncentracijskih taborišč in tako-zvane osvobodilne borbe. A ti spomeniki so danes po 25 letih slovenskemu ljudstvu kamenit dokaz zlaganosti komunistične osvobodilne borbe, vklesana gesla o svobodi po zmagi opozarjajo mimoidoče, da so jih zvodila v času narodne stiske.
Na počivališčih naših žrtev ni spomenikov, ni križa, ne znamenja in samo zvezde vesoljstva so jim prižgane luči.
Ob tem spominskem dnevu 25 letnice naše narodne tragedije sprejmimo z vso dušo vsenarodno spoštovanje do slovenskih žrtev za svobodo, ker le tako moremo pred zgodovino ponižati komunistične oblastnike v domovini, če bodo še naprej sramotili in poniževali naše žrtve za svobodo domovine.
Pri kulturnih in civiliziranih narodih v mirni dobi preneha sovraštvo do mrtvih nasDrotnikov.
gorij Rožman. Kaj je bil njegov prvi obisk za nas? Vse nas je povezal še trdneje. Rožman se je znašel v času in kraju. Ni prišel med nas kot ljubljanski škof, čigar predniki so bili slavni in mogočni. Tudi ni prišel kakor knez gledat svoje podložnike. Prišel je kot oče nas vseh. Kot trpin med trpeče. Vzpodbujal nas je in nam dajal poguma, rotil nas je, da vztrajajmo kot verni Slovenci. Videli smo, kako je bil nesrečen, če ni mogel pomagati, kjer jo bila potreba, pa bi rad pomagal.
Imeli smo tudi obisk duhovnika s Koroške — zibelke slovenstva. Župnik Vinko Zaletel, begunec kot mi, se je odločil, da ostane med Slovenci na Koroškem. Ne zato, da živi mimo in udobno na fari. Zato, da pomaga buditi •in ohranjati versko in narodno zavest na Koroškem. Zato se je vsega žrtvoval. Ko pa je prišel med nas v Argentino z besedo in slikami o Koroški, jo opravil silno delo: Dvorane so bile premajhno. Pri vratih in oknih smo stali mladi in stari in poslušali njegovo besedo in občudovali Koroško v slikah. Pokazal in približal nam je ta košček slovenske zemlje. Ne samo nam: mladim rodovom v Argentini je vcepil ljubezen do Koroško tako kot nihče poprej.
Za duhovnikom — nadpastrijem, za požrtvovalnim ljudskim duhovnikom, je prišel med nas dr. Miha Krek. Ni se postavil pred nas kot minister, kot državnik, kot osebnost, ki je zavzemala visoke položaje, in kot človek, ki je zaradi svojih velikih sposobnosti užival ugled v mednarodnem svetu. Prišel je kot človek, do neskončnosti ponižen, pa tako prežet globoke ljubezni do slovenstva, da je osvojil tudi tiste, ki ga preje niso poznali ali pa mu nasprotovali. Mnoge grče je ogladil, na mar-sikako rano vlil olja. Njegova moč je bila v tem, da je vsa leta v emigraciji delal tako, kot sta terjala od njega čas in kraj. Če ni bilo izgledov za politično delo, je pomagal najbolj zapuščenim in jih reševal v njihovih tegobah.
Pisatelja Mauserja doslej nisem o-cebno poznal, pač pa njegove knjige, O njem pa smo si že pred dvajsetimi leti, ko smo imeli središče še na Martincu, veliko dopisovali. Od raznih strani so prihajala pisma: Sramota, da pisatelj kakor je Mauser, tolče kamenje na cesti; sramota, da svedre brusi v tovarni. Ali ni nikogar, ki bi to stanje spremenil, ki bi mu pomagal, da bi se posvetil samo pisanju? Oglašali so se od raznih strani sveta in predlagali eni tako, drugi drugačno rešitev. Pisal pa mi je tudi naš znani dobri duhovnik, ki je že dolgo pred nami živel med izseljenci in je tudi sam pisatelj. Takole nekako mi je sporočil: „Lepo je, da rešujete pisatelja Mauserja, toda če hočete, da bo ustvarjal kakor ustvarja sedaj, pustite ga, da dela tako, kakor dela sedaj.“
Odgovor sc mi je zdel trd. Nisem ga mogel razumeti. Začel pa sem ga razumevati pozneje. Ko pa sem sedaj
vsi odlikovanci z blestečimi naslovi.
Dragi Karel Mauser! Zahvalim ec ti iz srca, da si prišel med nas. Ne zavedaš se v polnosti, kako veliko delo si opravil tudi med našim mladim rodom. Mi pa bomo ob misli na naše obiskovalce cd Rožmana do Mauseria m na vre, ki delajo po njihovem zgledu še bolj poprijeli za delo in dokazali: „če so vse emigracije propadle, naša nc ho.“
Silen aplavz je potrdil govornikova izvajanja.
„Zbogom, dobri ljudje!"
