toštnina plačana v gotovini
Pomlad v hribih
Hnjiga
1S
2č. aprila
i p	MM *
Življenje in svet
Dostrovana tedenska revija
Izhaja vsak petek in stane celoletno (dve knjigi) Din 80.—, polletno (ena knjiga) Din 40.—, trimesečno Din 20.—, mesečno Din 8.—. Posamezna Številka Din 2.—.
Naročnina za inozemstvo: ITALIJA, trimesečno 8 lir, polletno 16 lir, celo-' letno 30 lir. — FRANCIJA, mesečno 4 franke. — ČEŠKOSLOVAŠKA, mesečno 6 kron. — AVSTRIJA, mesečno 1 šiling. — AMERIKA ln ostalo inozemstvo letno ll/2 dolarja. Uredništvo ln oprava v Ljubljani, Knafljeva ulica 5.
VSEBINA: št 17: Univ. prof. dr. J. Schiller: Možgani korenin. — Slabih letin ne bo več. — Kinin in njegova zdravilna moč. — čudne rastline. — Skrivnost »Marie Celeste«. — Ni vsak rojen za letalca. — Razvoj letalstva v sliki in besedi (nadaljevanje). — Robinson v povesti in v resničnosti. — Premičen stolp za zrakoplove. — Predsednik Doumergue v Tunisu. — Ivan Podržaj: Krivda Elija Pilona (nadaljevanje). — Fantastična tehnika. — Dr. VI. Travner: 1500 letnica cerkvenega zbora v Efezu. — Paraliza. — Smotrena razsvetljava stanovanja. — Ako še ne veš. — Tedenski jedilni list. — Karikature. — Čudoviti računar Fleury (nadaljevanje). — Uganke in zanke. — Humor v slikah.
Čudoviti računar Fleury
(Dalje)
Institution of civil engencers in kraljeva družba v Londonu sta ga šteli med svoje najveljavnejše člane. V nasprotju z večino drugih brzoračunarjev, ki so bili obenem znanstveniki, ni Bidder nikdar nič utrpel od svoje izredne bistroglavosti. Nemec K. F. Gauss, ki je postal velik astronom in velik matematik, se je razkril, ko je imel tri leta in pol. Nekdaj je oče vpričo njega na glas vršil dolg in težaven račun, sinček pa je mahoma zasledil in popravil pomoto. Z 10. letom je že študiral višjo matematiko in kot drugi Pascal s 14. že razumel Eulerja, Lagran-ge-a in Newtona.
Navedeni zgledi so izjema. Domala vsi brzoračunarji so ostali neizobraženi in niso imeli-drupre umstvene sposobnosti, kakor da so opravljali fantastične aritmetične operacije. Poudariti je nadalje še to, da so bili skoro vsi kmetski ali delavski sinovi. Najbolj prebrisani so bili od mladih nog varovčini, zato smemo domnevati, da jim je neznansko nadarjenost sprožila potreba: venomer so morali preštevati glave svojih čred. Pri vseh nastopi dar izustnega računanja sam od sebe in vsakokrat prerano: Col-burn, Inaudi, Safford s 6 leti; Prolongeau e 6%; Ampere s 4; Gauss in Watheley s 3. Skrajna doba za pojav talenta je 10 let, n. pr. Bidder, Mangiamela, Moudeux. Psiholog Alfred Binet jemlje po pravici 8. leto kot poprečno starost za prve znake brzoračunarjev. Vsekakor je tu čudovito dete mnogo prej zrelo nego v slikarstvu, slovstvu ah celo glasbi.
Težak začetek
Pa preidimo k najnovejšemu fenomenu, našemu naslovniku. Louis Fleury, r. 1893 pri Belfortu, je imel takoj ob sv»jem prihodu v solzno dolino dve nesreči: »zagledal je luč tega sveta« popolnoma slep in v drugem letu izgubil svojce. K sebi ga je vzela seljaška rodbina in ga čuvala do 10. leta. Deset let strašne samote je prebil, sedč na stolu ali ležč. Nobenega šolanja. Desetletni otročaj se ne zna niti sam obleči. Toliko da se je naučil hoditi po ravnem.
Tačas stopi v šolo za slepce v Arrasu, kjer ga vadijo čitati in pisati Braillevo abecedo, poleg ubornih podatkov površne izobrazbe. Toda pomni: nečuveno težko mu gredo najlažji računski po j m i v glavo. S hudo muko so mu vtepli seštevanje .odštevanje in množenje. Deljenja mu do 15. leta niso mogli dopovedati, zato so stvar opustili. Potemtakem je bil v tem pogledu Fleury manj prigodnji od svojih prednikov.	/
V prvih mesecih njegovega 16. leta so ga učitelji, da mu ne bodo več mučitelji, spravili v zavod za neozdravljive. Tedaj / pa psihičen pretres obudi v njem dar. Njegov somiznik, božjasten dečko, je presunljivo kriknil in se tik njega zvalil na tla. Močan napad ga je tresel. Njegovo trzanje in suvanje, vik in krik navzočih, ki so bili priča pretresljivemu prizoru, vse to je zavzelo v duši mladega slepca grozno raz-
(Nadaljevanje na predzadnji strani)

Univ. prof. dr. J. Schiller
Možgani korenin
SMFMed trojico temeljnih rastlinskih
Uak 1 organov, korenino, steblom in listi, je korenina najvažnejša.
HA 'Korenine imajo namreč dve veliki nalogi: zasidrati morajo rastlino trdno v tla in nadzemskim organom morajo dovažati vodo in hrano. Vodo, v kateri- so raztopljene hranilne soli, morajo poiskati in pri tem prevrtati kamenite zemeljske plasti in se izogibati oviram, ki bi jim lahko ranile posebno koreninske konice. Izogibajo se zlasti ostrim kamenitim drobcem in morebitnim strupenim snovem v zemlji, rasejo vsevprek in v najkrajšo smer proti vodi. Že Darwin je s svojim ostrim opazovalnim darom spoznal te čudovite lastnosti korenin in jim je našel slavno označbo, ki jih tako dobro karakterizira, .namreč označbo o »možganski funkciji koreninskih vršičev«.
Pol kilometra dolge korenine in še več
2e iz ogromne razsežnosti koreninskega sistema spoznamo lahko njegov pomen. Koreninsko dolžino mnogih rastlin so izmerili po raznih metodah in tako so tudi določili talno maso, ki jo preprezajo korenine. To je važno vedeti posebno glede naših kulturnih rastlin. Oves in pšenica imata n. pr. 500 do 600 m dolge korenine, povprečno najmanj 500 m. Korenine majhne hruške merijo 3 km, korenine velike buče pa kar 25 km! Drevesa izkazujejo, kakršna so pač po svoji velikosti in po svojih svojstvih, često še večjo dolžino korenin. Komaj enoletne, 6 cm visoke jelke imajo meter dolge korenine, smreke iste visokosti 2 m korenin, bori pa že 12 m. Temu primerno segajo korenine v različne globočine. Pri kopanju vodnjakov in prekopov so ugotovili korenine bližnjih dreves celo do globine talne vode, tudi če se je pričenjala ta šele v globo-čini 30 m ali še več.
1 ha bukovega gozda izhlapi vsak dan 200 hI vode
Važnost kakšnega organa spoznamo najbolje po njegovem delu. In efekt tega dela je pri rastlinah ogromen. Rožno drevesce s samo 140 listi je oddalo v juniju vsak dan 18 1 vode v zrak. Posamezno stoječe breze z okroglo 200.000
listi izhlapevajo ob vročih, suhih dneh najmanj 300—400 1, a od pomladi do jeseni povprečno vsak dan 70 1. Hektar bukovega gozda izhlapi vsak dan najmanj 20.000 1. Veliko manj vode oddado iglavci, cel hektar smrekovega gozda n. pr. samo 2000 1. Cim hladnejše in vlažnejše je vreme, tem manjšo količino vode mora spraviti koreninski sistem v krono dreves, nasprotno pa na-rase poraba vode ob suhem, vročem in vetrovnem vremenu v izredni meri — prav tako kakor pri ljudeh. Znanost pozna več natančnih načinov za merjenje vodne količine, ki jo oddajajo nad-zemeljski rastlinski deli. Najpreprostejši način je tehtanje. Zemljo okoli cvetlice v loncu pokrijejo dobro s staniolom, da more voda izhlapevati samo skozi rastlino. Lonec postavijo na tehtnico in tako je lahko ugotoviti množino vode, ki jo rastlina v določenem času izhlapi v zrak.
Funkcija koreninskih dlačic Korenine imajo dvojno nalogo, utrditi rastlino v zemlji ter jo preskrbeti s potrebno hrano. Temu primerno se ločijo tudi v dve vrsti. Korenine, ki srkajo hrano, poganjajo iz korenin, ki rastlino utrjujejo, ostanejo vedno tanke in po nekem času odmrejo. Vode pa ne srkajo z vso svojo površino, temveč s svojimi skrajnimi konci, ki so oboroženi z milijoni 2—6 mm dolgih in tretjino do četrtine milimetra debelih dlačic. Dlačice nastajajo vsak dan znova in odmirajo na starajočih se deblih sesalnih korenin. Razumljivo je, da znatno povečujejo celotno koreninsko površino, tako pri koruzi za pet in pol krati, pri ječmenu celo dvanajstkrat. Sesalna sila dlačic izvira iz vode, sladkorja, beljakovin in mnogih drugih sestavin teh dlačic in s to silo odjemljejo bližnjim zemeljskim delcem vodo ter rudninske hranilne snovi, ki so v njej raztopljene. Če pomislimo, koliko dela morajo opraviti dlačice, da oskrbijo rastline s prej navedenimi množinami vode, nam postane umljivo, da se morajo v nekoliko dneh tako rekoč izčrpati in odmreti.
Težnost in korenine Malokdo je kdaj pomislil, kje tiči vzrok, da silijo korenine v svoji rasti
navzdol, kakor stremijo nadzeineljski rastlinski deli v obratni smeri navzgor. Kar se tiče nadzemeljskjh delov je znanost dognala, da jim usmerja rast želja po svetlobi, na korenine, do katerih svetloba ne more prodreti in ki je v izvrševanju svoje naloge niti ne potrebujejo, pa učinkuje, kakor je odkril že Darwin, zemeljska težnost. To je dokazal že pred več nego sto leti neki angleški raziskovalec z zelo zanimivim poskusom. Pričvrstil je klijoča semena na rob kolesa, ki ga je potem zavrtel na vso moč. Sredobežna sila vrtečega se kolesa je paralizirala privlačno silo zemlje in rast proti zemlji je v resnici prenehala. Ce potegneš koreninski poganjek fižolovega semena iz zemlje in ga položiš vodoravno, se mu upogne vršiček že po nekoliko urah navzdol in se zarase navpično v zemljo.
Že pred.štiridesetimi leti sta izrazila dva avstrijska učenjaka domnevo, da ni vsa teža koreninskega vršička, ki povzroča to rast navzdol, temveč da so v glavnem predrobna zrnca škrpba, ki jih najdemo v vsakem takšnem vršičku, tista, ki sprejemajo nase dražljaj težnosti in ga potem sporočajo vršičku, Škrobna zrnca bi imela tedaj za korenine isti pomen kakor mikroskopsko majhna apnena zrnca, tako zvani stato-liti v sluhovnem organu oziroma v organu, ki rabi čutu ravnovesja, pri živalih. Treba je bilo dolgih in napornih poskusov, da so potrdili pravilnost te domneve. Posrečilo se je namreč, da so brez poškodovanja korenine, samo s kratkim osvetljevanjem in s popolnim zatemnjevanjem spravili škrobna zrnca iz korenine. Takšne korenine so izgubile zmožnost orientacije proti zemlji in tudi niso rasle vanjo. Rastlina se zaveda svojega položaja napram zemlji tedaj na čisto podoben način kakor žival.
Strah pred konico šivanke Zelo zanimiv poskus, ki dokazuje pravcato zavestno »možgansko funkcijo« korenine, je naslednji: Pod navzdol rastoči koreninski vršiček so postavili konico šivanke in opazovali skozi mikroskop, kaj se bo zgodilo. Cim se je vršiček dotaknil igle. se je mahoma skrivil in pričel rasti navzdol šele potem, ko je že bil izven njenega nevarnega območja. Isti pojav opazujemo, če zbodemo navpičen vršiček z iglo od strani. Nekoliko sekund pozneje se korenina zakrivi stran. Na raneči dražljaj
sledi torej ukrivljenje, ki naj korenino spravi izven nevarnosti in jo zavaruje pred morebitnim ponovnim ranjenjem v smeri njene rasti. Isto opazujemo, če usmerimo na korenino tenak tok strupenega plina.
Čudovita je sposobnost, s katero si zna korenina poiskati najkrajšo pot do vode. Če pritrdiš korenino kakršnekoli poganjajoče rastline nad stekleno posodo, ki si jo napolnil z vlažno zemljo ali vlažnim žaganjem, bo rasla v hitrem tempu proti posodi. Ce posodo pomakneš malo ob stran, se bo tudi koreninski vršiček zakrivil v stran in zrasel v posodo.
