M H\. CVcIllii. Vzdigni pc-cni gla«e uvoje V uvelo fant C cirilic. Pisal, -'Mina naj /a[»oje lil razlega v kt>ru »v! liaila. «• devica uvela. Svete pesmi pila m, V božjim petju bila vnela, IMetla venec čistosti. Pri nevere.Ii zvesta bila Svojmu ki Zvelicarju, Si za vero kri prelila, Se darvala Jezusu. Valerjanu lovaršica V sveto vero ga dobi*. Z njim živelo ko »levi« t, Z njim v nebesih zdaj živin — Mu4 enicii in devica . Dvomi venec venča te. V raju uvelim si cvetlica. Kjer spomlad ti večna je. Zdai prepeva« bnz nehanju! Dviško pe»cm Jagnjela. S trumo Kvoljcmh obdana Povišuje* ca^t Boga. Vzdigni pesem glase svoje V čast zalo Cecilie, Pisal, struna naj zapoje Iu razlega v koru se. „Bod pozdravljena, devica!" Naj stogla«uo zrtversi. Pevcam. godeam pomočiiiea Bodi zvestu vnelej ti I — A. Praprotnik. idvenliie misli, „Ga natura ua mertvaški postelji v poslednjih izdihi jejili pojrmala. pricakovajc. dc j* ledeni gruden smermi pol s čela obriše in jo z mer-I vaškim pertam zagerne: le ntlade kali jesenskih setev so pričale od se hudeciga naturiiiga življenja iu me povesdiv no učile, dc zima konča s spomladjo, de pride po smerti vstajenje. Iu se bolj globoko sini izdihnil ter še dalej sam seboj govoril, Glej. sim djal, ludi per tebi se jc ze zdavnej osulo veselo cvetje sponiladnih dni tvoje mladosti, zdavnej so /e omolkuili v tvojih persih čversti glasi vese-liga petja, lahko je, do so mili za tebe ze memo sli prijemi poletni dnevi tvoiiga življenja, 111 lahko je, de je /.e tudi za tebe nastopil nepri jazni po/.no-tesenski cas, zakaj smeri je skoz razne bolezni ludi na tvoje vrata ze nektere krati prav pomenljivo poterkala. O kako slep jc pac človek, >im .se začel sam nad seboj jeziti, vse to vidi ju vi', in vonder nc pomisli! l«ovi čas, kteri se dcrzali lic da iti pozabi na večnost, ktera tudi takrat minila ne bo, akoravno hi si duša v pogubljenji stokrat želela: ise stvarem dopasli. ktere mu bodo vzete, in ne ise Hogu dopasti, kteriga posestvo je vonder edina sreča za cas iu večnost! Na vse misli človek. le ua smert noče misliti, na vse se perprav-Ija. le ua smeri se noče perprav Ijali, pričakuje tega inuniga.lc prihoda Gospodoviga nc. kleri jc morc-bit že silno blizo. iu mu ni mar, ali ga ho Gospod našel, kedar pride, hudeciga v dobrih delih, ali pa spijočiga v snicrtnih grehih. O zmota prestrašila, o slepota objokovanja vredna! Tako sim hodil dolgo po polji in kakor se kaze, so bile moje misli bolj žalostne, kakor vesele: zdaj se mi je zdelo, kakor dc bi mi mertvaško zvonenjc v ušesih donelo, in zopet, kakor de hi hučale mogočne trobente sodniga dneva, budit v grobih spijoče mertve. O mertvaški zvonovi, le zvonite, o sodne trobente, le hučajte. sun djal, saj ste ve na j boljši učenice modrosti in pobožnosti, ve naše razlrošcnc misli nar holj v llogu zherete, ve nar bolj presunete s svetim straham nase meso, de se hrabro (serčno) bojuje v vojski zoper mnogotere skušnjave, ve nar bolj v našim sercu pokročate (ukrotite) preveliko ljubezin do lega sveta, ga odtergujete od minljivih nečimurnost posvetnih in ga povzdignete k nebesam, kjer je edina lepota, vse ljubezni, edino bogastvo, vsiga hrepenenja vredno! — Solnce je že globoko v zahodu stalo, ko pridem do doma: ali komej se uscdciu poln teh iu enakih misel, stopi v i zim moj dragi prijatcl ltogomil iu sc čudi, ko me najde nekako