Med velikim navdušenjem je nato stopil pred oder pisatelj Karel Mauser in se poslovil cd zbrane množice z naslednjimi do srca segajočimi besedami: „človek v svojem življenju prihaja in odhaja, se srečuje in se poslavlja. Ko sem pred štirinajstimi dnevi prišel k vam v Argentino, sem hitro ugotovil, da sem prišel kakor v očetovo hišo. Zahvaljujem se vam za vso prijaznost in za vso ljubezen, ki ste mi jo izkazali Sem preprost človek, krampač v lager-skih letih, delavec danes. Rad pa bi vam rekel tako, kakor jo rekel berač Rok v Reymontovih Kmetih, ko so je poslavljal iz vasi: „Zbogom, dobri ljudje!“ To vam tudi jaz želim. Hvala vam!“
S solzami v očeh, ki so se iskrile govorniku pisatelju Karlu Mauserju in vsem navzočim, je zatem zaorila pod obok dvorane Oče, mati in za njo mogočna V Gorenjsko oziram sc. Aplavzu nato ni hotelo biti ne konca ne kraja.
Ob spremljavi prijetne večerne glasbe in ob bogato založenih mizah so nato slovenski rojaki v medsebojnem razgovoru in v pomenkih z dragim gostom Karlom Mauserjem ostali v Domu do zgodnjih sobotnih jutranjih ur.
AVAČAWWWVVVVWVVVVUWVV
Petindvajseta obletnica naše tragedije
Spet objavljamo nalogo učenca enega od slovenskih ljudskošolskih tečajev
Ko je pred 25 leti slovenska domobranska vojska veselo korakala in prepevala pa slovenskih vaseh, ko se je v cvetju prebujala pomlad, je naenkrat roka rdečega komunizma udarila po tej lepi zemlji in pustila rano, ki je ne bo nikdar pozabil slovenski rod, ne v domovini in tudi ne v tujini. Zato tudi ml slovenski otroci, ki smo tukaj rojeni in tega nismo doživeli, pa vendar imamo tako vtisnjeno v srcu, ko nam naši starši in učitelji o tem govorijo, da se nam zdi, da smo bili tudi mi navzoča Zato se ob 25-letnici te naše tragedije spominjamo tudi teh junakov. Njihovi grobovi so raztreseni po vsej slovenski zemlji, brez križev in spomenikov. » duhu jih bomo obiskali, nasuli cvetja po njihovih grobovih, prižgali svečko in za njih molili. Slava slovenskim junakom!
Viktor Lasan
1 '	San Migual
/rfWftkNUowScue Sx 3* I«vc w\Zg «
ILOVINCI V A K O f N T I N I
LJUBLJANA. — Cankarjeva založba je izdala v miniaturni žepni izdaji Tristo narednik in drugih priljubljenih pesmi. Knjižica obsega 256 strani, razporeditev pesmi je kar po abecednem rodu zapornih verzov vsake pesmi. Izdajo je pripravil prof. Stanko Prak s sodelovanjem prof. Borisa Merharja.
LJUBLJANA. — Mestna skupščina je v dvorani Slovenske Matice pripravila idejno projektno in urbanistično dokumentacijo za obnovo Ljubljanskega gradu in grajskega hriba.
LENDAVA — Novo tovarno slada, ki ga doslej pivovarne deloma uvažajo, bodo postavili v Lendavi. Opremila jo bo nemška tvrdka, ki bo tudi prispevala skoraj polovico kapitala. Za-hodnonemški partner bo poskrbel še za kvalitetno ječmenovo semenje, ker je ugotovil, da so na tem območju u-godni klimatski in drugi pogoji za pridelavo ustreznega ječmena za izdelavo sladu.
MARIBOR — Društvo gojiteljev cvetic iz Maribora je organiziralo mednarodni sejem in razstavo cvetic na razstavišču Mariborskega sejma. Razstavo so odprli 12. junija, odprta pa bo do 21. junija. Poleg Mariborčanov razstavljajo tudi vrtnarska podjetja iz Velenja,
Brežic, Kranja, Murske Sobote in nekaj vrtnarjev iz Avstrije.
VELENJE — Tovarna gospodinjske opreme Gorenje bo letos izvozila v ZDA
60.000	hladilnikov, prihodnje leto pa 75.000. Po načrtu bo letos Gorenje izdelalo 250.000 hladilnikov, od tega jih bodo, razen v ZDA, izvozili okrog
100.000	v Zahodno Nemčijo.
Žalni venec pred jugoslovanskim poslaništvom
¡•'s v .	¿1
LJUBLJANA. — Dr. Josip Korošec in njegova žena Paola sta izdala pri Mladinski založbi opis koliščarskih naselbin pri Igu na Ljubljanskem barju. Na prvih 47 straneh je opis najdišč, ki jih je raziskoval Karel Dežman v letih 1875/77, nato sledi na 100 straneh podroben katalog najdp ter 145 tabel in 5038 risb najdenih predmetov. Glede na vrste najdb je gradivo razdeljeno na poglavja o keramiki, o lesenih, koščenih in roženih izdelkih, o kamnitem orodju in orožju, o kovinskih izdelkih in o nakitu, ki pa je maloštevilen.
MARIBOR. — Gradbeno podjetje Konstruktor je začelo popravljati ostrešje in streho pokrajinskega muzeja v Mariboru.