Istotakšno čudovito sposobnost kaže vršiček za iskanje zemeljske plasti, ki je najbolj bogata hranilnih snovi. To se da ugotoviti najpreprosteje z naslednjim poskusom: V kozarec vlijemo v vreli vodi raztopljeno želatino in ko se ta masa, ki je prozorna, ohladi, položimo na njeno površje kaleče zrno fižola, graha ali podobno. Kozarec pokrijemo z mokro cunjo. Korenina bo začela rasti hitro v navpični smeri navzdol. Iz-režimo v želatino čim dalje od korenine jamico in jo napolnimo z zelo razredčenim solitrom ali cvetličnim gnojem. Vršiček se bo v kratkem času ukrivil proti redilni tekočini in zrasel vanjo.
Nepričakovane stvari se odkrijejo človeškemu razumu, če opazuje življenje in nehanje preproste rastlinske korenine, a znanost je odkrila doslej gotovo le majhen del teh čudovitih stvari, ki dokazuje, da deluje povsod v naravi, tudi v njenih »nezavestnih« stvorih, življenje smotreno urejajoč in čuvajoč razum.
-©S-
Pomnež in razum
Spomin se da razvijati s sluhom. Kako to? Najprej je treba opazovati in spozna« vati zvok raznih teles: lesa, stekla, kovine, kadar tolčemo po njih ali jih spuščamo na tla; zvok polne čase, udarjene s šibico, na« pol polne, prazne kupice. Potem se vadim spoznavati, kakšni predmeti so zaprti v le» seni škatlici, k'i jo stresam (perje, biseri, barviti svinčniki, vžigalice itd.). Nadalje se urim v razbiranju pesmi, ki se kratko malo merijo po mizi s paličico. Potlej se vežbam, da obdržim v glavi številke, stavke, popev« ke, ki jih-ne čitam, ampak jih kdo drugi na glas enkrat satrikrat izreče. Napredek pa* meti po gojitvi čutov je tolikšen, da se more zasledovati od dne do dne. Ta način izkoriščajo odliune osebnosti po nekih 5o» lah v Parizu.
— 452 —
Slabih letin ne bo več
IWKš adar človek sanjari o bodoč-nosti, se v duhu tudi kaj rad
j3H pobavi z še neizumljenimi uni-
■91 verzalnimi prehranjevalnimi pilulami, ki bodo enkrat za vselej odpravile sedanji nerodni in neekonomični način prehranjevanja. Pri rastlinah so takšne pilule že preizkusili in njih izumitelj dr. W. F. Gericke pravi, da lahko pričakujemo pravi prevrat v poljedelstvu.
Spočetka so se uporabljale hranilne pilule v tako zvani vodni kulturi rastlin. Na ta način so se dale gojiti cvetlice tudi pozimi in brez posebne težave jih je bilo mogoče pripraviti, da so vzcvetele pri navadni sobni temperaturi. Zdaj pa se bo poenostavljena vodna kultura lahko uporabljala tudi na veliko. In lahko upamo, da bo ta veliko obetajoča gojitev, ki ni navezana niti na kakovost tal, niti na dež ali sušo, počasi spodrinila vse druge kulture.
Poskusi z rastlinskimi hranilnimi pilulami so pokazali, da se dado zgostiti v eni sami piluli vse hranilne snovi, ki jih potrebuje rastlina za bujno rast in uspevanje. Snov, ki veže posamezna hraniva v piluli, je podobna mavcu. V njej so v lahko raztopni kombinaciji: dušik, fosfor, magnezij, železo, kalij in žveplo, dočim je kalcij že v samem vezilu. Pokazalo se je, da potrebuje vsaka cvetlica, vsaka žitarica, sočivje, grmič ali drevo drugačno sestavo omenjenih sedmerih hraniv. Vendar pa so se dnle posamezne potrebe združiti v skupine in tako so se lahko omejili na 20 različnih hranilnih pilul. ki ustrezajo prav vsem praktičnim potrebam. Nadalje se je pokazalo, da je najboljše, ako se spravi preparat v valjasto obliko, ker se potem najena-komerneje raztaplja.
S temi hranilnimi valčki so delali široko zasnovane poskuse. Najprvo so gojili cvetlice za prodajo in uspeh je bil nad vse pričakovanje dober. Vodna kultura se je izkazala ne samo cenejšo od gojenja cvetlic v rastlinjakih, marveč so cvetlice tudi hitreje in bolje uspevale. Cvetovi mačeh so n. pr. dosegli 100 do 125 milimetrov v premeru, vike so dosegle do poldrugi meter višine, šibile so se cvetov in so vzcvetele dva meseca po sejanju. Dalije so vzcvetele y dveh mesecih, sredi zime,
pri navadni sobni temperaturi in druge vrtne cvetlice so gnale cvetje prav tako bogato kakor poleti.
Poskuse so potem raztegnili še na žito, zelenjavo ter jagodno grmičevje in sicer najprvo v navadni vrtni kulturi. Uspeh je bil s pilulami, v primeri z drugimi umetnimi gnojili, prav odličen. Beloši so zrastli na dvojno višino, ne da bi postali zaradi tega morda manj mehki, ali da bi jih zrastlo na gredo manj kakor poprej. Krompir se je odebelil za 50 odstotkov, ne da bi se zmanjšalo število gomoljev na rastlino. Pridelek tomatov se je povečal za 40 odstotkov pri nespremenjenem nasadu.
Nato so tudi zelenjavo in poljske sadeže preskusili v čisti vodni kulturi. Pridelek se je tudi v tem principu podvojil. Poskusi so se nadaljevali s pšenico, tobakom in zeljem. Pšenica, ki so jo vsejali v vodo s hranilnimi pilulami, je uspevala dvakrat bolje kakor ona v vodi, s primešanimi najboljšimi umetr.imi gnojili in za 50 odstotkov bolje kakor v zemlji pognojeni s pilulami.
Tudi v tem primeru so laboratorijske poskuse pozneje ponovili na prostem. Namestu posodic za posamezne rastline so vzeli velike plitve kadičke iz betona. Kadič-ke so po 6 metrov dolge, po 3 metre široke in 15 do 20 centimetrov globoke. Napolnijo se z vodo, pokrijejo z nakatranjeno lepenko, ki je prevrtana z drobnimi luknjicami, skozi katere se potaknejo sadike, tako da se s koreninicami dotikajo vode. Ko se vodi primešajo pilule, se naglo začne bujna rast. Namestu lepenke se lahko uporablja tudi gosta žična mreža.
Na ta način se je dosegel skoro pii vseh rastlinah za 150 do 200 odstotkov večji donos na isti ploskvi. Vrh tega pa so bili tudi sadeži večji in so na-gleje zoreli.
Kar se tiče stroškov vodne kulture, so precej veliki le prvi izdatki za iz-ravnanje tal in napravo plitvih, betoh-skih kadičk. Vendar pa je vsa naprava le nekako trikrat dražja, kot pa velja boljše obdelovanje enako velike površine zemlje, iz katere hočemo dobiti res maksimalen pridelek. Drugače se pa te naprave itak kmalu obnesejo. ker predstavljajo trajno vrednost in jih je
treba obnoviti šele čez desetletja. Posebna prednost vodne kulture pa je poleg bogatega pridelka tudi ta, da razen setve in namakanja, odpade vse drugo vrtno delo do žetve. Izdatki za gnojenje so pri hranilnih pilulah dvakrat manjši, kakovost zemlje pa vobče ne igra nikake vloge. Rastline uspevajo povsod, če le prenesejo podnebje in imajo zadosti solnca. Če leto ni izredno deževno, je vsaka slaba letina izključena.
Poraba vode je prav malenkostna, ker jo iz kadi le malo izhlapi, rastline je pa tudi ne porabijo bog ve koliko. Posebno za suhe kraje bi pomenila vodna kultura velikansko olajšanje in napredek. Celo v krajih, kjer rastejo dandanašnji samo kakteje in posamez-
ne palme, bi se lahko uredili cvetoči
vrtovi, ker popolnoma brez dežja ni noben kotiček na zemlji. V vročih krajih, kjer žge puščavsko solnce, bi se lahko dosegle celo dve letine. Pa tudi za meščana bi pomenila vodna kultura velik blagoslov. Vsak bi lahko na svojem malem vrtiču pridelal dovolj zelenjave in krompirja za vso družino.
Obeta se nam torej še prav lepa bodočnost. Izraz >nerodovitna zemlja« bo izginil, ker bodo rastline na pesku prav tako dobro uspevale kakor v najbolj mastni grudi. Pridelki se bodo podvojili, navzlic malenkostnemu obdelovanju. Brazde bodo izginile z obličja naše zemlje, z njimi pa tudi skrbi z naših obrazov.

Kinin in njegova zdravilna
moc
H
pengler pravi o Paracelzusu, i znanem alkimistu in zdravniku, ki je živel od 1493 do 1541, da je spremenil čarovniški namero delati zlato v zdravniško zadevo. Ce pravi Paracelzus v nekem svojem delu o rabarbari: »Ni važno vedeti, da rabarbara čisti, treba pa je vsekakor vedeti, kaj je tisto, kar tako čisti, « nam odkriva s tem favstovsko (iščočo) dušo nove dobe. V resnici je to znak dobe, ki je prišla za njim kot prehod od alkimije h kemiji. Po mnogo obetajočih začetkih si slede v 19. stoletju drugo za drugim odkritja na polju alkaloidov (rastlinskih strupov): 1805 najde Ser-tiirmer morfij. 1818 Pelletier in Caven-tou strihnin. 1820 prav ta dva kinin potem, ko je že 1810 Gomes našel kininu sorodni kinhonin. 1833 nam prineseta Geiger ta Hesse atropin, 1859 pa Nie-mann kokain.
Iz te znamenite vrste, brez katere si ne moremo misliti današnjega stanja zdravstva, si oglejmo danes kinin, ki mu odpira neumorno raziskavanje vedno nove dele medicine.
Kar od kraja moramo povedati, da se doslej še ni posrečilo umetno napraviti kinin. Napori v tej smeri pa so privedli vsekakor do iznajdbe antipirina, ki uživa, kakor že njegovo ime samo pove, kot sredstvo proti vročici sve-
tovni glas. Isto velja tudi za kinin, ki zavzema v boju proti malariji že stoletja prvo mesto. Zadnjih 15 let pa je prineslo znatno razširjenje uporabe tega zdravila in lahko slutimo, da prav posebno temu alkaloidu in njegovim sorodnikom pritiče izredna bodočnost.
Pridobivanje kinina se prične z lupljenjem skorje drevja vrste cinchona iz velike družine rubiacij. Dočim je bilo to drevo prvotno doma v tropičnta Andah zapadnega dela južne Amerike, ga sade danes v nizozemski Indiji, posebno na Javi kot posebno kulturo za pridobivanje kininove skorje. Večina najbolj rodnih plantaž leži tukaj med 1000 in 2000 metrov nad morjem. V trgovini ločimo lekarniško in tovarniško skorjo kinina. Prvo, ki vsebuje približno 6 odstotkov kinina, rabimo za tovarniško predelavo. lekarniško skorjo pa porabijo v lekarnah za cenjeno »kina vino«.
Prav kakor drugi alkaloidi, ima tudi kinin to lastnost, da je strupen. Velike doze kinina vodijo do pijanosti, omotice in celo do oslepelosti ter oglušenja, včasi tudi do smrtnih motenj srca in pljuč. Posebno otroci so za kinin zelo malo odnorni. Učinek struna se razteza prav tako na najmanjše živine, bacile, koke in mikroorganizme sploh. Na tem razkuževalnem delovanju je osnovano
tudi zdravljenje malarije. S kininovo raztopino se izpirajo gnojne rane s prav posebnim uspehom. Neko kininovo mazilo se je med vojno obneslo kot najboljše branilo proti sifilitičnemu oku-ženju. Izredno dobro služi kinin pri zdravljenju lupusa, naravnost nezaslišano in nenavadno pa se je obnesla njegova razkužujoča moč pri gnojitvah očesne roženice.
Če preidemo k pravim notranjim uporabam kinina, je treba najprej na kratko omeniti učinek na črevesne parasi-te. Svetovna vojna je prinesla tudi v tej zadevi obilo izkušenj posebno pri obolelih za navadno grižo in krvavo grižo. Prav to velja za malarijo. Kar misliti si ne moremo, kam bi dovedlo silno širjenje te krvne kuge brez kinina. Do prav zanimivih dognanj (v zvezi z malarijo) so prišli pri zdravljenju paralize, ki se očituje kot stalno se razširjajoče ohro-mevanje možganov in hrbtnega mozga kot zadnja posledica sifilitičnih obolenj. V mnogih primerih je paraliza ozdravljiva z malarijo, ki jo v to svrho vcepimo bolniku in jo potem v ugodnem trenutku pričnemo zdraviti s kininom.