zalustniga in tako silno zamišljeniga. Hog te sprimi, ljubi moj llogomil! mu rečem: usedi se k meni, Katollak cerkven Umi. V •ettiriik ¥5. listopada IKV4. ravno \ pravim času si prišel, zakaj serce mi je tako težko in polno, dc mi je treba koga, se z njim pogovoriti in si serce polajšati. Začnem tedaj Bogom!Iii pravit' vse, kar sim si mislil prelia-jaje sc po polji, in Bogomil mi reče: rTvoje misli so pac kaj permerne tekočim dnem. Stojimo namreč ravno na pragu svetiga adventniga časa, ko nam ludi sveta cerkev pomenljive resnice v spomin kliče in nam dve nedelji zapored pred oči postavi prihod Gospodov na veliki sodni dan.u Prav imaš. dragi moj Bogomil' mu rečem, misli na smert in sodbo so /lasti permerne tihimu adventnimu času, ko zvunajuo delo pojenja, vsa nalura okoli nas mirno spava. jc bolj mračno kakor jasno nebo, so dnevi kratki iu noči dolge, in vse ciovcka vabi, se notri podati v hišico svojiga serca, in v premišljevanji vccnili resnic sc z zbranim duliam perprav-Ijati na prihod Gospodov. Beseda advent namreč pomeni v slovenskim prihod, iu sicer prihod Gospoda nasiga Jezusa Kristusa, ali ta prihod Gospodov sc je začel, ko se jc večna Beseda včlovečila (meso postala), odrešit vesoljni svet greha in pogubljenja in ga spravit z razžaljenim Bogam. Ta prihod terpi sc zdaj in noter do konca sveta: zakaj včlovcccna Beseda še vedno med nami v nar svetcj.sim Zakramentu prebiva, iu Kristus sc vedno skoz svoje namestnike po svetu okoli hodi, ise zgubljenih ovčic in jih z milim glasam k sebi vabi i 11 lerka neprenehama na vrata našiga serca, de bi mu odpcrli. in ga notri pustili, dc bi pri nas prebival iu z nami večerjal. Veseli spomin tega per-viga prihoda Gospodoviga obhaja mati katoliška ccrkev na visokosveti božični praznik, in svoje otroke skoz štiri adventne tedne na njega perprav-ha. O dc bi pač vsi kristjan je lepi adventni eas v duhu sv. cerkve obhajali! O de bi sc pač v tem svetim času vse človeške serca neheskimu Ženinu vdale, se očistile hudobe in grehov, se kakor neveste ovenčale z vcncam prelepili čednost iu sc spremenile v lepo ozaljsanc jaslica, v ktere bi mati Maria z veseljem svoje presveto Bete položila! »Bog le u-sliši~. je zdihnii Bogomil. — Drugi prihod Gospodov bo na veliki sodni dan. kedar bodo hučalc trobente angelske iu bo dala zemlja svoje mertve nazaj, se bo perkazalo znamnje odrešenja na nebu iu bo prišel Kristus na oblakih neba, nc več kakor Odrese-nik. ampak kakor sodnik s strašno vago pravice Kozje v rokah, in vsi, kteri bodo prelahki najdeni, bodo vcržeiii v brezno večniga pogubljenja. D moj Bogomil! angeli iu svetniki bodo takrat pred obličjem serdiliga Sodnika trepetali, kako se bo tedaj se le nama ubogima grešnikama tisto uro godilo? »Bog nama daj takrat na desnici stati", je pristavil Bogomil iu globoko gin jen svoje oči proti nehe-sam povzdignil. De. sim rekel, Bog daj takrat nama in vsim ljudem na desnico postavljenim in prištetim hiti kardelu izvoljenih božjih! Dc se bo pa to zgodilo. jc treba, dc se na pervi prihod Gospodov vredno perpravimo. zdaj ko nas Kristus, nc kakor sodnik, ampak še kakor Odrcsenik obiskati želi in nam z milodaroo roko neskončno ceno svojiga odrešenja. odpiišenjc grehov in nebeško oblačilo po-svcčujoee gnade hezje ponuja. »\c zameri, ini ljubi prijatcl! mi zaverne Bogomil, od vredniga perprav-Ijanja na ta pervi prihod