Umrli so:
LJUBLJANA. — Vida Jesih, prof. glasbe; Jožefa Resnik r. Krhlikar; Franci Zupančič; Ivanka Suhadolc; dr. Ivan Marinčič, univ. prof. nevrologije: Bogo Tomažič; Jana Dolžan; Marija Pavec, uč. v p.; Julij M. Kubias, 80; Frančiška šuštešič r. Likozar; Ika Ješe; Tomaž Jakopič, žel. v p., 87; Artur Tančic, prof.; Franc Slana, bivši poslovodja Jugoslovanske knjigarne v p.; Jožica Jere r. Kastelic; Frančiška Krivce r. Mušič.
MARIBOR. — Ana štelcer, 69; Klara Gorjup, Avgust Ekart; Ivan Vake; Elizabeta Gornik; Rudolf Rakuša, prof. v p., 87; Tomaž Majcen, Adolf Krajnc; Antonija Toplak, Anica Mohorko; Franc Tomažič, 86; Frančiška Vajngerl; Alojz Furman; Ana Beranič, 70; Elizabeta Fronc, 75.
SSMPP
/ ’
v./v■
• ' S' V iV'9>’ t’
ÍV:* "
•Vv/Ž:	. ' \ •
■ ■■ '
■	■ ..-i', 'i ' :	.
: <•
, .
äl -v- Ï* P. -, -
Spoštovani gospod urednik Svobodne Slovenije!
Sporočam Vam dogodek, kateremu sem bil slučajno priča.
V nedeljo, dne 14. junija 1970, se je pred jugoslovanskim poslaništvom v Buenos Airesu ob 14.45 ustavil avto. Izstopilo je par oseb. Mimo so položili pred vrata venec s sledečima napisoma na žalnih trakovih:
25 LET ČAKA POKOPA 12.000 VAŠIH ŽRTEV A LAS 12.000 VICTIMAS ESLOVENAS
Številna publika, ki je izrabila sončno zimski popoldan ter posedala v parku nasproti poslaništva, kakor tudi slučajni mimoidoči so z zanimanjem ogledovali in odobravali originalni protest proti komunističnemu nasilju. Prav-tako tudi mnogi avtomobilisti, ki so se ustavljali ter izstopali, da si ogledajo pozornost vzbujajoči venec na hišnem pragu.
Vsi, ki smo slučajno imeli s seboj fotografske aparate, smo izrabili redko priliko in dokumentirali ta izredni dogodek. Kasneje je prišel mimo voz a policijsko patruljo, katera si je venec ogledala ter nato poklicala poslaniško Osebje in jim venec izročila.
Prilagam fotografijo.
Lepo Vas pozdravlja.	Očividec
Jože Jonke — umrl
Dno 21. junija jc umrl v oucnosauc-uki bolnišnici g. Jože Jonice, velik mladinski in sodami delavec ter i-dealist brez primere. Z njim je zopet odšel v večnost eden izmed tistih slovenskih jav nih delavcev, ki so dali s svojim vztrajnim, tihim in nesebičnim delom svojstven pečat slovenski domovini.
Sicer je bilo znano, da Jonke boleha na srcu, vendar ni nihče mislil, da nas bo tako hitro zapustil. Saj je še 3. maja letos ves živahen prisostvoval blagoslovitvi Slovenskega doma v Carapa-chayu in proslavi petindvajsetletnice tretjega maja, ter ga je ob tej priliki odbor doma proglasil za botra doma. Toda po 15. juniju se mu je zdravstveno stanje precej poslabšalo tako, da je njegova soproga gospa Gabrijela nujno poklicala svojo hčerko Milo iz Londona, kjer stalno živi. Hčerka je res takoj prišla pretekli petek in našla očeta še živega. Teda v nedeljo, 21. junija, pa mu je nehalo biti blago srce.
Naj na kratko opišemo življenjsko pot pokojnega Jožeta Jonkeia. Roien je bil 29. maja 1901 v Ljubljani. Njegov oče in njegova mati sta bila v službi pri odvetniku in političnemu veljaku dr. Ivanu Šušteršiču. Po opravljenih dveh razredih gimnazije se je pok. Jonke šel učit urarstva k urarju Somnitzu v Ljubljani. Pozneje se je vpisal v podčastniško šolo v Zagrebu, toda že po nekaj letih je zapustil vojaški stan in se vrnil v Liubljano k urarju Somnitzu, kjer ie ostal do odhoda v begunstvo. Leta 1933 re je poročil z go. Gabrijelo roj. Tomc iz Krania, kateri se jo po trinajstih letih težkega življenia doma po vojski posrečilo rriti k možu v Argentino.
Pokojni Jonke se je že zgodaj posvetil javnemu delu in mu je ostal zvest do zadnjega diha. Začel je v mladinskih organizacijah in sicer pri orlovskem odseku v Trnovem, kmalu na ie že postal tainik in nato predsednik ljublianskega orlovskega okrožja. Po razpustu Orla in ustanovitvi Zveze fantovskih odsekov, je svoje sile posvetil novi mladinski organizaciji in prevzel tudi v tej odgovorna mesta. Ko' ro "bili na predlog dr. Korošca odlikovani razni prosvetni delavci, je bil tudi Jonko mod niimi.