Leta 1918. je po dolgem presledku spet zadivjala po svetu epidemija hripe, ki so ji dali ime »španska hripa«, ker so jo najprej opazili v Španiji. Takrat je nastopil kinin pot zmagoslavja, ki je v vedi o zdravilih edinstvena in se slava
še do danes ni polegla. Zdi se, da bo zapadlo pozabnosti dejstvo, da je uporabljal pri veliki epidemiji leta 1889. do 1891. kinin sam Eichhorst kot izrecno zdravilo proti hripi, kar je takrat v svoji knjigi prav posebno poudarjal. V zvezi s tem se je tudi dognalo, da ima kinin prav tako velik in zanesljiv učinek tudi v obrambi pred hripo. Pa tudi pri zdravljenju že izbruhnjene hripe omili kinin vse preteče sobolezni, posebno pljučnico. Takih ugodnih poročil najdemo v literaturi zapisanih čimdalje več.
Kdor ve, da povzroča pravo vnetje pljuč poseben mikrob, sprevidi brez nadaljnjega, da nimamo pri zdravljenju te bolezni nobenega sredstva s tako izrednim učinkom kakor prav kinin. Prve izkušnje v tem pogledu imamo '.z vojne 1870-71; v rusko-turški 1878 do 1879 pa so te izkušnje že nadalje spo-poinili. Danes smemo govoriti že skoro o hudi napaki, če se pozabi dati pri pljučnici kinina. Zdravilnost kinina pri hripi in pljučnici se pokaže tudi pri drugih obolenjih dlialnih organov, tako n. pr. pri oslovske-n kašlju.
Marsikaj bi bilo še omeniti o uporabi kinina pri mnogoterih drugih boleznih, pri ptrodništvu in pri kirurgiji. Njegove ugodne lastnosti pa se nikjer ne pokažejo tako jasno, kakor prav pri infekcijskih boleznih.
čudne rastline
V kraljestvu rastlin, zlasti med tropskimi rastlinami, nahajamo čudake po obliki in življenjskih navadah, ki v ničemer ne zaostajajo za nenavadnimi posamezniki v človeških in živalskih vrstah.
Tako raste v vročem pasu neko drevo, na katerem bi zaman iskali cvetov in sadov, čeprav jih oblikuje kakor vsako drevo. Iskati jih moramo deset do dvanajst metrov ofi debla na golih tleh, iz katerih poganjajo na videz brez vsake zveze z drevesom. To zvezo pa oskrbujejo podzemeljski izrastki, ki segajo do drevesne korenine.
Neka druga tropska rastlina ima do pol metra visoke cvete, toda nič lastnih korenin in listov. Rase kot prava zajedavka na koreninah neke druge rastline, ki jo redi z lastnimi soki.
Po puščavah raste spet neka druga rastlina, po imenu Welwichia mirabilis, ki ima tako neznatne cvete, da jih na prvi pogled niti ne opaziš, pač pa na videz dva velikanska lista, ki dosežejo lahko starost čez sto let in so temu primerno tudi razjedeni, ožgani in mršavi. Ima podzemeljsko steblo,

ki se širi na vse strani in iz katerega poganjajo v primernih razdaljah listovni pari.
še bolje so se zavarovale proti puščavni suši neke druge južnoafriške rastline, ki rasejo sploh pod zemljo, samo tu pa tam poženejo iz tal »okence«, s katerim srkajo solnčno svetlobo. Kakor so se te rastline zavarovale proti izredni suši, tako so se druge v tropičnih deželah očuvale preobilne moče. So n. pr. rastline, ki rasejo tam naravnost v sredini slapov, ki jim ne morejo do živega, ker so svojo obliko popolnoma prilagodile silovitemu vodnemu toku. Takšne rastine so za raziskovalca posebno zanimive, ker mu kažejo nazorno, kako se živa narava prilagodeva tudi najekstrem-nejšim življenjskim pogojem.
Flaubert in uspeh
Nedavno je izšla umetniška izdaja roma« na Madame Bovary. Samo 525 izvodov, naj» prej prodanih podpisnikom. Prvih 25 iztisov je na starem japonskem papirju, vsak po 5000 frankov. Naslednji so stopnjevito po 4000, 3000, 1500 in 350 frankov. Skupna vrednost znaša 910.000 frankov. Flaubert je prodal svoj rokopis Mifeelu Levyju za 500 frankov!
— 455 -
Skrivnost ..Marie Celeste"
orje ljubosumno hrani svoje tajnosti. Uganka, ki ovija mi* steriozni pogin cele posadke, je nemara edinstvena svoje vrste in bo še dolgo delala preglavico mornarjem. Naslednji dogodki so do* ccla pristni in se dado dokazati v vseh podrobnostih.
7. listopada 1872 je dvojamborska ladja jadrnica »Maria Celestes« plula iz New Yorka proti Genovi natovor* jena s 1700 sodci alkohola. To je bil lep, domala nov brod, ki je bil že po= kazal svojo vztrajnost in krepkost.
Poveljeval mu je kapitan Ben Griggs, odličen pomorščak, ki je umel spretno krmiliti in je imel potrebni ugled, da je mogel vzdržati strogo rednost na ladji, osamljeni po več dni. Po šegi, ki jo lastniki brodov dopuščajo na večini jadrnic, je Griggs odvedel s seboj svojo ženo in 7 letno hčer.
Posadka, ki je napravila že več po= tovanj na krovu, je obstajala iz dru* gega častnika — bil je to mladi, krep« kovoljni Harry Bilson — in devetih brodnikov.
Dobro opremljena in založena je ja« drnica odtegnila iz luke, da bi prevo*
žila ocean brez posebnih historij. *
Toda 5. grudna opoldne sta kakih 300 milj zapadno od Gibraltarja ob cb sto mirnem vremenu dva broda hkrati zapazila »Marijo Nebeško«, ki je
imela vsa jadra razpeta in se je zibala v vetru, kakor da nima prave smeri. Krmilarjeva nepazljivost je bila morda tega kriva. Drugače pa splošni pogled na brig ni kazal nič izrednega.
Kakor zahteva vljudnost na morju, je nemška tovorilka, plujoč mimo »Marije Nebeške« potegnila signal: »Ali imate kaj sporočiti?« Vprašanje pa je ostalo brez odgovora.
To videč, je angleška trojadrnica »Dei Gratia«, pod poveljstvom kapi* tana Boyce=a, ponovila isto vprašanje. Vendar nobena zastavica se ni poja« vila na vzdigalni vrvi »Marije Nebes ške«.
Radoveden je Bovce zasukal proti njej na slišaj in poklical. Na veliko njegovo presenečenje se nikdo ni pri= kazal na palubi. Je li vsa posadka pi= jana, poklana, pomrla od vročice ali glada? V skrbeh je poveljnik »Božje milosti« dal spustiti v morje čoln, ka* mor je sedel poleg drugega častnika in nekaterih pomorščakov. Čoln je plul okoli »Marije Nebeške« in jo ponovno klical. Edini odgovor je bil prhutanje jader v sapici.
Premagavši tesnobo, ki jih je dušila, je moštvo »Božje milosti« splezalo na dvojamborko. Paluba se je svetila v čistoti in vse je bilo v najlepšem redu. Nič ni manjkalo pri vrveh in vsi re= šilni čolni so bili na svojem mestu. Občutek, da stoje na ladji, ki mirno plove svojo pot, je bil tolikšen, da so Boyce in njegovi podrejene! čakali ne* kaj minut človeškega bitja, ki bi se moralo vsekakor zdaj zdaj prikazati. Pa zastonj.
Tedaj so se odločili, da preiščejo brod. Dve uri so stikali od krna do kljuna, od palube do podladja. Skrivi nost pa se je čedalje večala.
Po vsem videzu ni bilo ne upora ne gusarske.ga nasilja. Na krovu je bilo sicer videti nekaj kapljic posušene kr* vi. Nekaj so jih zasledili takisto na res zilu velikega noža, obešenega v neki kabini
Ali ta kabina je bila kuharjeva. Nič čudnega, če je rezal meso zunaj kuhis nje. Drugače pa ni bila nobena stvar premaknjena: blagajna, ladijski pa« pirji, tovor so bili čisto nepoškodo* vani...
I
Kam, zakaj, kako so izginili: deset mož, ženska in otrok? O tem se ni dalo nič domnevati, kar bi se moglo izpričati
»Marijo Nebeško« so zavlekli v Ca* dix. Od palca do palca so jo preiskali, popraševali, poizvedovali naokrog ... a brez uspehov. In nikdar se ni našel nihče njih, ki so se bili vkrcali, ne mr» tev ne živ.
Edino poplah, panika, bi morebiti utegnila, sicer šibko, razložiti nepozna» no dramo. Dim, kakršen koli pok iz podpalubja je mogoče zbudil dojem, da bo ladjo razneslo. Nenadni, blazni strah, klic »rešite se!« in vsa posadka je nemara poskakala v morje, ker jo je preteča nevarnost ovirala, da bi bila pripravila kakšno plovilo. In ladja se je ob napetih jadrih preurno oddalila, da bi jo mogel plavaje dohiteti kateri izmed njih, ki so jo ostavili...
Pa to je samo podmena. Nobena reč je ni podkrepila ne oslabila. Zagonetka ostane cela. Ali se bo kdaj rešila?
R. K. B.
Edini vidni priznaki so razodevali, da je bilo življenje na krovu mahoma prekinjeno.
V jedilnici so štiri osebe pričele svoj obed, ki pa se ni končal. Pripet* Ijaj se je brez dvoma dogodil proti osmi uri dopoldne. Gostje, kapitan, njegova žena, njegova hči in drugi častnik so tedaj zajtrkovali. Na mizi si videl v krožnikih ali skodelah ze* liščno juho, jajca z gnjatjo, kavo... in človek bi si bil mislil, da se bodo pot= niki vsak čas vrnili na svoje sedeže in nadaljevali dopoldanjico, prekinjeno za trenutek.
Nobenega nereda v kapitanovi čum« nati, ki je bila poleg obcdnice. Šival; niča je pričala o navzočnosti ženske. Na plošči te šivalnice je še počival na= prstnik, ki bi bil zdrknil na tla ob naj* neznatnejšem guganju. To kakor obče stanje broda je svedočilo, da ni bilo nevihte... Otroški predpasnik, pri ka* terem je bil en rokav na pol obšit, je ležal na stolu.
Tudi na prostorih za moštvo je vse razodevalo nagel odhod. Pomorniki so takisto pustili svojo hrano napol po= jedeno.
-sasm 0
Francoski fizik Pierre Curie, ki je s svojo ženo Marijo Curie 1898 odkril radij, je umrl pred 25 leti (19. aprila 1906) star 44 let. Bil je profesor na pariški univerzi. 1903 je dobil skupno s svojo ženo Nobelovo nagrado.
— 457 —
Ni vsak rojen za letalca _
a zadnji letalski razstavi v Londonu je predvajala neka pilotska šola aparat za preskušnjo letalskih kandidatov glede na njihove sposobnosti za pilotski poklic, s katerim privabljajo v letalske šole nove gojence, zakaj baš na Angleškem primanjkuje mladih ljudi, ki bi se posvetili letalskemu poklicu. Na razstavi je bila razpisana za kandidate celo nagrada in najboljšemu med njimi se je obetal brezplačni letalski tečaj.
Med moškimi obiskovalci je dobil prvo nagrado neki kandidat, ki je sicer že večkrat letel kot izvidnik, a vendar ni ab-
Aparat za vežbanje letalskih kandidatov, ki spravlja mlade aspirante v vsakovrstne kritične položaje, ki pa niso prav nič nevarni
solviral nobene letalske šole. Med ženskami se je pa izkazala kot najboljša kandidatinja neka trenirana smučarka, ki si je pri tem športu temeljito poostrila vid in čut za ravnovesje.
Poskusni leti, ki sta jih napravila ta dva kandidata nekaj tednov kasneje, so popolnoma potrdili pravilnost izbere na podlagi prve preskušnje z Reidovim aparatom. Smučarko so že po nekaj šolskih poletih, ki so v celoti trajali komaj pičle tri ure, lahko pustili samo v zrak. Po nadaljnjih sedmih urah letenja pa je spretna letalka poskušala že loopinge in druge figure umetnega letenja. Normalno traja doba šolskega letenja pri večini
učencev osem ur, iz česar se vidi, da kaže mehanični preizkusni aparat popolnoma zanesljivo.
Kakor kažejo skušnje po letalskih šolah, noben človek ni že rojen za letalca, niti se ne more zdresirati za ta poklic. Oba pogoja pa vendar morata biti izpolnjena. Vsak letalski kandidat mora imeti nekaj spretnosti že v krvi, a za strokovnjaškega pilota se lahko izvežba šele s pravilnim šolanjem. Z Reidovim aparatom se lahko prav točno dožene, ali se bo kandidat v letalškem poklicu odlikoval ali ne. Če je za letalca vobče sposoben, se da do neke mere sklepati že iz njegovega dotedanjega življenja pa iz primernih mehaničnih poskusov. Toda edina popolnoma zanesljiva preskušnja je konec koncev letalski tečaj in opazovanje, kako se vede kandidat, kadar gre za res.
Izpraševanja in preskušnje na mehaničnih aparatih pa imajo vendar to dobro plat, da pokažejo, kateri kandidati se morajo brezpogojno odkloniti, ker bi bil pri njih vsak trud in vsako učenje zaman. Na ta način ne rešijo le njih samih, marveč tudi tovariše in druge ljudi, ki bi jih utegnili kot vodniki letal s svojo nespretnostjo pripraviti v smrtno nevarnost. Kandidati pa, ki prestanejo vse rigorozne preskušnje, se lahko izobrazijo za prvovrstne, dobre, ali vsaj sposobne letalce.