Gospodov bi pa jaz s teboj natanjko rad govoril, ali za danes sc jc ze zmračilo: ako ti je tedaj ljubo, le v kratkim zopet obišem." Tvoje obiskanje bo moje veselje, in poslovila sva se: Hvaljen hodi Jezus Kristus! - \a vekomaj. \mcn. K — . Pismo apottoLkiga misionarja H not-a g. Luguetu, He-sebontkimu škofu iz Junan-a t Kat a ji poslano. Prečastitljivi Gospod! Ker dobro vem, kako serčno se pečate za vse, kar se tiče časti Božje, zveličanja duše in časti našiga (misjonarskiga) društva; sim si svest, de vas bom razveselil, ako vam podam naznanila, ktere sim ravno zdaj od prečastitljiviga g. Filomeliskiga škofa dobil. Te le so lastne besede njih škofje milosti. „l'ast mi je, vam žalostno in ob enim tolaži jiv o naznanilo o blaženi smerti prečastitiga gospoda Va-hala in njegoviga kateheta podati. Oba sta ravno tisti dan v boljši življenje sla; bila sta v ječi zadušena in ostrupena. /e pred nekoliko dnemi smo od vječenja svojiga draziga »obrata zvedili. Bil jc na Tonking-skih mejah v sredi nove po njem napravljene keršanske občine: tam je peršel v roke mandarinu tretjiga oddelka , kteri je proti misjonarjem silno sovražniga serca. Precej pervi dau je bil neusmiljeno mučen iu jc mogel težko lepenje s palicami terpeli. t'a-siiti gospod Valial in njegov katehet sta bila perve dni maliga travna (11. m. travna 1851) po štiriletnim jetništv u ob življenje pcrpravljena. Dva kristjana, ki sta imela sporočeno, jima pomoč perpra-viti, sta bila tudi vjeta in od tistihmal ne vem. kaj se jc z nima zgodilo. Nedvoniljivo se bo ž njima delalo, kakor z njunima duhovnima očetama. Tako dela neverska pravica! Dotični mandarin je vedil, de je njegov stan v nevarnosti, ker je vkljub uter-jenili dogovorov misjoiiarjc terpežil: se tedaj iz zaderge spraviti, ji je dal z njunimi ljudmi vred brez očitniga obsojenja vsmertiti. O de bi Bog nam poznej tako smert dodelil! Kri spričevavcov ( m u č c n c o v ) j c s e m e kristjanu v. Satan derži kitajski narod preveč terdo v svojih parkljih, kakor de bi ga brez kervaviga boja izpustil, /e cez eno leto so častitiga g. Valiala zalezovali: kolikrat jc bila ze njegova vera poskušena, zlasti pri ti pcrloznosti, ktero bom vam zdaj povedal, kakor sim slišal iz lastnih ust predragiga prijatla, in tudi iz ust kristjanov, ki so priče hili. Lansko leto uckak o tem času ( 1*50 h koncu maliga in začetku velieiga travnaJ je bil pri neki keršanski občini ne deleč od poglavitniga mesta, in jc kerstil tam dvajset odrašenih en dan. To je bilo več kakor dosti, ncprijatla nar hujši raztogotiti. Ta čas je bila tolika susa, de v mnogih vaseh še dosti vode niso imeli, si žejo potolažili. Bila je viditi nevarnost, de se nič ne bo perdelalo na nezmerni ravnini, ktera sicer več od polovice rajža za glavno mesto daje. /c petdeset dni so ajdje v svojih mali-kovavnicah močno dežja prosili: hodili so v ta namen s procesijami in su darove prinašali, h kterim so vsi, veliki in uiali, bogati in ubogi, od najpo-slcdiijisiga berača do perviga mandarina perhajali. Povsod so se perpogvale kolena iu sc je kričalo, kakor nekdaj: Bal. uslisi nas! Ali takrat kakor zdaj ima bal le ilovne ušesa, ktere k slišan ju niso si varjene: krisljanjc pa se teh opravil niso vdeleževali. Ko je ajdani njih gluha molitev zaiuerzela. so k vražam prihežaii. de bi vzrok le grozne šibe zvedili. In dozdevalo se jim jc, de bi bili kristjan je tega krivi, in de bi vgodniši vreme pcršlo. ako bi tudi krisl janjc na njih v razne opravila hodili in dež-jeviga duha utolaziti si prizadevali. Ta govorica seje kakor blisk razširila. Vstane zgon k bližnjimu ter- gu, kjer se nanaglama nezmerna množica ljudi zbere. Ondi se zopet sklene: kristjanje se morajo drugim ljudem perdružiti in dežja prositi: ako pa ne. bodo brez vsake pomude s svojim učenikam (g. Vaba-lam) vred živi sežgani.