V	letu 1935 pa je pok. Jonke iz mladinskega področja prešel na socialno področje. V tem letu so je namreč ustanovila Zveza združenih delavcev, ki je bila strokovna organizacija slovenskega katoliškega delavstva, ki je odločno odklanjala . marksistično usmerjenost Jugoslovanske strokovne zveze, katere številni člani so nozneic zašli med partizane. Prvi predsednik te organizacije ie bil Jože Jonke. Zveza združenih delavcev je nok. Jonkeia poslala v Delavsko zbornico kot svoioga zastopnika, V decembru 1940 jo bil izvoljen za predsednika Delavsko zbornice in je na tem mestu ostal do italijansko okupaciie. Bil ie tudi član upravnega odbora O-krožnega urada za zavarovan‘e delavcev.
V	času, ko je bil pok. Jonke pred-
sednik Zveze združenih delavcev, je ta organizacija dosegla svoj najvišji vzpon. Po italijanski in nemški zasedbi pa je morala iti organizacija v podzemlje in jo tam pod Jonkejevim vodstvom naprej tajno delovala in posvečala svoje sile protikomunističnemu boju, in pok. Jonke se je tedaj pridno udejstvoval pri protikomunistični propagandi.	I
Tudi v begunstvu ni preneha! z delom. V Rimu, kjer je dalje časa živel no vojni, je sodeloval pri osnovanju lista ..Družabna pravda“. Na božični dan leta 1947 je v Pozzuolim pri Neaplju bil med ustanovnimi člani organizacije Družabna pravda, kateri ie dobesedno posvetil vse svoje sile. Pri
listu in v organizaciji je imel najrazličnejšo iunhcije • (v icj poslovni uooi I jo uu upravliiii. lisia), ki jili jo izvrševal z največjo natančnostjo.
Pri vsem svojem polcacnem delu (tudi v Argentini jo bil urar; in dolu pri Družabni pravdi je še našel dovolj časa, da je pomagal tudi drugim slovenskim organizacijam v Argentini. Bil je podpredsednik Slovenskega planinskega društva, član upravnega odbora Zedinjene Slovenije, član in boter Slovenskega dema v Carapachayu, član Zbora zaupnikov Slovenske krščanske demokracije-SLS, Slovenske kulturne akcije in drugih društev.
Kako spoštovan in priljubljen je bil dragi pokojnik, je pokazal njegov pogreb. čeprav je bil na delovni dan popoldne, ko je velika večina Slovencev v svojih službah, se je pred njegovim domom zbrala velika množica pogrebcev iz vseh strani Buenos Airesa in okolice, ki ga je spremljala na pokopališče v Olivosu. V pokopališčni kapelici je opravil pogrebno 'sv. mašo direktor msgr. Orehar, ki je opravil tudi molitve pri cdprtem grobu ob asistenci duhovnega vodje Družabne pravde g. Gregorja Malija, podpredsednika Družabno pravde g. Štefana Novaka, g. župnika Matije Boršinarja in g. Reber-ščaka Franca CM. Po opravljenih molitvah so re poslovili od pokoinika msgr. Orehar, ki jo pokoinika označil kot moža vero, načel in dela; predsednik Družabne pravde g. Maks Jan, ki se je poslovil v imenu Družabne pravde pa tudi v imenu Slovenskega doma v Cararacha-yu. y imenu pokojnikovih prijateljev je spregovoril poslovilne besedo g. nadzornik Albin Petelin. V imenu podjetja in uslužbencev Chronor,. kier jc bil pok. Jonke zaposlen in Užival velik ugled, pa se :o poslovil v kasteljanščini g. Carlos Schmidt.
Tudi Svobodna Slovenija, katere zvest naročnik je bil pok. Jonke od vreo-o, početka, re klania spominu tega izredno delovnega in dobrega moža in izraža globoko sožalje pokojnikovi soprogi in hčerki.
ZVEZA SLOVENSKIH MATER IN ŽENA
Dne 14. t. m. je na našem sestanku govoril g. pisatelj Karel Mauser. Tople misli, ki jih je povedal zbranim materam in ženam, smo v celoti objavili v zadnji Svobodni Sloveniji.
Kot zaključek nepozabnega večera je bil našemu pisatelju izročen šopek rož, istočasno pa tudi umetniški akvarel, delo naše akad. slikarice Bare Remec („Indijanska družina“ — motiv z argentinskega severa) s prošnjo, da ga izroči svoji soprogi.
Odbornica ga. Danica Petričkova je prosila gospoda Mauserja, naj svoji soprogi v imenu Zveze mater in žena izrazi priznanje za predano razumevanje in oporo svojemu možu. Naj ji v imenu slovenskih žena v Argentini izrazi njih spoštovanio do skritih žrtev, s katerimi njegovo delo omogoča, in pa zahvalo, kateri se pridružuje prošnja, da bi ji ta umetnina, delo slovenske ženc-umct-nioe v Argentini bila v spodbudo v bodočnosti, ko bi naj še naprej, kakor je doslej, stala svojemu možu, javnemu delavcu v naši skupnosti, ob strani.
MENDOZA
Občni zbor Društva Slovencev
V mainiku jo društvo obravnavalo svoie življenje in delovanio v pretekli poslovni dobi. Iz posameznih odbomiških poročil jo bilo razvidno, kar smo skozi vsa leta na tem mestu obiavllali, da je namreč naše društveno življenje v Men-dozi dovoli razgibano in je naš Dom zares žarišče ohranjevanja in gojitve naših najsvetojših tradicionalnih vrednot. Bog daj, da bi to delovanio našlo tudi v novem odboru vnete požrtvovalnosti!