Reidov aparat je opremljen z električnimi pisalnimi pripravami, ki avtomatično beležijo vsako učenčevo kretnjo aii ukrep. In ker se te beležke, ki se jih je nabralo že na tisoče, lahko primerjajo z dejanskimi uspehi kandidatov, se letalski učitelji vedno točneje lahko zanesejo na objektivne podatke aparata.
Reidov aparat sestoji v glavnem iz pilotskega sedeža s krmilnim drogom in nožnim vzvodom ter plošče, na kateri sta dve vrsti električnih žarnic druga vrh druge: ena v polkrogu druga pa v ravni črti. Srednja lučka v vsaki vrsti je bela, druge pa so na levi rdeče, na desni zelene. Če se nahaja krmilni drog v nevtralni legi, ugasnejo vse barvne luči in ostane samo bela.
Poskus se začne s tem, da začne učenec na povelje premikati krmilni drog. S pritiskom na tipko da učitelj znamenje, da je spraviti krmilni drog v prvotno lego in električno pisalo beleži kandidatov^
ukrepe. Ako učenec preveč premakne s tem barvne lučke na nasprotni strani drog, zamahne preko bele črte in prižge Ce pa je neodločen, zabeleži pisalo nis
Aparat, ki meri spretnost letalskih kandidatov, je tako urejen, da avtomatično beleži čas, ki ga potrebuje učenec, da s krmiljem reagira na dan signal
BA2V07IIMSTVA
Novembra meseca 1. 1782. sta brata Montgolfierja spustila v zrak svoj prvi balon. Napolnjen je bil s segretim zrakom. Pri ponovitvi tega poizkusa jima je balon nagajal: težko ga je bilo držati nad posodo z ogljem.
Tedaj je stopila v sobo neka ženska. Nasvetovala jima je, naj obesita posodo z ogljem pod balon. Montgolfierjema se je zdel nasvet pameten; napravila sta balonu spodaj okroglo, odprtino, pod katero sta pritrdila segrevalnik.
omahujočih kretenj in izgubo časa, za kolikor je večja od normalnega trajanja. Enak poskus se naredi tudi z nožnim vzvodom in sicer sprva posebej, potem pa obenem z krmilnim drogom.
Ako potrebuje učenec le 2,2 sekundi, da spravi »letalo« v ravnovesje, velja to za odlično spretnost. 3,3 sekunde pome-
nijo, da je preskušnjo dobro prestal, (ločim s 5 sekundami gladko propade, ker 5 sekund v letalstvu dostikrat pomeni mejo med življenjem in smrtjo.
V splošnem pa se ne da reči, da bi obstojal kak izrazit letalski tip: ne po ra-ščenosti ne po postavi ali sličnih vna-njih znakih.
Nova uredba je jako zboljšala napravo. Balon se je hitro napolnil, se napel in vzdignil do stropa. Tam je plaval v zraku, dokler ni kurivo pogorelo; nato se je počasi na tla.
Navdušena po svojem uspehu, sta brata zdaj napravila novo, večjo vrečo in jo napolnila pod milim nebom. V njiju neizmerno začudenje je balon dosegel višino 70 čevljev in ostal J zraku več minut.
Aparat za vajo v krmarenju. Skozi sobo na desni strani slike piha močan veter proti modelu letala, ki zaradi tega omahuje v vseh smereh in ki ga mora kandidat s krmiljena držati v ravnovesju
SITRIM BI SIVI
Robinson v povesti in v resničnosti __
29. aprila mine 200 let, odkar je umrl angleški pesnik Daniel Defoe, avtor povesti »Robinson Crusoe«.
IWKki do ni za mladih let čital v tej ali j^jB Oni obliki in predelavi zgodbe o JB Robinsonu Crusoeju? Mnogim KSv rodovom je bila povest Daniela Defoeja ena najljubših mladinskih knjig. Tudi danes ni zastarela in nemara ne bo sploh nikdar, ker bo človeško domišljijo vedno zanimalo, kako se »začenja življenje iznova«, v divji naravi, skoraj brez vbeh pripomočkov, ki jih daje človeku omika. Med liki, ki jih je ustvarila pisateljska fantazija, bo živel tudi Robinson kot živa podoba začetka človeške civilizacije.
Ali je Defoe posnel snov svoje povesti po kakšnem resničnem doživljaju? O tem nas poučuje Henri Malo v svoji zanimivi knjigi »Otoki pustolovščin«, ki je nedavno izšla v Parizu. 1712 je kapitan Woodes Rogers objavil poročilo o svojem popotovanju okrog sveta. Trajalo je tri leta in dva meseca. Pisec pripoveduje, da je na samotnem otoku Juan Fernandez, ko se mu je približal 1. februarja 1709 opazil zvečer ogenj. Ta otok je v 17. stoletju odkril španski pomorščak, ki mu je dal svoje ime. Bil je neobljuden; le kdaj pa kdaj so se ustavili na njem gusarji, ki so napadali in plenili bogate španske naselbine na tihomorskem obrežju Južne Amerike ; na otoku so izkrcavali svoje bolnike ali počivali, ali pa si popravljali ladje. Rogers je najprej mislil, da se je zasidrala kakšna francoska ladja, toda zjutraj ni bilo videti sledov po ladji. Poslal je tedaj na kopno dva častnika in šesterico dobro oboroženih mornarjev; ko pa se niso vrnili, je izkrcal še večji in bolje oboroženi oddelek. Možje so se vrnili z velikim tovorom ogromnih morskih rakov in s človekom v kožnem oblačilu, ki je s težavo izpregovoril nekoliko angleških besedi. Počasi se mu je jezik razvezal in je jel pripovedovati svojo zgodbo.
Bil je Aleksander Selkirk, po rodu iz Škotske in izza mladih nog pomorščak. Na ladji Cinq Ports, ki je bila last bogatega londonskega trgovca, se je spri s kapitanom Stradlingom, ki ga j£ za kazen pred petimi leti nasilno izkrcal na otoku Juanu Fernandezu. Ostavil mu je obleko,
tobak, sekiro, nož, kotliček za kuhanje, sv. pismo in še par nabožnih knjig ter mornariške instrumente. Strandlingovo ladjo je po tem dogodku čakala žalostna usoda. Ladja se je tik otoka Malpelo potopila. Kapitan je dal izdelati dva splava, toda po osemnajstih dneh strahotnega trpljenja in boja z morjem je morski tok vrgel nesrečne brodolomce nazaj h kopnemu. Ondi so živeli od mehkužcev in palmovih orehov; večina moštva je kmalu umrla od gladu in za posledicami uživanja morske vode. španski misijonar, ki je prispel z Indijanci lovit bisere, je našel žive samo Strandlinga in dva mornarja. Odvedel jih je v Limo, kjer so jih takoj zaprli, zakaj Anglija je bila takrat v vojnem stanju s Špansko in Francijo. Po dolgem času so jih posadili na francosko ladjo, ki jih je odpeljala v Evropo, kjer so jih zaprli v gradu Saint Malo. Strand-ling je tu preveril pomorskega komisarja Lempereura, da je bil ostavil na obali Tihega morja ogromen zaklad in Lempe-reur je vzpodbudil ministri, Pontchartai-na, da je zaprosil špansko vlado dovoljenja, da bi smeli Francozi poiskati ta zaklad. Dovoljenja pa dolgo ni bilo; med tem je Strandlingu uspelo, da je pobegnil iz ječe in se vrnil v London.
No, nesrečni Selkirk, ki je bil nenadoma vržen skoro da v položaj pračloveka, si je med tem uredil življenje na otoku, kakor je mogel in znal. Postavil si je dva šotora: v enem je spal, v drugem kuhal; poKrita sta bila s travo in s kozjimi kožami. (Juan Fernandez je namreč pustil na otoku dva para koz, ki so se med tem silno razmnožile.) Nekega dne je Selkirk padel v tolmun in bi se bil gotovo ubil, če ne bi po naključju obtičal na kozi, katero je zasledoval. Navzlic temu je ležal 24 ur v nezavesti, in deset dni je trajalo, preden je ozdravil. Naučil se je izborno tekati; kot tekač je bil boljši od lovskega psa. Spretno je lovil ribe in velike rake ter zbiral repo, ki so jo na otoku nekoč zasejali mornarji. Ogenj si je delal tako, da je tri dva kosa lesa drugega ob drugega; za obleko so mu rabile kozje kože, ki jih je šival z žebljem. Ob prostem času je molil in pel psalme, kar mu je malce lajšalo turobno zapuščenost. Pozneje je pravil, da nikdar ni bil tako dober kristjan kakor v tej samoti.
Večkrat se je v daljavi pojavila kakšna ladja in izginila. Pred otokom sta se ustavili samo dve španski barki. Ljudje, ki so izstopili na kopno, so ga opazili, ga jeli preganjati in streljati nanj. Rešil se je tako, da je bil splezal na vrh visokega, krošnatega drevesa. Ko pa se je ustavila pred otokom angleška ladja, je zakuril velik ogenj, da bi tako opozoril nase. Na Rogersovi ladji je služboval slavni mornar Dampier, ki je poznal Selkirka in ga priporočil kot dobrega čolnarja. Ro-gers ga je vzel v službo, in tako je Robin-son z otoka Juan Fernandez zopet ugledal Anglijo.
Daniel Defoe je misel, da spiše zgodbo o Robinsonu, dobil iz Roggersovega opisa potovanja okrog sveta, v katerem so omenjene tudi Selkirkove dogodivščine. Toda pri pisanju sloveče povesti so mu rabili tudi drugi potopisi. Dampier pripoveduje v svojem potopisu, da je Flibu-ster Watling okrog 1. 1681. pozabil na istem otoku »Juan Fernandez« Indijanca Willa, ki je lovil v gozdu, ko so ladje od-plule. Will je imel pri sebi samo puško, nož in rog za smodnik. Ko ni imel več ne svinca in ne smodnika, si je ročno naredil iz držaja puške sulico, puščice in dolg nož. Ogenj si je delal s kresilnim kamnom svoje puške. Postavil si je bajto, ki jo je pokril s kožami; hranil se je s kozjim mesom in ribami. Willa so nekajkrat zasledovali Španci, ki so obiskali otok in so. imeli za edinega prebivalca otoka samo — svinec iz svojih mušket. Čez tri leta se je Dampier vrnil na otok. Ko je Will ugledal angleško ladjo, je brž spekel tri koze in pripravil »zelje« iz palmovega listja. Eden izmed došlecev, Indijanec Robin, je spoznal Willa in se vrgel na tla pred njim. Will ga je dvignil ter sam pokleknil pred njega. Tudi iz te dogodivščine je Defoe marsikaj pobral. Opis otoka je do podrobnosti posnet po Dampierjevem potopisu. V nekem pogledu pa se je Defoe precej oddaljil svojim virom. Namestil je Robinsonov otok med Antille proti ustju Orinoka, da bi lahko vpletel v svojo zgodbo ljudožere Karaibe. Vrhu tega mu je otok Juan Fernandez ležal predaleč.
Defoeov roman pričuje, da je avtor prav dobro poznal življenje mornarjev tistega časa — kruto, težko življenje, ki je moglo ugajati samo gusarskim natu-ram ali ljudem, ki so v človeški družbi izgubili zadnje upanje. Prvi del Robin-sona je v primeri z resničnostjo prava idila; v resnici so bili začetki samotnega življenja na odljudnem otoku kaj malo
vabljivi. V tistih časih pa robinzonad© niso bile redke. Ni bilo treba preveč uporniškega duha, da je kak srborit kapitan kaznoval nezadovoljne mornarje s tem, da jih je ostavil na samotnem otoku. Tako je neki kapitan Teach pustil 17 mornarjev na peščenem otočiču z namenom, da jih usmrti z gladom in žejo. — Drugi, manje čitani del Defoejevega »Robinso-na Crusoea« je znatno bližji resničnosti.
(Po »Vesmiru«.)
Premičen stolp za zrakoplove
Na ameriškem letališču v Lakehurstu so začeli uporabljati nove vrste stolp za pristajanje zrakoplovov, ki ima to {»osebnost, da je montiran na motornih vozovih, tako da se lahko prepeliava po vsem letališču in vselej postavi tamkaj, kjer je najugodnejši veter za pristanek. Na sliki vidimo pristajati na stolpu zrakoplov ameriške vojne mornarice »Los Angeles«.
— 462 —
463 —
Predsednik francoske republike Gaston Doumergue, čigar predsedniška funkcija se bliža koncu, se je podal preko Niče v Tunis, kjer se te dni praznuje 50 letnica prvega francoskega pokroviteljstva nad to severnoafriško pokrajino. LEVO: zgoraj: sprevod na prefekturo v Niči, kjer je predsednik v javnem govoru poudarjal potrebo tesnega sodelovanja med Francijo in njenimi zaveznicami. Spodaj: predsednik na Angleški promenadi. V krogu: pred vkrcanjem za Tunis. DESNO: Zastavonoše tuniške garnizije defilirajo pred predsednikom (v krogu tuniški bej)
DOUMERGUE SE
qxoa3QO<xxQCOQooocoocK*xooooo^
KMVDAJJ
Roman
Spisal Ivan Podržaj
"'-IP	16. nadaljevanje
■>— Vi ne odpotujete? mu je planilo z jezika.