—Ne da se utajiti,so rekli, de so oni te suše krivi. Pred nekoliko leti jc bila vera nebeškiga Gospoda v celi ti okrajni še neznana; pa tudi duhovi svoje jeze niso še nikoli tako britko razodevali. — Tako je mislil in govoril ne-verski ljud, kar se neprevidama pošten osemde-sctletin starček moško oglasi: bilje goreč kristjan, napolnjen s tisto vero, ktera vse premaga. ..Ne bojte se,u reče višjim, .,nebeški Gospod vam zamore tolikanj zaželeniga dežja dati, iu le On sam ga zamore dati. Perpustite mi saaio tri dni, bomo mi kristjanje goreče dežja prosili, in ga bomo tudi dobili. Vi pa zamorete tudi perpomoči in nam preskerbeti, česar potrebujemo. Pripravite nam tudi spodobin kraj, de se bomo v njim zbrali: zakaj slehern zmed vas mora priča hiti, de se pri naših božjih službah vse spodobno godi.** — ..Ali bi bili vam dobri naši tempelni?** so ajdje precej ua to rekli. —,,Dobri; ali maliki morajo \iin, iu namesto njih se mora tam križ postaviti." reče starček. S vrt je bil kar naravnost sprejet, in v kratkim je bilo vse perpravljeno. Ljudstvo se je gnalo do narbliž-jiga maiiškiga tempelna: nebogi božički so bili nekaj skoz vrata, nekaj skoz okna odpravljeni, kar se sicer ni s prav posebnim spoštovanjem godilo: ni bil namreč njih praznik. Na mesto njili so se postav ile keršanske podobe. Drugi dan so se imele molitve perčeti. Ko je bilo vse to pripravljeno, so easiitimu Valialu naznanili. Ilila je ze noe. ..Moraiu spoznati,** tako mi je prav il ta dragi sohrat. ..ko sim to reč dobro premislil iu prevdaril. de sim se znajdel v ne majhnih zadergah. Moja čast. kakor tudi druzih kristjanov, je bila v nevarnost djana. Moja priču-jočnost je bila sploh znana. Ne ene meglice na nebu; nikjer ne nar manjšiga znamnja dežja, tako slovesno obljuhljeniga. Pomolil sim pa zaupljivo k llogu iu k njegovi deviški Materi, in sim se čisto vpokojil.** Drugi dan so se vsi kristjanje postili: iu po sveti masi. ki so jo v svoji kapeli slišali, so izšli v procesii litanijc k vsim svctuikatii spevajoči. .Novokersenec svetičuo oblečen je pred nami nesel križ z globokim spoštovanjem, /a njim jc šla cela kersanska občina; častiti gospod Valial v koretlju in stoli je procesijo sklenil. Po straneh so nevcriiiki molče stali. Ko so na imenovano mesto persli, so se navadne molitve za dež slovesno opravile. Po tem je molil vsak, kakor je vedil in znal. dokler ni bilo čas jesti. Tu so se pa nevcriiiki prijeli dela, oni sami so kristjanam stregli, kteri so vsi skupej jedli, razun častitiga gospoda Vahala, ki so mu bili posebno mizo pcrpraviii. Nebo pa je bilo le jasno iu brez meglice. Tako je bilo tudi drugi in tretji dan, never-niki so se obnašali kakor pervi dan: ali deziti le ni liotlo. - Nekteri vse prenagli so jeli žc goder-njati. Mnogi verni so gospodu Valialu svetovali, de naj kam pobegne. S tem pa bi bil svoje preljube novokeršcnce v skušnjo djal, k prazno vernim