Pri volitvah je bil izbran naslednji novi odbor: predsednik Pavle Baida; podpredsednik Mirko šmon; tajnik Sta-
(Nadaljevanje na 4. str.)
Vsak teden
MILOST
Karel Mauser
Iz mojih prstov rasto obrazi in cvetoča drevesa, preproste rože in oblaki.
Kakor otrok sem, ki se igra z ilovico, srečen sem, da se smem igrati.
WWVVWWVWVVVVVVVWVVVVVrt
Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji”
22.	junija 1950. — Št. 25.
IZ TEDNA V TEDEN
USA; Ache3on je v Dallasu kategorično zanikal možnost preventivne vojne proti ZSSR, poudaril pa, da z ZSSR ni mogoče priti do sporazuma na pcdlagi popuščanja. Najboljši edgovor sovjetski ekspanzio-nistični politiki je združitev držav v Atlantskem paktu ter Schumanov načrt o združitvi francoske in nemške težke industrije.
ZAHOD. NEMČIJA: Zah. nemški parlament je z 220:152 glasovi sprejel sklep o vstopu Nemčije — tudi ozemlja zasedenega od sovjetov — v Evropski svet. Sprejetje je takoj pozdravil brit. poveljnik Robertson, ki je dejal, da „brez enotne Nemčije nc more bili trajnega miru v Evropi.“ Nemška delegacija v Strasbourgu bo štela IS članov ter bo sestavljena iz pripadnikov vseli demokratičnih strank razen komunistov.
Nemci bodo s 1. julijem dobili možnost svobodnega odhoda v inozemstvo, ker so zav. oblasti izdajanje potnih listov prepustile nemškim oblastem.
TRST: Zah. zavezniki so sporazumno odklonili sovj. predlog o internacionalizaciji Trsta, zagovarjajoč svoje stališče s tem, da so predlagali precej guvernerjev, katere pa je vse ZSSR odklonila: ko je postalo očito, da ZSSR nima interesa na internacionalizaciji, so zav. obljubili 18. marca 1948 Italiji vrnitev celotnega ozemlja, kar pa se ni moglo urediti zaradi preloma Tita z Moskvo. Zato bodo zavezniške čete še nadalje ostale v Trstu, dokler, se stanje ne razčisti.
FLRJ: Kardelj je izjavil v parlamentu: „V zadevi jug.-italijanske-ga spora o posesti Trsta smo v razgovorih prišli na mrtvo točko. FLRJ pa italijanskemu pritisku ne bo popustila. Spor za Trst no more biti rešen samo na osnovah gospodarskih odnošajev med obema državama.“
VZH. NEMČIJA: Vzhodna Nemčija je Poljski odstopila ozemlje onstran Odre in INeisse, obsegajoče 91.100 kv. km., s tem so trenutno ovrženi vsi dogovori iz Jalto in Potsdama... Angleži in USA odstopa ozemlja niso priznali. Odstopitve ozemlja tudi ne prizna Adenauerje-va vlada.

Smrt slovenskih umetnikov
Smrt je zopet grobo posegla v vrste slovenskih umetnikov v domovini. V tem članku prinašamo kratko poročilo in oris življenja dveh umrlih umetnikov.
HINKO NUČIČ
V četrtek, 21. maja je v Zagrebu umrl veliki dramski umetnik Hinko Nučič. Pokojni se je rodil 20. aprila 1883 v Ljubljani. Bil je sin preprostih staršev (oče je bil krojač). Že v zgodnji mladosti se je začel zanimati za gledališče. Star je bil 17 let, ko je nastopal že v Rokodelskem in Katoliškem domu. Tedaj ga je spoznal A. Verovšek in ga sprejel v svojo dramsko šolo. Leto kasneje je že nastopal kot Statist, kmalu pa so mu zaupali tudi važnejše in celo glavne vloge. Pri 25 letih je že bil režiser in vodja dramske šole. Od leta 1908 do leta 1912 je vodil številna gledališka gostovanja po vseh večjih krajih. V tistih letih ga je pot mnogokrat pripeljala na Goriško in Primorsko, obiskal pa je tudi štajersko in Celovec.
Ker je tedaj na gledališkem področju vladala kriza, je leta 1912 odšel v Zagreb, kjer je bil prvi igralec in re-
žiser do leta 1918. Gledališki konzorcij ga je nato povabil v Ljubljano k organizaciji Slovenskega narodnega gledališča. Postal je voditelj Drame in s Tugomirjem leta 1919 odprl samostojno slovensko Dramo v prejšnjem nemškem gledališču. Poleti je odšel v Maribor, kjer je ostal dve leti. Potem se je vrnil v Zagreb na svoje prejšnje mesto. Poučeval je tudi na Državni glumački šoli in na Muzički akademiji. Njegovno ponovno delo v Ljubljani in Mariboru je značilno zaradi poudarka, ki ga je dajal nacionalističnemu programu. Večkrat se je ukvarjal tudi s prevodi.
Kot igralec je bil idealističen realist: prvotno nagnjen k močnemu čustvu in zanesenosti, se je kasneje razvil v smeri psihološke poglobitve in lepega lika.