—	Seveda, se je zasmejala Viola in ga začudeno gledala.
—	Danes?
—	Drevi. Z brzim vlakom.
—	Čudno! je ušlo iz ust Eliju, ki ga je zdajci objela mamljiva misel, da bi mogel še enkrat govoriti z Marv, preden odpotuje.
—	Zakaj se vam zdi to čudno?
—	To se mi ne zdi čudno, ampak...
—	'Ali vam ni Marv povedala? mu je segla v besedo Viola.
—	Kje pa je Mary?
—	To bi vas morala vprašati jaz!
—	Ali je imela priti tudi Mary sem?
.— Ne vem. Ni rekla. Ali ni bila pri vas?^
—	Bila, pa je odšla malo pred poldne.
—	Sama?
—	Ni hotela, da jo spremim.
Viola je zmajevala z glavo in vprašala:
—	Ali sta se sprla?
—	Nasprotno. Nisem je mogel zadržati.
Elij se je za trenutek zamislil, nato pa je vprašal:
—	Ali potujete skupaj?
—	Skupaj.
—	Kje naj bi bila zdaj Mary, kaj menite?
—	Najbrže v hotelu.
Elija je obšla želja, da jo poišče, pa se je rajši odločil, da izve od Viole kaj novega iz njenega življenja.
—	Ali se pozna{e že dolgo z Marv? ie vprašal in ii gledal v oči, da vidi v njih, ali sme pričakovati od nje iskrenih besed ali pa je morda bolje, da obrne pogovor na drugo stvar.
Viola se je nasmehnila, vendar je bilo videti, da jo je vprašanje presenetilo. Hladno in premišljeno je rekla:
—	Ne dolgo, toda dovolj.
—	Oprostite, prosim. Nimam namena biti indiskreten.
Na Violinem obrazu se je pojavil izraz začudenja. Preden je utegnila odgovoriti, je Elij nadaljeval:
—	Vprašal sem vas le kot znanec. Oprostite!
—	Čemu toliko opravičevanja? Saj mi.niste storili nič žalega, je odvrnila Viola skoro porogljivo.
—	Nisem mislil, da vas bo moja radoznalost vznejevoljila, je rekel Elij s prisiljeno prijaznostjo.
—	Motite se, gospod.
Eliju ni bilo do besedne zabave. Tudi mu ni bilo do tega, da bi izvedel, zakaj ji je dovolj poznanstva z Mary. Obžaloval je v mislih
svojo prenagljenost in iskal vzroka, ki bi opravičil z njim konec razgovora z njo.	^
—	Veste, gospod, se je nenadno razvnela Viola, ni vedno prijetno govoriti o soljudeh. Zlasti ne o tovarišicah v našem poklicu.
Elij je tipkal s prsti po mizi in poslušal.
—	Mary je dobra. Izvrstna koleginja. Toda vsak človek ima svoje lastno zanimanje. Sicer pa ste imeli priliko spoznati jo bolje nego jo poznam jaz, se je sebično nasmehnila.
—	Da. Ni mi žal, je ponosno odgovoril Elij, ko je bil opazil na Violinih ustnicah smehljaj, ki si ga je tolmačil kot izraz ženske nevoščljivosti.
—	Gotovo sta se dobro zabavala, se je široko zasmejala.
—	Imenitno. Mary je ženska, ki ... je obnemel, ker se je hotel izogniti nepotrebnemu ugovarjanju.
—	Torej ste se nekako zaljubili vanjo? Kakšno presenečenje je moralo biti to za Mary! Zdaj razumem, zakaj vam je ušla!
—	Nič od vsega tega. Najmanj pa, da mi je ušla, je ogorčeno zavrnil njene trditve.
—	Gospod, vi ste idealist ali pa neizkušen moški! ga je pomilo* valno pogledala in se primaknila k njemu.
Elij se je osuplo ozrl nanjo.
—	Zdaj bom pa jaz indiskretna! ga je prijela za mezinec. Ali ste se zabavali z njo drugače nego bi se zabavali s katerokoli drugo zdravo žensko? . . . ga je stisnila za prst.
—	Gospodična?
—	Da, jaz sem gospodična!
Elij je razumel. Iztrgal je mezinec iz njenih prstov in resno izgovoril:
—	Mary je dama. Spoštujem jo.
Viola je bila v zadregi, pa se je takoj zavedla in podsmešno pripomnila:
—	Nagrado je pa le sprejela!
—	Nesramnost! mu je planilo iz ust.
Viola se je glasno zasmejala.
Elij je mahoma vstal, pogledal okoli sebe in izginil skozi vrata.
20
Mary je prišla v hotel vsa utrujena, vendar je stopala naglo po stopnicah navzgor in hotela stopiti v svojo sobo, ko je prihitel za njo vratar in ji izročil sobni ključ, ki ga je bila pozabila vzeti.
—	Nisem doma. Za nikogar! je naročila vratarju, stopila v sobo, zaklenila vrata in potegnila ključ iz ključavnice.
Legla je na zofo. in iskala utehe v mirnem razmišljanju vsega, kar se je zgodilo z njo, odkar je bila zadnjič v tej tujsko zoprni sobi. Zdelo se ji je nemogoče, da bi bila mogla v teh kratkih urah doživeti tolikšno zmedo v svoji duši, toda slika, ki se je bila vtisnila vanjo, je bila neizbrisna. Začela se je zavedati, kaj lahko pomeni srečanje z mladim možem, ki je vzbudila v njem strast in ga izzivalno odvračala od njegove ljubezni. Ni imela namena prikleniti ga nase in vendar se je zgodilo, da je bil popolnoma v območju njene volje. Imela je občutek zmagovalke in je uživala v njegovem hlepenju po njej. Dala mu je okusiti opojno slast, on pa se je je komaj dotaknil z ustnicami in je rajši trpel v strastnosti trpljivega hotljivca. Zastrmela je v
omledno sliko na steni: zaljubljenca iz starih naivnih časov, ko so bili stroji, ki so proizvajali slično ljubavno plažo istočasno s svetimi podobami, še edino tehniško kulturno sredstvo. Neumnost! je zavi« hraio v njej. Vse je neumnost. Življenje, ljubezen, človek, svet, vse, vse! In moški! Jeza in stud sta ji stisnila srce. Začutila je pritisk krvi in grenko bolečino hkrati. Zleknila se je in tiščala prsi ob trdo blazino, dehtečo po plesnobi. Ostudna praznota io je objela, da je zaječala in bi se najrajša izjokala, pa ni bilo v njej niti toliko moči, da bi ji izva« bila solze iz otrdelih oči. V omotici se je spomnila njegove izpovedi. Zadrhtela je in počasi sedla. Podprla je glavo z rokama in uživala v obnavljanju njegovih besed. Čuden človek! Po tolikšnem razočaranju, po tolikšnem trpljenju pa obožuje še vedno žensko, ki ni več njegova! Ne, ne, to je le njegova utvara, privid njegove razbolene duše! Sam je to priznal, ko je rekel, da je bila najboljši človek, kar jih je kdaj spoznal. Ne ženska, ampak človek! Kot ženska je zanj mrtva, kakor je bila mrtva že prej, ko se njegova moškost ni mogla razživeti v njeni ženski mrzlosti. In on ie tako poln življenja! se je zdrznila v spominu na trenutke, preden je zaspala v niefovih rokah. Navidezno tako brezčuten in umirjen . .. . je slastno srknila hladni zrak nezakur* jene sobe, se zleknila nazaj na zofo, zaprla oči in se prepustila hotljivi domišljiji.
Iznenada je potrkalo na vrata. Marv je slišala, pa se je pritajila. Potrkalo ie znova. Znan glas je pihaioče zabrnel skozi ključavnico. Kaj neki hoče nesrečnica? se je nejevoljno dvignila in odklenila vrata.
Bila je Viola. V potnem plašču. Na njenem sicer brezizraznem obrazu je ležalo nekai morečeea. Naglo je stopila v sobo in vsa zasopljena pomolila Marv bel listič.
—	Zdaj pa imamo! je rekla in sopihala.
Marv je v hipu preletela brzojavko. Bilo je obvestilo iz severnega velemesta, da je gotovanje Hvlton ansambla odgodeno do konca meseca.
—	In jaz imam komaj za vožnjo! je zgrbila obrvi Viola, nato pa prepadeno pogledala na Mary.
Marv je obstala z lističem v roki in zamišljeno zrla predse.
—	Kaj misliš? To bo polom! je stopicala Viola po sobi.
Mary se je grenko nasmehnila in dejala:
—	Kaj pravijo ostali?
—	Nina se je smejala, Flora pa še ne ve.
—	In gospoda?
—	Esmond pravi, da pojde tačas domov, \Valterju pa je itak vseeno! In ti?
Marv je potegnila z levico po očeh in mirno rekla:
—	Ne vem.
Niena mirnost je še bolj vznemirila Violo:
—	Ne veš? To lahko rečem jaz! Ti pa . . .
—	Jaz seveda! jo je prestregla Mary.
—	Ti imaš vendar prijatelja!
Marv je rahlo zardela in jo osuplo pogledala.
— Toda jaz, je nadaljevala Viola, jaz! Ali naj grem na cesto? je ogorčeno stopila k oknu.
Mary se je čutila v zagati. Rada bi potolažila Violo, pa se je zavedala, da bi bil vsak njen nasvet le prazna beseda. Ostati brez
kruha, je še doma težko, kaj šele v tujem mestu, v mrazu m v talcem poklicu! Sicer ne bi bilo prvič, toda človeka mine dobra volja in: zadnji prihranek je kmalu v tujem žepu.
—	Kaj te plaši? se je obrnila Viola. Njen glas je izzvenel, kakor da je pogoltnila misel, ki jo je bila hotela izreči.
Za trenutek sta gledali druga drugi v oči, nato sta pogledali obe hkrati v tla in kakor da bi govoril aparat, se je oglasila Viola:
—	Kako moreš biti tako mirna? Tako brezbrižna? Tako tuja; do mene?
Njene besede niso očitovale ne jeze ne očitkov niti žalosti ali obupa in prav tako ne veselja ali kakega drugega ugodnega občutka. Le iz njenih svetlikajočih se oči, ki so ležale v globokih očnicah, se je širil hud pogled in se zabadal v Mary.
Preplašena se je hotela Mary ogniti njenemu pogledu, toda Violine oči so jo motrile s tako prozorno močjo, da se ni mogla niti pre* makniti. Zdaj pa zdaj se ji je zdelo, kakor da ji hočejo izkočiti oči, pa so se velje uleknile in jo prebadale znova. Z velikim naponom volje se je slednjič prestopila in pobrala s tal nekak zaklinek, ki ga je imela za odpadlo sponko. Vrteča med prsti dozdevno sponko je zdajci zagledala Violin namrščen obraz in njene prej tako svetlosojne oči so bile zdaj žalostno meževne. Zasmilila se ji je in pravkar je bila sklenila, da ji pomaga kakorkoli, ko se je Viola v mrzličnem drhtenju zgrudila v pletenjač ob oknu. Mary je prestrašeno zavpila, skočila vsa zmedena na hodnik in klicala na pomoč. Njen glas je sličil ričanju mlade levinje. Prihitelo je nekaj gostov in Marv, čepeča ob onesveščeni Violi, ki je zamolklo hropela med mučnim trzanjem, jim je obzirno v nekaj besedah pojasnila Violine napade. Odnesli so nesrečnico v njeno sobo, kjer se je kmalu osvestila.
21
Vrtoglav je blodil Elij po razmočeni stranski ulici, koje samota je prijala njegovi duši, prekipevajoči v čudni zmedi zamame in strastnosti. Boj med razumom in srcem, med voljo in nagonom, ki ga je že od nekdaj skušal obvladati s hladnim umskim nestrastjem, se mu je zazdel spričo življenjskega vrtinca tako malenkostno brez* pomemben, da je užival v cinični misli: bedak je, kdor se boji pameti! Toda čez nekaj trenutkov je zardel od studa nad moškimi, ki uživajo brez ljubezni, v goli živalski sli in skrunobno onesvečajo najglobljo življenjsko skrivnost. Človek z duhom in voljo se ne sme onečlovečiti s poželenjem mesa. Ljubezen posvečuje strast, ljubezen razstruplja opojnost prirode. Hodil je s hitrimi koraki, da se znebi hotljive misli, ki se je navzlic treznemu preudarku ob spominu na Violo plazila po možganih. Ljubezen? je podvomil v pravilnost svojih naziranj. Ali je ljubezen samo ena, enkratna? Ali ne ljubi Marije, kakor nikoli ni mislil niti slutil, da je mogoče ljubiti in vendar kako se je moglo zgoditi, da se je zbudilo v njem slično čuvstvo za Mary? Čuvstvo, ki je zmagalo nad hotljivim poželenjem? Torej ljubi tudi Marv? Ah, Mary! je bolestno vzdihnil in se iznenada naslajal na zamamni moči, ki ji je podlegal v kratkih urah njenega domovanja v njegovem domu. Prišel je do visokega samostanskega zidu, ko se je naglo okrenil in se bolj v slasti nego v odpovedi otresel misli na lepo tujko: zgodi se karkoli, pozdaj se ne bom več silil!