navadam prihežati, ali pa. de hi bili v nevarnosti od razkačeniga in sveti cvangeli zasmehajočiga ljudstva na mestu umorjeni biti. „še nikoli ni naš Kog zapustil teh. kteri so v njega upali: v njegovih rokah sim.fc* To je bil njegov edini odgovor. Le trenutek poznejši, in ze jc bilo po li terdi skušnji. Obnebje se je s sopari napolnilo, vstal je groziti vihar; tečin naliv se je spustil, tako, de so drugi dan zamogli neverniki njive z rajžem obsevati hvalijoči ime keršansko in poveličujoči Koga vsi-gamogočniga, kteri v nebesih prebiva; itd. V Ju-nan-u 10. vel. travna 1N51. A Huot. itd. (IIlas jed. kat.) Ogled po Slovenskim. Iz Ljubljane. G. Danici Kaj ene, fajmošter v pokoju v Kočevju, je li. listopada uiuerl. «Is gornje krnj«»ke. Dalje.) Kar zidanje tega ltožjiga hrama tiče, hc pa ne more reči, de bi delo popolnarna bilo. Berž ko ne vanj stopi, neke neprimernosti oči žalijo. Pod korani *ta dva nepotrebna kotu. ki cerkev kazita in njeno žc tako pičlo prostornost, manjšata. (Cerkev je 10 sežnjev dolga. 5 -6 široka, in toliko visoka.) Kavno tako je tudi na koru. uc hc Humo iz nred kma, kjer imajo orgle ntati. po cerkvi vidi, na obeli konceh pa imaš zid pred seboj. To ti bodo prijetni koti za tiste, ki le radi /a durmi o-Htajajo. l*oilej h(o dve veliki okni, na vsaki strani cerkve eno, ki tako blizo tal nežetc, de bi človek nkorej ljbko nkoz okno v cerkev skočil. Ako bi hc vsaciga za li čevlje od spodej zazidalo, bi bile se zmerej obilniši velikosti. Dalje ima cerkev ua 4 voglih 4 v zidu napravljeno izdolbljine (jiiške), sprednji za stranska oltarja, zadnji pa mende za kerstiti kamen iu npovcdnico namenjene. /a oltarje se mi prcinajlinc zde. ker so komej Hcžeuj široke. Naj veči neprimernost pa se pri velikim oltarju najde. Na vsaki strani prezbiteria jc en žagrad. Zagredskc vrata iu meiiza oltarje va so prav vštric, tako, de bi ravno v meuzo butil. ako bi iz ža-gradnkih vrat naravnost dalje šel. -zdej ste pu še dve stopnici pred oltarjem. Ako hoče tedej mašnik k oltarju pristopiti, mora na tikolo iti. ker ima cerkev le ene name vrata, kar gotovo ni dobro, in en žagrad vsim potrebam zadosti, hc bode mendc žagrad na neverni nt rani od peri pustil, de bodo ljudje tudi na tem kraji vuu in mder budili. De je to nepristojno in iicpcrpravuo, je očitno. Prepozno prihajajoči bodo ravno v mašuika zadevali, ko bo pred oltarjem pri spodnji stopnici molil. Ako veter potegne. mu utegne še hosiio z oltarja pihniti, liste v bukvah p re metal i. ali pa celo kebli zveruiti. Vidil sim več v tem stoletju ua Krajnskim narejenih novih cerkva: v Šmartnim pod Šmarno tiaro, v Smledniku, v l*<»ričali. ua tioj/.du. vMavčah. pri V»vi 1'erkvi. Nektere so lepe. dobro perpravno delo. ali t« moram vunder reči. de nobena zmed njih ne mi ne zdi tako Kvcršcno delo, kakor so nektere starejši iz poprej-šniga stoletju. Vse lepši se mi zdijo druge iz preteče-niga stoletja, postavim: štiri Ljubljanske, ali pa tudi Kamniška. Teržiška. ferklainka, šmartniška pri Kraj-nu. Nakliška. Postojnska. Veleaovska in druzih več Kad bi hotel tiste može poznati, ki ho za take cerkvo plane0) delali, rad bi hotel vodili, ali »o bili duhov-nkiga ali deželskiga stanu, ali so bili ptujci* Pa uaj bo to kakor že. to se meni gotovo zdi. de so imeli več cerkveniga duha in naboicnskiga nadušenja. kakor pa zdaj naši mojstri. Ali bi ne bilo dobro, de