Hinko Nučič je umrl v starosti 87 let, potem ko je vse svoje moči in ves svoj trud posvetil gledališču in gledališki kulturi.
GOJMIR ANTON KOS
V petek, 22. maja pa je v Ljubljani umrl likovni umetnik Anton Kos.
Rojen je bil v Gorici 24. januarja leta 1896. Po obiskovanju osnovne šole in gimnazije je doštudiral na dunajski a-kademiji likovnih umetnosti. Do osvoboditve je poučeval risanje na raznih šolah, potem pa se je uvrstil med tvorce akademije likovnih umetnikov v Ljubljani. Na akademiji je bil najprej profesor, nato še prorektor in rektor.
V vsem tem času je seveda tudi ustvarjal v najrazličnejših panogah likovne umetnosti. Rad je poskušal in vnašal v likovno umetnost nove obliko in ideje, ki so vse skozi dokazovale njegovo veliko ustvarjalno moč. Prvič je razstavljal leta 1919 v Jakopičevem poviljonu. Od tedaj so se njegove umetnine pojavljale na premnogih razstavah in galerijah v najvažnejših jugoslovanskih mestih in tudi v tujini. Razstavljal je v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Novem Sadu, Mariboru in nadalje na Dunaju, v Berlinu, Pragi, Bruslju, Londonu, Amsterdamu, Parizu, Moskvi, Leningradu, Bukarešti, Bratislavi, Rimu ter tudi v Trstu in Gorici. Predolgo bi bilo naštevati vse nagrade, ki jih je dobil za svoja dela in ki so bile jugoslovansko in mednarodne. Omenili bi samo Prešernovo nagrado in nagrado zvezne vlade. Bil je tudi član Akademije znanosti in umetnosti.

SLOVENCI PO SVETU
ZDA — CLEVELAND
V nedeljo, 10. maja, so otroci Slovenske šole pri sv. Vidu priredili materinsko proslavo s spevoigro Sncgul-čica v priredbi g. Jerka Gerzinčiča in ing. Fr. Gorcnška. Isto so ponovili v nedeljo, lt. maja, v Collhvvvoodu. Oba nastopa otrok sta bila v petju in igri zelo dobro izvedena.
Tudi Slovenska šola pri Mariji Vne-bovzeti, Collinwocd, je 10. maja priredila lepo materinsko proslavo.
Pevski zbor Korotan, Cleveland, je v soboto, IS. maja, podal v Slovenskem narodnem demu na St. Clair Avenue bogat in lep koncert. Spored je bil skr-fcu izbran s posebnim ozirom na 25-letnico vetrinjske tragedije. Koncert je bil odlično prirravljen in izveden. Lepa udeležba je dokaz, da slovenska pesem vedno in vedno privablja slovenske ljudi.
KANADA — Toronto
Glasbeni koncert
V nedeljo 10. maja je slovenska glasbena šola, ki jo vedi g. Matija Lebar, priredila glasbeni koncert. Izvaja-
OBVESTILA
SOBOTA, 27. junija 1970:
Ob 19 v Slomškovem domu Spominska proslava s sv. mršo. Sodelujejo cerkveni zbor. šola A. M. Slomšek in mladinska godba.
Slovenska šola nadškofa Jegliča v
! SOBOTA, 11. julija 1970:
V Slomškovem domu družabni večer.
rje je bilo v dvorani Brezmadežne in Slovenski hiši ima ob 19.30 proslavo je številnemu občinstvu dokazalo, kako očetovskega dne.
le-o napredujejo učenci iz leta v leto. .Na Pristavi ob 19 kresovanje, ki ga Mnogi so poslušalca naravnost presene- frire^ata oDO in SFZ. tili, kakor zlasti namansa Cvetka Ba- NEDELJA, 28. junija 1970:
ČETRTEK, 16. julija 1970:
V San Martinu v domu bo ob 18,30 na sestanku Lige Žena Mati predava 1 g. dr. V. Brumen o ljubezni v družini.
bič. Nastopili so tudi že mladi učenci
V Hladnikovem domu ob 4 popoldne
Marije Babič. K uspehu čestitamo in počasti mladina junake ob 25-letnici
obilo uspehov v bodoče.
Vestnih SDO - SFZ
ŠPORTNI DNEVI
njihove žrtve.
Fantje naraščajniki iz Ramos Mej'a imajo sestanek v Slomškovem domu takoj po sv. maši.
NEDELJA, 19. julija 1970:
, V San Martinu v domu redni sestanek krožka SDO no maši. Vabljene članice in ostala dekleta.
Obisk članic SDO in članov SFZ v Mendozo je prestavljen na 8. julij
ESL0VENIA LIBRE
Editor responsable: Mitos State Director: Tone Mizerit Redacción j Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Alna T. E. 69-9503
Argentina
DRUŠTVENI OGLASNIK

Slovenci v
(Nad. s 3. str.)