— 468 —
Fantastična tehnika
Silni razmah tehnike zadnja de* setletja se nam kaže v popol* ni odvisnosti od premogovih ležišč, ki so pogoj za proiz* vodnjo železa. Tudi v svetovni vojni je šlo v veliki meri za premog, iz k a* terega črpajo mnoge države skoro vso svojo moč. Nekaj številk nam prav jasno predoči pomen tega prepotreb* nega prirodnega bogastva.
Anglija že danes izrablja vsa pre* mogova ležišča, kar jih je v deželi in ki bodo trajala kvečjemu še kakih sto let Nemčija je nekoliko na boljšem, ker ima velike zaloge rjavega pre* moga, kar velja tudi za nekatere dru* ge evropske države, ki so v tem po* gledu večinoma bolje preskrbljene ka* kor Anglija. Toda najsi bo res, kakor trdijo geologi: da ima Evropa dovolj premoga še za tisoč let, enkrat prav gotovo pride čas, ko premoga ne bo več, vsaj na takih mestih ne, kjer bi ga bilo mogoče eksploatirati. Zato je čisto umevno, da se znanost in teh* nika že zdaj pripravljata na tiste čase, iščoč primernega nadomestila. Naj* važnejši plod tega prizadevanja je za enkrat izkoriščanje vodnih sil. Dru* gače pa se nam zde vsi načrti, ki išče« jo energijo bodočnosti, fantastični, ker danes še ne občutimo prav nuj* nosti situacije, ki nas čaka.
Vtekočinjevanje premoga pomeni velik napredek glede štednje pre* moga, vendar pa je ta postopek čisto navezan nanj in je zaradi tega le pre* hodnega pomena, ki se zdi toliko bolj ničev, če pomislimo, da nam nekoč gotovo uspe pridobivati energijo z razkrajanjem atomov.
Ko je bil odkrit radij, sta se učenjaki kaj radi naslajali na prelepi sliki, ko se bodo praktično izkoriščale drago* cene lastnosti te čudovite snovi. Radij se, kakor znano nenehoma izpremi* nja. V njem neprestano razpadajo atomi, pri čemer se razvija toplota. Zal pa potrebuje en gram radija celih 4000 let, preden popolnoma razpade. Če bi se dalo razpadanje pospešiti, potem bi en sam prašek radija zado* stoval, da bi s pomočjo uparjanja vo= de gnal velik oceanski parnik iz Ev* rope v Ameriko.
Sicer pa je odveč, da se izgubljamo tako daleč, hoteč si ustvariti do jem
fantastičnosti tehnike. Nekaj prav utopističnih idej so namreč že prak* tično preskusili.
Kakor rečeno, se za pridobivanje energije v čedalje večji meri izrablja sila tekoče vode. Toda v vodi tiče še druge možnosti za »proizvodnjo« energije. V mislih imamo dva načrta: Izkoriščanje plime in oseke, ter tem* peraturne razlike morske vode v trop*
skih legah. Energijo plime in oseke so že večkrat skušali prestreči, toda preko skromnih poskusov doslej še nikjer niso prišli, ker je reč zelo dra* ga. Pomorske električne centrale, ki bi izkoriščale temperaturno razliko vode, imajo več izgledov na skorajš* nje uresničenje, kar je predvsem za* sluga Francozov Claudea in Bouche* rota, ki sta žc preskusila majhno mor* sko električno centralo na Kubi ter nemškega fizika Brauerja, ki je prin* cip sličnih central še poenostavil.
Georges Claude
Mnogo so si nekoč obetali tudi od izkoriščanja atmosferične elektrike. Izumitelj Plauson iz Hamburga si je na podlagi dejstva, da je zemlja ne« gativno, ozračje pa pozitivno elek« trično, zamislil skrajno preprosto re« šitev tega problema. Ker zrak ne pride
Električna zračna železnica Vozovi bi bili nekakšni zrakoplovi z železnimi plašči, tako da bi se sami držali od tal, poganjala pa bi jih privlačna in odbojna sila tuljav, .skozi katere bi pluli z velikansko brzino
v poštev kot prevodnik elektrike, je nameraval izumitelj spustiti v zrak izoJirane balone, napolnjene s helijem in po obodu opremljene z ostrimi ko« nicami, ki bi bile prevlečene s kakim radijevim preparatom. Ti baloni bi se spustili v skupinah kakih 500 metrov visoko in bi srkali ozračno elektriko ter jo dovajali na zemljo. Ideja je si* cer prav duhovita toda jalova, ker bi bil dobljeni električni tok mnogo pre« slab za praktično porabo. Zračunali so, da bi se dobilo na milijon kvadrat« nih kilometrov komaj dva ampera mo« čan tok.
Poleg vode in zraka pa je na zemlji še dosti drugih možnosti pridobivanja energije. V Toscani, v Italiji izkori« ščajo paro, ki uhaja iz ležišč boraksa. Para, ki bruha iz vulkanskih tal pod
precejšnjim pritiskom, se po izločenju v njej raztopljenega boraksa napelje v parne turbine, da v priklopljenih generatorjih proizvaja električni, tok. Tudi ameriški inženjerji se že delj časa bavijo z izrabo prirodnih parnih vrelcev v Kaliforniji in Kanadi.
Taka podjetja danes že niso nič no« vega. So pa v najtesnejši zvezi z na« črti, da bi se tudi skladi premoga, ki niso dostopni za normalno spravljanje kar pod zemljo električno zažgali, ta« ko da bi se dali prestreči vsaj koristni plini, nastajajoči pri tej suhi destila« ciji. Iz teh podzemeljskih plinarn bi se odvajal plin po cevovodih v odda« ljena industrijska središča.
Prirodoslovje uči, da z žganjem premoga izrabljamo samo shranjeno solnčno toploto. Kako blizu je misel, naj bi se solnčna toplota rajši nepo« sredno izkoriščala. In res se že od sta« rega veka pa do današnjih dni vrše slični poskusi, ki pa doslej niso pri« nesh pravega uspeha. Zbiranje solnč« nih žarkov z lečami in zrcali in na tej podlagi zgrajeni parni stroji so poka« zali, da po tej poti ni moči priti do cilja. Konstruirane so bile tudi že ne« kakšne solnčne peči za topitev rud in prefaljevanje kovin. A to so le pritli«
Model električne centrale za izkoriščanje energije plime in oseke ter baloni za izrabljanje atmosferične elektrike
i
kavi konsumenti, ki ne zmorejo vsega, kar nudi solnce. Edino praktično res šitev,si obetajo od primernih kemič* nih postopkov, s katerimi bi mogli prestrezati in po potrebi spet odvze* mati solnčno energijo. Zanimiv je v tem pogledu poskus znanstvenika Winterja. Ta je položil v posodo na* polnjeno z železnim kloridom in raz* topino sublimata platinsko ploščo in vse skupaj izpostavil ultravioličastim žarkom. Priprava deluje kot fotoke* mični element in proizvaja v temi električni tok, ki doseže jakost stotin* ke ampera. Neki Američan si je iz ta* kih elementov sestavil celo baterijo, ki mu je nekaj dni razsvetljevala dom. Vsekako mikaven uspeh, ki ga ne ka* že pustiti v nemar.
Nedvomno se bo v nekaj stoletjih s predrugačeriimi tehničnimi postopki spremenilo vse tisto, kar danes ozna* čujemo kot dokumente moderne teh* nike. Popolnoma se bodo preustrojila prometna sredstva in ž njimi ves pro* met. Kakšna bodo občila bodočnosti,
je seve čisto vprašanje fantazije. 2e pred vojno je neki berlinski izumitelj v modelu prikazoval breztirno želez* nico, ki so jo vlekle po vrsti postav* ljene tuljave s svojim magnetnim po* ljem. Vozilo je bilo železno in je br* zelo skozi tuljave na ta način, da je s posebnimi kontakti zaporedoma vklju* čevalo tok sprednjih tuljav, ki so ti* rale vozilo z neznansko brzino skoz* nje. Morda nam bodočnost spet pri* nese kaj podobnega. In če bi se take železnice potem še napajale iz elektro* kemičnih central, bi se železniški pro* met popolnoma osvobodil premoga in drugih goriv, ki jih danes troši tako ogromne množine. Kako drugačna bo* do prometna sredstva bodočnosti, ka* žejo tudi načrti orjaških kontinentalnih in prekomorskih letal, ki jih snujejo po vsem svetu.
Vse omenjene ideje in načrti pfa nam le megleno kažejo bodoči razvoj tehnike in čeprav se zde fantastične, vendar so v kali vse že začete in lc čakajo, da jih izzori bodočnost.
Konstrukter dr. Heyland preizkuša najnovejši raketni avto. Rakete so polnjene s tekočim kisikom in bencinom in dajejo pri izgorevanju reakcijo 200 kg, ki tira avto
pred seboj
-:---
i
Najmočnejši raketni motor v avtomobilu
Dr. Vlad. Travner
1500 letnica cerkvenega zbora v Efezu
313 sta izdala Konstantin Veliki in njegov zaveznik Licinij, sloveči »milanski edikt«, s katerim sta priznala Kristusovemu nauku svobodo, njegovim spoznavalcem pa zakonito zaščito. Tako je zmagala cerkev po 300-letni borbi nad svojimi vnanjimi sovražniki. Kmalu nato pa so izbruhnili v cerkvi sami srditi notranji boji. V 4. in 5. stoletju so se pojavila namreč povsod številna krivoverstva, ki so c^ražala edinost cerkve in obstoj družabnega reda. Mi otroci sedanjosti se uživimo le težko v mišljenje in čuvstvovanje teh davnih časov in skoraj nerazumljivi še nam zde ti strastni duhovni boji. če je Kristus z Očetom ;stega bistva ali če mu je samo podoben, kdo je ustvaril svet: Oče ali Sin, če je imel Odre-šenik naravno in resnično ali samo navidezno telo, če je sv. Duh ustvarjen ali od vekomaj, v čem obstoji božja milost itd. — to so bila važna vprašanja, ki so razburjala in pretresala ves tedanji svet, mnogo bolj kot danes vsi narodni, državni, socialni in drugi problemi. Od rešitve teh bogoslovnih vprašanj je bila odvisna usoda cerkve, države, narodov in vsakega posameznika.
Posebno važno vlogo je igral v teh časih poleg arijanizma nauk carigrajskega patri-jarha Nestorija. Ta je učil ok. 430, da je bil Kristus rojen le kot človek in da se je šele potem združila ž njim druga božja oseba Logos. Zato ste v Kristusu dve naravi in dve osebi: božja in človeška. Marija torej ni božja porodnica, temveč le Kristusova mati. Naziranje, da je rodila Boga, je pagansko, ker nasprotuje božji neizpremen-ljivosti. Ta nauk se je hitro širil po vsem vzhodu in izzval pri pravovernih, ki so častili že zdavna Marijo kot Bogorodico, nepopisno ogorčenje. Zato je pozval aleksan-drijski patrijarh Ciril po naročilu papeža Celestina I. Nestorija, naj pod kaznijo izobčenja prekliče svojo zmoto. Nestorij pa se mu je uprl in prizval sam na papeža. Cerkveni razkol je bil neizogiben. Da se uredi ta usodepolni spor, je sklical vzhodnorim-ski cesar Teodozij II. za Binkošti leta 431. III. občni cerkveni zbor v Efez (Mala Azija).
Mesto je bilo v starem veku važno. Tu je znamenito svetišče boginje Artemide (Ar-temision), ki je spadalo po svoji obsežnosti, umetniški dovršenosti in bajnem bogastvu med sedmera čuda sveta. Zato so prihajali sem verniki in občudovalci iz vseh krajev. Obenem je bil Efez važno kulturno in trgovsko središče, ki je tekmovalo s Smirno in Pergamonom za čast prvega mesta Azije. Prav tako pomembno vlogo je imelo mesto v krščanstvu. Odtod je hodil apostol Pavel na svoja misijonska potovanja in tu je živel in spisal svoj evangelij njegov sodrug Janez. Zato je zavzemal tudi efeški metro-polit odlično mesto v cerkveni hierarhiji. V teh časih je štelo mesto ok. 200.000 pre-
bivalcev. Zdaj je le neznaten kraj sredi nepreglednih razvalin.
Zbor je bil otvorjen 22. junija v veliki Marijini cerkvi v navzočnosti mnogih škofov, posebno iz vzhodnih provinc. Papeža so zastopali trije legati. Zboru je predsedoval patrijarh Ciril. Nestorij je bil sicer v mestu, ni pa se udeležil sej. Prva seja se je končala v pozni noči z obsodbo Nestorija in s svečano izjavo, da je Marija božja mati. Ta sklep je sprejelo ljudstvo z velikim navdušenjem. škofe so spremili domov z bak-ljadami in vse mesto je bilo svečano razsvetljeno. Ker pa se Nestorij s svojimi pristaši še ni vdal, ga je cesar odstavil in pregnal v Egipt, kjer je umrl 440.