bi se plani za nove cerkve in duhovske hiše tudi od tacih mož na-rcjali. ki ne h cerkvijo iu naboženskimi rečmi kaj ve«* pečajo, kakor le enkrat v tednu k maši iti* ali de bi saj take plane višji cerkveno predstnjništvo od vsih strani dobro pregledovalo, prej ko ne poterdijo? de bi ne pri tacih delih ne gledalo le na to, kaj noviga. mar večna to. kaj lepiga, dobriga. za pravo pobožnost piistaj-niga. če prav stare oblike, je narediti, ali bi se nc iii»gii • PUn je be«e«ia. k«r »c ccl» (t»* n.i 1.1 a n « dl'He lil prC«'»ČUl. t>yfi'B'k visoko i.v li,u ziutd d.itu nc rtuhovnine :aki ntozje najti, ki hu na umetne stavbe po-ebno za cerkve in druge poslopja. ki iiabnzcnitke namene imaio. dobro iz-uceni. kakoršne ho nekdej Jezuiti imeli ' P«»jdite po deželi gledat, in b«!e v.d.ii. kako malo jc laimzcv, dc bi bdi res za duhovsko stanovanje ugodni veliko pa ji li jc popolnama ska/.enih. Zu to se ni tieba mdili: taki možje so jib delali, ki sc niso nikoli tega mili. kako-sne morajo hiše /i duhovne bili. dc bi se tisti, ki v ■itih stanujejo. ložej posvetniinu duhu branili, in po svojim poklicu živeli, koliko bi pri takim cerkve prihranile! koliko manj sitnost bi bilo! Ali bi sc ne mogla tudi glede tega cerkev osvoboditi ' Pa de k Zabuinki cerkvi nazaj pridem, ona st»ii tnalo od ceste na travniku, kjer ob pov.idi.j h eez in čez voda nastopi in po delj časa stoji iuza. Med cerkvijo in vasjo teče potok. Zabnica imenovan Ob povodnjih se čez bregove svojiga vodotoka po vsih travnikih iu vertih razlije, de je cerkev iu kaplanija okoli in okoli z vodo obdana. Zdej so od kaplanije do cerkve pot nekej vzdignili iu zidan mostek naredili, de sc voda odtekati more Ta voda jc prav škodljiva za cerkev, vertc. hiše iu travnike. Velikokrat seno in otavo pomaže iu pokvari bližuo pot tez travnike k sv. Iluhu zalije: kdor hote v cerkev iti. mora vodo in blato gaziti, de je strah. (halje sledi.) Iz Notranji ga v dan sv. I.eopoliia Ve- liko se jc ze po nemških iu slovenskih ča.-nikih bralo od zidanja, in posvecvanja farne cerkve sv. Pavla na Vcrhniki. tudi iz horeu-kiga je došel glas kolkanj dc Slovenci po krajnskim za božjo čast storijo. Marsikdo bi misliti utegnil, de sc po druzih farah nič ne stori, ker »e ne ra/.glasujc. I'a tudi drugod se pobožni duh Slovencev razodeva, al — bodi *i i/, ponižnosti, ali za-voljo pomankanja dopisnikov — bolj na tihim ostaja. Kdor letašnje leto Noirajiinko le uekolko pogleda, sc more prepričati, dc tudi .Votranjčani za b< zjo čast niso ravno zadii|i. l e se oberneš od Postojne proti Terstu. bo* vidil precej v Postojni cerkev lepo ozališauo. ako ravno jc bila I. ISltt obropana. in verh tega še lepi. novi Božji grob; v llrenovcah novo pokriti stdp ali turn. iu novo napravljeno šolo; na liazdertim (majhna kaplania komej s TU hišami) novo šolo. orgle in cerkvico. de jo jc veselje ogledovati; v Senožečah novo zvonenje itd. Ako sc pa podaš od Postojne proti Keki. li uriča od pobo/.niga duha Notrajncov novo pokriti -tolp v števani in Slavini. nova šola v Knežaku, osnova šole v košani. novo zidana cerkev v kilovceh. posebno pa Ternovska fara. V ti so v dveh letih 3 poddru/.nice ( Velka Bukovca, hobropolje. in Vcrbov ) po vzdignjene, in popravljene bile: pri eni kaplanii (v llarijahi je bil nov stolp sozidan. in pri farni ccrkvi v Teroovim je bil stolp z bakram al kufram pokrit. Mem