Argentini
ne Grebenc; blagajnik Karel Kavka; gospodar Dane Žumer; odborniki: Janez Štirn, Maks Ovčjak in Peter Bajda ml.; duh. vodja č. g. Jože Hom; nadzorni odbor: Luka Grintal, Jože Žumer in Jože Bajda; razsodišče Pavel Božnar; v šolskem odboru so: P. Bajda, Ara Ovčjak in Marija Grebenc.	Bb
...	, . ,	.	, , .	, SOBOTA, 4. julija 1970:
Mladinski športni dnevi se bodo le- I	. t
tos pričeli 4. julija v San Martinu, 'ia	kulturni večer SKA ob 8 v gornji
dan bodo tekmovali v odbojki člani SFZ dvorani Slovenske hiše. V okviru filo-
20.00
20.30 21.00
21.30 22.00
22.30
SAN MARTIN
Dan očetov so v nedeljo, 21. junija,
pripravila v Domu v San Martinu domača dekleta, združena v krožku SDO. Njihovemu vabilu se je odzvalo lepo število očetov, ki so z velikim presene 3 mjem og’edovr.li bogato obložene mire v mali dvorani doma. Predsednica krožka gdč. Gabrijela Leber je vse navzočo očete lepo pozdravila in jim čestitala k niihovevu drugemu, skupnemu gedu. 7a vabilo na to lepo slavje in ra pogostitev ce je prisrčno zahvalil predsednik doma g. Franc Zorko ter želel delavnim in agi'nim srnmar'inskim de’deVm mnogo uspeha pri njihovem delu. Deklrda so zanela nekaj pesmi, kar so p-pri'eli tudi cčetje in vrstilo so se resmi. da le bilo veselje poslušati ta mogočni zbor.
po sledečem redu
19.30	Adrogue —• Ramos Mejia,
San Martin — Slovenska vas Berazategui — San Justo Ramos Mejia — San Martin Slovenska vas — Morón Dan Justo — Adrogué Morón — Berazategui.
šiljali važne podatke o napredku atomske znanosti v USA.
11. julija bo nadaljevanje tekem za SFZ po sledečem redu:
19.30	San Martin — San Justo 20.00 Adrogué — Berazategui "0 30 Morón — Ramos Meüa
Slovenska vas — Adrogué Ramos Mejia — Berazategui Morón — San Martin Slovenska vas — San Justo julija bodo tekmovala dekleta
zofskega odseka predava dr. V. Brumen o temi širokosrčnost — krepost za naš čas.
Na Pristavi ob 16 sestanek za mladino do 15. leta.
V Našem domu v San Justo ob 21
zimski večer s plesom.
iskreneje zahvaljuje Slovenski hranilnici v Ramos Mejia za lep dar (50.000 pesov), ki ga je poklonila šolskemu odseku.
21.00
31.30 22 00
22.30 12.
NEDELJA, 5. julija 1970:
V Hladnikovem domu koline. Za vaščane in okolico kosilo že ob 12. Začetek družabne pr:reditve ob 17. Sodeluje orkester PLANIKA.
Mladinski odsek Zedinjene Slovenije bo v mesecu avgustu organiziral tečai za vodstvo organizacij, ki ga bo vodil g. Milan Magister. Prosimo vse, ki se za to zanimajo, naj se javijo v društveni pisarni.
Knjižnica Zedinjene Slovenije posluje vsak dan od 15—29.
	3 ;	FRANQUEO PAGADO
!	s ~	Conceaióa N* 5771
J	n < i	TARIFA REDUCIDA Ceneceióa N* 3624
Registro Nacional d« ta Prnpi««ad Intelectual No. 996J21		
Naročnina Svoh. Slovenije ca leta 1»7*i ca Argentino S 2.900.— Pri pošiljanje po poiti I 8.000—; ZDA ia Kaaafe 13 USA dolarjev; ca Bvrapa pa H USA dolariov ca poMJjaaja ■ pošto. — Evropa. ZDA ia K* poiOjaaje c navadne poMo • USA
Tallnree GKfiroe Vilke S.B.U.
Unidoa 425. Ba. A ima. T. C. U-TSU
-.... —.................. ' »
PRISPEVAJTE V TOKOV*! SKLAD STOB. SLO VEKU*:
Za dobro volio
Kdo je kriv
„Zaradi česa pravite da ste postali pijanec?“
„Zaradi vina, gospod doktor.“
Pevci
Tri vrste imamo: Prvi imajo glas, a nimajo posluha, drugi imajo posluh, a nimajo glasu, tretji pa nimajo na glasu niti posluha, le strašno veselje do petja.
še manjše
Žena: „No možiček, si kdaj videl kaj manjšega od mojih nog?”
Mož: „Že, tvoje čevlje.“
"o rledečem redu:
12 00 Garapachav — Morfin 19.20 Ramos Mejia — S-n Ju~to 1A00 Morfin — San Mar'in 11 30 San Justa — Carannchnv 15.00 Ramos Ma"a — S-n M—*m.
Ta’nnf! re bodo odigrala vedno v "an Martinu.
Dodatek k pravilnika:
Splošne določbe
Tekmujejo lahko vsi člani odreka in poroeni bivši člani, ki še niso izpolnili 39. leto. število peročenih, ki sestavljajo moštvo, jo omejeno takole: nogomet trije, cdbojka dva. lahka atletika in šah eden, v namiznem tenisu poročeni ne smejo nastouati. Vsi igralci, tako poročeni kot č'ani. morajo bi'i na seznamu, ki je bil prijavljen Zvezi. Vsaka prestavitev datuma ali reda mora biti vnaprej potriena na zvezni reji in pravočasno objavljena v Svobodni Sloveniji.