S tem pa Nestorijev nauk ni izumrl. Tudi v naslednjih desetletjih je povzročil še mnogo sporov. Njegovi somišljeniki so ga širili z veliko vnemo, tako je štela nestorijanska cerkev v času svojega največjega razmaha (v srednjem veku) 27 metropolitov z mnogimi podrejenimi škofi. En del se je pozneje združil z Rimom pod imenom »kaldej-ska cerkev«, ki ima svoje središče v Mosulu (Mezopotamija). Ostali pristaši so se ohranili do današnjega dne. K njim spadajo n. pr. Tomaževi kristjani v Indiji, razne manjše ločine na Libanonu in deloma Kopti v Egiptu.
Ogromen pomen je imel efeški cerkveni zbor za katoliško cerkev, ker sta se obe stranki sklicevali na papeža kot vrhovnega glavarja krščanstva in priznali brezpogojno njegovo avtoriteto. Celestinov naslednik Sikst III. je dal ovekovečiti spomin na ta zbor v sijajnih mozaikih, ki so že zdaj v baziliki Santa Maria Maggiore v Rimu. Umevno je, da slavi katoliška cerkev letos ta dogodek z največjim sijajem. Svečanosti -— posebno v Rimu — pa so posvečene ideji sprave in združitve vzhodne in zapadne cerkve.
-^c--
Francoska pristanišča
Francija, velika podelovalka sirovin, od katerih proizvaja le nekatere, načelnica kolonialnega carstva razsejanega po 4 delih sveta, shajališče najrazličnejših inozemcev, je v znatni meri odvisna od svojih dohodkov, najčešče pristanov. L. 1913 se je na Francoskem vkrcalo ali tam izkrcalo 3,438.631 tujcev; lani, v letu krize, pa je ta številka dosegla 3,807.130, torej 11 % prirastka. Tudi tonaža blaga se je povečala v isti dobi, namreč za 22%, saj je prešla od 43 milijonov ton na 51,600.000. Te številke dobe šele pravi pomen, ako se pomisli, da je za 4.3% ladij manj pristalo oziroma od-plulo. Te ladje so bile manj številne, zato pa toliko večje, njih tonaža v 1. 1930 je presegla za 75% predvojno tonažo. Prav tako so se v 17 letih tudi luke obilo razširile.
Paraliza
Progresivna paraliza je metalnetično obolenje, to se pravi, da se pojavi po luetičnem (sifilitičnem) obolenju, ki ga je pacient prebil pred leti. Za srečo pa nastopi le pri redkih luetikih, dočim se pretežne večine ne loti. S pravočasno preiskavo tekočine hrbteničnega mozga (likvorja) se da že pri prvih znakih sifilide ugotoviti, da-li je bolnik kandidat za paralizo; z modernimi zdravilnimi postopki z živim srebrom, sal-varzanom in zlasti z umetno malarijo je mogoče takšne kandidate že v naprej očuvati strašne bolezni.
Paraliza nastopa večinoma v najzrelejši starostni dobi, ko je človek na višku svojih moči in si je običajno osnoval svoje domače ognjišče ter postavil na svet že nekoliko otrok, ki svojega reditelja nujno potrebujejo. Včasi imajo ti otroci vrhu tega kal bolehnosti v sebi in so potrebni še posebne nege. Paraliza strahotno gospodari nad svojimi žrtvami in kdor je pravočasno ne spozna in je pravočasno ne prične zdra-
viti, propade polagoma telesno in duševno do popolne človeške razvaline.
Posebno socialno nevarnost pomeni paraliza zato, ker ne nastopi hipoma in z vso močjo, temveč jo uvaja neka daljša doba, med katero niha človek med zdravjem in boleznijo ter kaže še neko posebno duševno delavnost in iniciativnost, ki ga pa vede najčešče do vprav blaznih dejanj, do nesmiselne radodarnosti, razsipnosti, nepremišljenih zarok, oporok, špekulacij itd. šele pozneje si lahko njegova okolica pravilno razloži vzrok takšnih dejanj. Zaroko ali oporoko je mogoče pozneje razveljaviti, toda marsikatera druga škoda se ne da več popraviti. Zato je priporočljivo postaviti vsakega paralitičnega pacienta že v začetnem štadiju pod varuštvo, da ne more s svojimi neodgovornimi čini škodovati sebi in družbi. Vprašanje pa je, ali ne kaže ozdravljenih paralitikov — in moderna zdravilna metoda jih reši v 50 odstotkih vseh primerov — sprejeti v družbo ponovno kot njene polnopravne člane in jim tudi dovoliti, da se udejstvujejo v odgovornih poklicih, n. pr. kot sodniki, zdravniki itd.
--SCSJS-
Ogromna vrtavka proti morski bolezni
V Filadelfiji so konstruirali velikansko vrtavko, ki jo bodo v močnem jeklenem okrovu ydelali v trup ladje, da bo z vztrajnostnim momentom svoje ogromne vrteče se mase 120 ton, preprečila zibanje ladje na razburkanem morju.
— 473 —
ČLOVEK IN DOM
Smotrena razsvetljava v stanovanju
Ker je skoro vse naše delo navezano na vid, je treba povsod skrbeti za čim ugodnejše svetlobne prilike, če hočemo da bo naše drlo izdatno in popolno. Naravna ali umetna razsvetljava je pri vsakem delu ve-levažno vprašanje, čigar zanemarjanje se vselej maščuje.
Dobro umetno svetlobo daje le pravilna razsvetljava, ki jo ume urediti samo oni, ki se razume na nekatera bistvena načela svetlobne tehnike.
i
(T-
Zgoraj: namizna svetiljka s poslikanim senčnikom iz pergamenta. Levo: moderna svetiljka na pisalni mizi. Desno: svetiljka na posteljni omarici
Razsvetljava se ravna po delu, ki naj mu služi, čim finejše je delo, tem močneje mora biti osvetljeno delovno mesto. Z zgolj pravilno osvetljenostjo pa ni še rešeno tudi vprašanje pravilno urejene razsvetljave. Ker si svetimo zato, da vidimo, moramo tudi skrbeti, da bo oko kar najlaže razločevalo. V prvi vrsti je treba skrbeti, da nam luč ne blišči, kar najbolj škoduje očem. Vsaka luč se mora zaradi tega zasenčiti z reflektorjem, ki brani, da žarki ne vpa-dajo neposredno v oči, ali pa zastreti s kako prosojno razprševalno okrovko, iz mlečnega ali opalnega stekla, alabastra, papirja ali svile, ki enakomerno oddaja svetlobo z vse svoje površine, čim večja je taka okrovka, tem bolje za oči.
Svetlo opremljeni prostori vsrkavajo manj svetlobe in se dado zaradi tega ekonomič-neje razsvetliti kakor prostori s temnimi stenami in temno opravo. Vrh tega pa se v
svetlo opremljenih prostorih svetloba mnogo bolj enakomerno porazdeli, ker jo svetle ploskve razpršujejo na vse strani. Enakomerna prostorska razsvetljava je ne le prijazna, marveč tudi najprikladnejša za delo in najmanj utrudljiva za oči.
Slaba porazdelitev svetlobe in sence pri umetni razsvetljavi je dostikrat kriva, da prostor ne napravlja estetičnega vtisa. Posebno odbijajoče lahko učinkujejo odsebne sence, ki vrh tega tudi najbolj motijo pri delu. Luč mora biti vselej na takem mestu, da človek ne dela v lastni senci, kar ni tako težko doseči. Za kuhinjo je najprimernejša vodotesna stropna luč iz opalnega stekla. Morda se namesti še slična stenska svetiljka nad kuhinjsko mizo in štedilnikom. Na sličen način naj se uredi tudi razsvetljava kopalnice. Tudi tukaj se morajo uporabljati vodotesne svetiljke, ena na stropu za prostorsko razsvetljavo, druga pa na steni ob zrcalu.
V sobah mora učinkovati razsvetljava tudi dekorativno. V jedilnici mora posebno poudariti mizo. Zaradi tega se svetiljka nad mizo dostikrat opremi s papirnatim ali svilenim senčnikom, ki je na spodnji strani še posebej zastrt s tanko svilo, da luč ne blišči. Za prostorsko razsvetljavo jedilnice, ki je tudi neobhodno potrebna, pa služijo ▼ strop obrnjene žarnice, ki jih navzdol zakrivajo podstavki iz opalnega stekla ali alabastra.
Slično mora biti urejena razsvetljava T sobi za gospoda, kjer naj bo posebno poudarjena prostorska razsvetljava. Pri sv®-
tiljki na pisalni mizi se na noben način ne sme videti žarnica, da ne blišči. Vendar pa mora biti vsa ploskev mize enakomerno razsvetljena.
štedilnik v senci štedilnik razsvetljen
Za spalnico je priporočijiva.polindirektna razsvetljava, ki se najlaglje doseže z dovolj velikimi marmornatimi ali alabastrovimi školjkami. Svetiljka na nočni omarici najbolj ustreza svojemu namenu, če je opremljena s premičnim senčnikom, ki propušča le medlo svetlobo, a vendar omogoča čita-nje v postelji.
--SSS-
AKO SE ME VEl
Moč glasu
Pri akustičnih merjenjih v zaprtih prostorih je uporabljal profesor Vem O. Knudsen pripravo, s katero je lahko pre-minjal energijo zvoka neposredno v mehanično energijo. Pri tem je spet prišel do zaključka, ki se mu tako rado oporeka, da so namreč za zelo veliko jakost zvoka potrebne prav neznatne sile. Normalen človeški glas komaj odgovarja jakosti nekaj milijonink konjske sile, če že hočemo nJega jakost izražati v tej enoti. Petnajst milijonov ljudi bi moralo govoriti hkrati, da bi ta »judovska šola« enačila eni sami konjski sili. Močan glas se tedaj izraža samo po svojem psihološkem učinku.
Svarilni smrad
V rudnikih se svetlobni in zvočni varnostni signali niso prav obnesli in tudi čisto tehnično jih je dostikrat nemogoče namestiti na pripravnih mestih v rovih- Po nekem novem postopku naj bi bil rudarjem svarilno znamenje pred pretečo nevarnostjo oster, neprijeten duh, ki ga človek p;'av težko zgreši. V to svrho predlagajo, naj bi se za primer nevarnosti spustil po ventilacijskem cevju v rove z zrakom pomešan neškodljiv plin, prav izrazitega vonja. Zlasti pripravne bi bile v ta namen butiio-ve ali etilove merkaptanske pare, ki diše kakor pokvarjeno zelje ali pa še bolje: pa-
ra bananovega olja, ki po zoprnosti prekaša vse umetne smradove. Ker struji zrak po ventilacijskem cevju z brzino nekaj sto metrov na minuto, bi se duh v najkrajšem času zanesel po vsem rudniku in opozoril rudarje, naj se zatečejo k varnostnim šah toni.
Trtinščina
Uči potreba iskat' hleba, pravi naš pre* govor. Velja pa seveda tudi za Američa* ne, ki si navzlic alkoholni prepovedi sku* šajo sladiti pozemsko bivanje z opojnimi pijačami. Tako so se lotili izdelovati vino s kar se da presenetljivimi pomočki, n. pr. z bezgovim cvetjem, z regratovim. Profesor znamenite univerze v Yale*u, R Selden Rose, je nedavno objavil čuden zvežček z naslovom \Vine making for the Amateur, kjer priporoča za izdelovanje dobrega vina zgolj uporabo trtnega soka.
Drogerija
Prekmurskemu kmetu so pri sodišču na* ročili, naj kupi kolek za 25 dinarjev. Ne vedoč, da je to štempelj, je gledal po me* stu, kje bi mogel dobiti tak kol. In na* posled je krenil v trgovino, nad katero se je bleščal napis: DROGERIJA. No, se* veda, z drogom nima ta naziv nič opraviti. Izvira iz francoskega: drogue, kar je bilo prvotno nizozemsko: droog, ki je istega korena kot nemški trocken in angleški drv t. j. suh. Odkraja je drogue pomenilo osehla zelišča, pozneje tudi lekarniško bla* go sploh, pa barvilsko, specerijsko itd. V francoščini pomeni nadalje izvrženo ali sla* bo blago, plažo. Po tem pomenu je posnet izraz za malovredno tkanino droget, ki se* stoji iz volne, bombaža in svile.
Visokost ljudi na Francoskem
Ako si bil kdaj v Parizu, si dobil dojena, da so ljudje v splošnem nižje postave nego v Sloveniji. Koliko pa znaša pri njih po* viprečna mera? Za odraslega moža štejejo okroglo 1.63 m, za doraslo Francozinjo pa eno šestnajstinko manj, t. j. približno 1.52 metra. Stas je podvržen velikim razločkom, ki so v zvezi z dobrimi fiziološkimi pogoji in delovanjem določenih žlez. Odvisen je kajpada tudi od rasti roditeljev.