grede druge stroške, je samo le stolp pri farni cerkvi faranam stroškov blizo do 3000 napravil. — Stara farna ccrkev sv. Petra v Teruovini je bila že I. 18*^1) za več komoleov podaljšana, in novi stolp sozidan. al dokončati ga, takrat ni bilo mogoče, lc prosto strešici iz dil so mu naredili: lepši in umetuiši streho narediti so naslednikam pripustili. Žc več let so si poprejšni g. tehant prizadevali to delo dokončati, al slabe letinje. in revšina fa-ranov jih jc opovirala. Scdajni tehant. častiti g. Anton Grašič s softejskinimi možmi so se lansko leto tega dela krepko poprijeti, in z Božjo pomočjo svoj eil in konec •i Bog plati 7?k dopis' — Vpisnih ».pričevanj za Va» in za mnogo druzih nam častiti odbor dru-tva pv. Moliora se ni poslal, tudi bukev ne. ki jih je permankalo za nektere častite dražnike \ rednišiv«. dosegli V saboto. to je. IJ f m. popuidaii jc p ikanjc. m groiucnje ccikveiuh moznarjev, mi *bive»no zvonenje vsim faranam oznanilo, dc je delo srečno dokomano. — Ce se pomi« ijo slabe letinje, ki so zaporcdauia nasted-vale. in vsi pomnoženi davki, ki so jih revni ljudje v slabih letih odrujtovati mogli, in de so pri vsim tem vender v 52 ali H letih vse gori omenjeno za Božjo čast storili, mora sleherni spoznati, dc tudi pri Notrajnčauih vera še ni zaspala. — Ce ravno s<, serce raduje viditi tolikanj lepih naprav. verider tudi človeka v serce zbode, viditi. koliko de šc manka. posebno v Tcrnovski fari. Karov ž je taki, de sc pri hudi burji, kakor je tukaj navadna, zaspati nc more brez straha, svoje življenje zgubiti, gg. kapljam nimajo nic svojiga posebniga stanovanja, ampak mu preailjeni se po petjih hišah potikati, in zavolj pohištev z druzimi družinami skupej prebivali. Kolkauj nad-ležnosti, de morajo po takim prestati, si vsaki lahko misli. — Šolsko poslopje jc tudi tako slabo, de si letaš ne upajo vee otrok noter pošiljati. — Ternovskc faraue tedej čakajo še stroški, kterih v sedajuih časih, ko morajo zraven vsigu druziga še odškodnino plačevati zmoči ne bodo mogli, ako se jim od drngod na roke nc pojile Razgled |>o keršanskim »iclu. Od her vaške meje. M>. listop. pišejo .slovenske nov.-, de se z Bosniaki per vsili lepili obljubah vedno neusmiljeno dela : — ne le od t u r k o v samih ampak tudi od staroverskih višjih so zatirani. Toži sc močno zoper bosenskiga staroverskiga vladika (njih škofa), dc sebi podverzeno staroversko duhovnivo rameiio stiska, in od njega dnarnc davke tirja, ki nobene postavne zastave nimajo. Nekoliko staroverskih duhovnov je šlo v Sarajevo prasat. pod kakšnim imenam. de te davke od duhovstva tirja? Odgovor je bil ta. dc je vladika nekaj popov ukazal v jeco vreči, s pristavkam. de tako se bo slcherniniu zgodilo, kteri lic bo plačal. Te silne in neprecenljive stiske — in pa od vsih strani, ki so svesto slaroveream šiba Boža za njih odpadstvo od liima, bi mogle veinler tuli Ntaroversko diibovstvo že enkrat zbuditi, de bi začeli minili, kje de je resu ca. m i li «1 ii rovi« Vet udov Marijne družbe na Igu S gold.. poslanih po gosp. Jožefu Partelnu za misjon prečastitiga gosp. h r. Ignacja knoblcharja. \ovi<*Hm k 93* listu. / Pismica v h'.1. I. Nov." nam ni treba se enkrat prebirati^ smo Vas pervikrat razumeli, ali \i nas neki niste razumeli, sicer bi ne bili k takimu sklepu peršli /Tu in tam kak bravec.« iNov.i . /.Obilno veliko bravcov<