Odbojka: Scdniki za cdbojko ro določeni: Janez Mežnar, Stane Babnik, Janez Frontini. Andrei Hrovat. Valentin Barle, Stane Urbanija in Franci Sušnik.
Izšel je II. zvezek knjige France Ižanec
ODPRTI GROBOVI
Bela krajina joka
črtež Bele krajine v letih groze 1941—1945;
nad 20 pričevanj oseb, ki so same doživljale komunistično grozo in klanje;
dokumentarne fotografije žrtvovanih;
opis množičnih grobišč in, žrtev.
Nedelja, 5, julija 1970
ZEGNANJE V SLOVENSKI H1S1
ob II: sv. maša za raj. škofa dr. Gregorija Rožmana in vse dobrotnike ob 12: kosilo po izbiri, ob 16: nastopi deklet in fantov.
Prva nedelja v juliju bo cdsicj, zaradi prestavitve praznika Kristusa Kralja na zadnjo nedeljo cerkvenega leta, ¡osvežena obletnici blagoslovitve Slovenske hiše, ki jo je p.rcd 14 leti izvršil škof dr. Gregorij Rožman.
Ob petindvajsetletnici mora knjiga v vsako slovensko hišo.
Dvignite jo lahko v Slov. hiši v Dušnopastirski ois. R. Falcfin 4158
JAVN1 NOTAR
FRANCISCO RAUL
CASCANTE
Escribano Pública C-awgaHe 1642 Buenoa Air« Pta. baja, ofie. 2 T. E. 35-8827
PEVSKI KONCERT
Mladinskega pevskega zbora s Pristave v Castelarju pod vodstvom gospe Marije Geržiničeve
DVORANA SLOVENSKE HIŠE Ramón L. Falcfin 4158
v soboto, 18. julija 1970 ob 20. uri
Umrl je naš dobri mož, očka, brat, gospod
Jože Jonke
Pokopali smo ga 22. junija 1970 v Olivosu. Molimo zanj.
Za njim globoko žalujejo:
soproga Gabrijela;
hči Emilija por. Novak z družino;
Bogdana por. Pajk;
bratje: Karlo, Ivan, Frenk in sestra Elza z družinami
Buenos Aires, Beograd, Ljubljana, Zagreb, Kranj, 22. junija 1970.
Dr. Tone žužek
ADVOKAT
Uraduje od 17.30 do 19.30 are. Ponedeljek, sredo, petek.
Lavalle 2331, p. 5, of. 10 T. E. 47-4852
Naš dom	San Justo
ZIMSKI VEČER S PLESOM v soboto, 4, julija 1970, ob 21.
Vabljeni
UNIV. PROF.
DR. JUAN BLAZNIK
Specialist ra ortopedijo in
travmatologijo
Ordinira ▼ torek, četrtek in sobote od 17 do 20
C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed. Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855
Dr. FRANC KNAVS
ODVETNIK
Lavalle 1290, p. 12. of. 2, Capital T. E. 35-2271
Uradne nre od 17—20 Na telefonu tudi dopoldne (10—12) Lujin, Ate. Brown 100 T. E. 105 ali 516 V petek in soboto od 9—13
Hladnikov dom	Slovenska vas
Nedelja, 5. junija 1970
DOMAČE KOLINE
9
kosilo za vaščane in okoličane že ob 12, začetek družabne prireditve ob 17, izdelava kolin — mojstrovina g. Bavdka, sodeluje orkester PLANIKA cene: lanuške.
Vljudno vabi cdbor društva Slovenska vas
♦
Našim članom in vsem Slovencem sporočamo, da je 21. junija 1970 umrl naš član, dolgoletni odbornik in zvest sodelavec, gospod
Jože Jonke
S svojim delom nam je bil zgled požrtvovalnosti in delavnostL Molimo za pokoj njegove duše.
Zedinjena Slovenija
SLOVENSKA HRANILNICA z. z o. z.
Bartolomé Mitre 97	Ramos Mejia
T. E. 658-6574
Uradne ure: torek, četrtek, sobota od 16 do 20
Opozarjamo vse člane na življenjsko zavarovanje. — Informacije v zadružni pisarni v uradnih urah.
Predno vzamete posojilo ali kupite na obroke, se oglasite pri nas. če hočete denar varno in dobro naložiti, ga vložite v Slov. hranilnico
Skupnost slovenskih planincev je danes po Njegovi volji zapustil gosped
Jože Jonke
ustanovni član in prvi podpredsednik Slovenskega planinskega društva v Argentini
S svojim zajetnim deležem, z doprinosi in žrtvami ob premagovanju zaprek in težav pri polaganju temeljnih izhodišč ter s svojim spodbudnim zgledom ob zagonu slovenskega planinstva po tnjinskih vršacih, si je postavil z delom in ljubeznijo do pokreta trajen spomenik v zgodovini zdomskega gorništva.
Planinski tovariši pa mu ohranjamo hvaležen in spoštljiv spomin s prošnjo za blagi pokoj njegove plemenite duše.
Buenos Aires, Eariloče, dne 21. junija 1970.
Slovensko plninsko društvo v Argentini