črni bratje
L. 1930 zaznamuje vznemirljivo narašča* nje linčanja v Zedinjenih državah. »Natio* nal Association for the Advancement of Colored people« je dognala, da so bili v prvih 10 mesecih tega leta ubiti s puško, obešeni ali sežgani 23 zamorci. Med juž* nimi državami — ki se še edine spuščajo v to barbarstvo — stoji na čelu Georgija z 8 linčanji, Teksas s 4 pa na drugem me* stu.
a,	sef
Tedenski jedilni list
Ponedeljek, obed: Krompirjeva juha z gobicami (suhimi ali vloženimi v kis), mesena pašteta s solato. Večerja: sirove culice, kompot, za otroke isto.
Torek, obed: Panadeljnova juha, svinjske zarebrnice in grahov pire, češpljev kompot. Večerja: široki rezanci z gnjatjo, solata, za otroke isto, namesto solate oranže.
Žična košarica je preprosta priprava, pa vendar prihrani gospodinji mnogo po nerodnosti razbite posode. V električnem kotličku je vedno pripravljena vroča voda za pomivanje
Sreda, obed: Na juhi vranični fancelj, z mesom mešane prikuhe (špinača, redkvice, zelen ohrovt, koprive), pražen krompir, jajčna omaka. Večerja: jančja pljučica, ajdova polenta, za otroke polenta z mlekom.
četrtek, obed: Ragujeva juha (za to prihraniti nekoliko jančjega od prejšnjega dne), ocvrte jančje zarebrnice, pražen krompir, berivka. Večerja: kuhan regrat v solati in jajčne fritate z zelišči, za otroke isto.
Petek, obed: fižolova juha s testeni-mi polžki in ribji brodet s polento, češpljevi cmoki. Večerja: Ocvrte ribe in solata
ali pečena polenta s sirom in solata, za otroke namestu solate mleko.
Sobota, obed: Na juhi jetrni fancelj, z mesom leča, pražen krompir, hren. V e-čerja: meseni cmoki v omaki, dušen riž, za otroke dušen riž z omako.
Nedelja, obed: Na juhi testeni grah, telečji frikando, garniran s cvetačo in ocvrtim krompirjem, solata, smetanin Zavitek. Večerja: krompirjev kipnik z gnjatjo, solata s trdimi jajci, za otroke isto, namestu solate brusnična omaka.
RECEPTI K JEDILNEMU LISTU (Količina računana za 4—5 oseb)
Mesena pašteta. Iz enega jajca, 1/s 1 mleka, moke in soli žvrkljam v lončku tekoče testo in spečem iz tega 5—6 tankih frikat v omeletni ponvi. Nadev: 10 dkg ostankov telečje pečenke, jagnjetine ali svinjine ter 10—15 dkg gnjati zmeljem na mesnem strojčku. K temu primešam eno jajce, drobno sekljanega petršilja ali drob-njaka in eno žlico precvrtih drobtin ter 2 žlici naribanega parmezana. Primerno veliko kožico pomažem z mastjo, vložim na dno eno fritato, na to naložim eno tenko plast nadeva, čez tega zopet fritato in zopet nadev, tako dalje, dokler ne porabim vsega nadeva. Na zadnje pride fritata. To pokapljam z raztopljenim presnim maslom in pečem v pečici 15—20 minut.
Panadeljnova juha. Dve stari žemljici zrežem na tanke rezine, zalijem jih z 1 litrom hladne kostne juhe in pustim vreti pol ure. Nato juho žvrkljam, če je pregosta, dolijem še nekoliko čiste juhe. Preden dam na mizo, vžvrkljam vmes en rumenjak.
Mešane prikuhe. Eno perišče špi-nače, prav toliko rdeče redkvice z listi vred, kopriv ali ohrovta (zelenih veh od ohrovta) osnažim, operem in skuham v slanem kropu, in sicer dam v krop najprvo redkvice in ohrovt. Ko to vre kakih 10 minut, dodam še špinačo ali koprivice, ker za to dvoje zadostuje, da vre le kakih pet minut, redkvice in ohrovt pa rabijo več, da se glavice in rebra zmehčajo. Kuhano od-cedim in sesekljam ali zmeljem na mesnem strojčku. Prežganje pripravim v kožici iz pol žlice masti in ene žlice drobno zrezane prekajene slanine, pol žlice moke in pol žlice finih drobtin. V to denem pripravljeno zelenjavo, osolim, popram in dušim vsaj še pol ure na zmerni vročini. Ako je pregosto, zalijem z juho ali mlekom.
Prilate z zelišči. Spomladanska zelišča erman, meta, par peres žavbeljna, melise, dila itd. drobno sesekljam (za vsako jajce pol žlice) in na presnem maslu pre-cvrem, dam na krožnik, osolim in ko se nekoliko ohladi, primešam potrebno množino
Praktična novost v kuhinji
Urejuje Ivan P o d r ž a J. — Izdaja za konzorcij Adolf Ribnikar. — Za »Narodno tiskarno« kot tiskarnarja Fran JezerSek. <—>
Vsi v Ljubljani.
/ajec (po dve na osebo), dobro raztepem in zmešam z zelenjavami. V omeletni ponvi spečem nato iz tega fritate in dam takoj na mizo k solati.
. Ribji b r o d e t. 25 dkg različnih morskih ribic osnažim lusk in operem. V kožici segrejem olje, dam notri pol žlice moke in pol žlice drobtin. Ko začne to rumeniti, dam zraven še eno žlico drobno zrezane čebule, pol žlice sesekljanega petršilja, krhelj zmečkanega česna. Ko to tudi nekoliko porumeni, dam notri osnažene ribe, osolim, popram in zalijem z mrzlo vodo (1 liter), nekoliko okisam, dodam en lovorov list in pustim polagoma vreti pol ure. Po okusu
•
se doda nazadnje še eno žličico paradižnikove konzerve.
Telečji frikando. lkg telečjega stegna (kepica) osnažim kožic, ga na gosto pretaknem s slanino in nasolim, nato pa položim v kožico na rezine slanine, zelene in petršilja. Pokrijem ga in pečem v pečici, medtem prilivam od časa do časa z juho in oblivam s sokom pečenke. Ko je meso mehko (eno uro), odstranim pokrov in pustim, da se meso nepokrito lepo rumeno za-peče. Pečeno zrežem na kose in zložim na gorak krožnik, omako precedim in polijem čez pečenko. Garniram s cvetačo in ocvrtim krompirjem.	U-a
-SISSS-
Ranica f*uwa
Veliki vezir: »Zbudi se mesečni vitez in poglej zardelo novo nevesto«. (Liberalec Simon, ki ljubimkuje s konservativci).
Baldwin: »Vlecite, dečki, mi se vrnemo N
Revolucija na Portugalskem Bivši državni predsednik Machado, inspirator zadnjih uporov
Avstralija ne plačuje več obresti Avstralski ministrski predsednik Seullir.
merje. Zbolel je in Se ko je okreval, mu ni šla več iz spomina drama, ki ga je do korena prevzela v njegovi mrkli noči.
To je bii pričetek njegove računarske sposobnosti. Da bi se namreč iznebil neznosnega vtiska, ki mu ni dal nikoli pokoja, se je Fleury lotil' najnapornejšega posla: vežbanja v računarstvu. In neute-goma — kakor po čudežu — so mu bila najbolj zavozlana seštevanja, odštevanja in množenja samo še otroška igrača. Najtežavnejše delitve so mu šle od rok kot učarane.
Posebdob je živel v pojmovnem svetu, živel brez truda, z naslado. Aritmetične konstrukcije so mu bile vrhovno razvedrilo, nekak možganski šport, v katerem je slepčevo životarenje našlo vsebino. In hkratu je začutil željo po izobrazbi. Moledoval je, naj ga pošljejo nazaj v šolo za slepe. Toda na osnovi njegovih izpričeval so mu prošnjo odbili. Ker se mu je torej obetala mračna bodočnost v tej temnici med človeškimi razbitinami, je sklenil oditi kakor koli. Hlinil je besno blaznost. V norišnici, si je mislil, bodo že sprevideli, da se mi ne meša... Razbil je torej stensko uro, grozil vsakomur, zakrivil nekaj nasilnosti. Svoj smoter je hitro dosegel. L. 1911. so ga odpravili v blaznico v Ar-mentieres. Bilo mu je 18 let. Dr. Des-ruelles, kateremu je nemudoma priznal svoj položaj, ga je precej preiskal v duševnem pogledu ter ugotovil, da je silno vešč izustnemu številjenju.
»Medtem ko smo ga izpraševali«, se izraža v svojem poročilu, »je nekdo izmed nas pred njim opomnil, da bi se moral prvi januar vračati na isti dan v tednu vsakih 7 ali 8 let, in če se napravi popravek za prestopna leta, bi se mogel izslediti način, kako izračunati dan v tednu za določen datum. Drugo jutro Fleury naznani, da je uganil, in na naše vprašanje urno pripravi odgovor. Razložimo mu, kaj je kvadrat kakega števila, brž razume in pri tej priči najde kvadrate troštevilč-nih in četveroštevilčnih števil. Potem mu opredelimo kvadratni koren, a mu ne pojasnimo, kako se po klasični metodi poteza. Po nekaj dneh vam brezhibno potegne kvadratni koren iz štirištevilčnih števil in pove ostanek.«
Fleuryjevo korenjaštvo
Ob svoji polnoletnosti je Fleury zapustil Armentieres m z nekim impresarijem nastopal po »vzhodnih mestih. Na žalost pa zasilni barnum nima spretnega vodstva ter se razide. Med vojno poučuje Fleury oslepele vojake, potlej pa z okretnim podjetnikom križari po Franciji, Angliji in Zedinjenih državah, uspešno nastopajoč po glediščih in cirkusih ali šolskih dvoranah. Na svojem potovanju onkraj velike luže se sijajno nauči angleščine ter usovrši svojo splošno omiko.
Bržko mi je bil Louis Fleury predstavljen — izjavlja dt. Osty — sem preizkusil
njegovo računsko zmožnost. Poprej sem prisostvoval skazovanju dveh čudnikov, Inaudija, ki nadaljuje po svetu svojo zmagovito pot, iD Romanova, o katerem nimam več novic. Ako se mi je zdelo mikavno, analizirati duševni postopek Fleury-jev in psihološke prvine njegove darovito-sti, je to zategadelj, ker v družbi velikih brzoračunarjev predočuje zelo poseben, zelo redek, ako ne edinstven zgled, če pre-motrimo, v kakšnih okolnostih se je pojavila njegova številčna sposobnost in v kateri obliki se mu števila predstavljajo v duhu. Alfred Binet je opravičeno podčrtal, da so bili vsi glasoviti brzoračunarji v i d c i, t. j. da vstajajo številke pred njimi, kakor bi bile pisane v prostoru. Zgolj Inaudi je slišec, on v duhu č u j e števila in njih ustroj. Fleury — sleporojen — ni mogel biti vidovin, a tudi sluhovin ni. Ker je dobil prvo izobrazbo po Braillevi metodi in poprej prišel v dotiko z vna-njim svetom po tipu, si sedaj tipaje predstavlja številke in števila, kakor da jih šlata in piplje s koncem prstov.
Naj posnamem poročilo z javne seje, ki se Je vršila 2. nov. 1927 v Metapsihičnem institutu pred petnajstorico ljudi. Profesor matematike, dr. Saint-Lague, je sprejel vlogo izpraševalca. Najprej si je pripravil po stoletnem koledarju dolgo vrsto datumov, za katere naj bi Fleury povedal dni v tednu. Razen tega je prinesel računico z vprašanji in odgovori. Tako je bilo mogoče, da je bil matematični bistre celo uro zaposlen. Jaz sem pa s časomerom štel minute. (Dalje)
-3S£---
UGANKE IN ZANKE
Križaljka
1	2 ■ .i			4	5	b
7		8	■	9		
10			11			■
	■	12			■ 13	
■	14				15	
16						
18	1		HI191			
Vodoravno: 1. del kolesa; 3. poljski sadež; 7. moško ime; 9. glasbeni izraz; 10. svetinja; 12. sledi vojni; 14. vrsta vrbe; 16. mlečni izdelek; 17. posoda; 18. bodeča rastlina; 19. kazalni zaimek. — Navpično: 1. površinska mera; 2. riba; 4. moško ime; 5. steza; 6. Jolsonovo ime; 8. vrtni sadež; 11, geometrijski izraz; 13. up; 14. divja zver,
HUM.OS. V OLIKAH
>Kaj naj podarimo stricu za god?« »Morda kakšno knjigo.« »Ne, ne — saj že ima eno!«
Vljudnost 1931 Avtomobilist: j >Za vami> gospodi-
Pešec:
»Zakaj ima tvoj prijatelj na plesih vedno Napoleonov kostum?«
»Zakaj? Zato, da drži roko na listnici!«
RAZVOJ
Sodnik vpraša pričo: »Pa vaš poklic?«
—	»Ekonom.« — »Kaj pa je bil vaš oče?«
—	»Poljedelec.« — »In ded?« — »Kmet.«
Preganjanje skrbi

»Zdravnik je svetoval moji ženi štiritedensko spremembo zraka.«
»In vi ste jo poslali na hribe?« »Kaj še, dal sem preurediti zanjo sobo v, podstrešju.«