155. številka. Ljubljana, v sredo 10. julija 1901. XXXIV. letu. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izim&i nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrsko dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leto 5 K 50 h, za jeden meaec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom raCuna se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpošiljatve naroCnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od štiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vraCajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trga št. 12. Upravništvu naj se bla" govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12. „Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Deželni zbor kranjski. X. seja dne 9. julija t. I. (Konec.) Po poročilu posl. Grassellija sta se prošnji Lovrenca Oblaka in Nikolaja Pelj-hana za podporo odstopili deželnemu odbora v rešitev. Po poročila posl. Višnikarja se je šolskim sestram v Šmihelu pri Novem mestn dovolila dosedanja podpora za poučevanje gluhonemih deklic letnih 1000 kron do leta 1903 Po poročilu istega poslanca se je proš-nja županstva v Brusnicah za podporo za zgradbo Šolskega poslopja v Gaberji odklo nila z dostavkom, da je take prošnje vla gati potom šolskih oblastev; učiteljski vdcvi Filomeni Vidmar se je dovolila za 1. 1902., 1903. in 1904. milostna pokojnina letnih 300 K; vpokojeni učiteljici Ani Bauer seje pa pokojnina zvišala na letnih 500 kron; prGŠnja učiteljske sirote Gabrijele Treven za podaljšanje vzgojnine se je odstopila dež. odboru; vpokojeni učiteljici Ivani Tominc se je zvišala pokojnina na 500 K; prošnja županstva v Mozlju za podporo vsled toče se je odstopila deželnemu odbora z naro čilom, da poizve, koliko je škode, in da potem dovoli primerno podporo iz kredita za oškodovance po ujmah, katero prošnjo je toplo podpiral tudi posl. P a ki ž. Po poročilu posl. dr. Papeža se je prošnja županstva v Hrenovicah za podporo za napravo vodnjaka na Velikih Brdah odstopila dež. odbora z naročilom, da deželni inžener stvar preišče in klasifisuje potrebnost. Po poročilu posl. Povšeta se je društvu za pospeševanje obdelavanja Ijubljan skega barja dovolilo prispevka 300 K. O preložitvi okrajne ceste Tacen-Ska-ručna Vodice je poročal posl. Jelovšek. Sklenilo se je: V zakonu o uvrstitvi cest z dne 2. aprila 1. 1866 , dež. zak. št. 6, pod točko 9. lit. b) v cestnih okrajih ljubljanska okolica in Kamnik navedena okrajna cesta Tacen Skaručna Vodice preložiti je po projektu, ki sta ga dala napraviti okrajno-cestna odbora za skladni okraj ljubljansko okolico in Kamnik, in sicar v vasi Tacen začenši na parceli 158 do zopet ne zveze med parceloma 128 in 129 katastrske občine Tacen, ter na progi Šmartno Povodje začenši med parcelama 44 in 46 katastrske občine Šmartno do okrajne ceste Povodje-Gameljni med parcelama 520 in 521 katastrske občine Skaručna. Zajedno se je v to svrho dovolilo podpore 6000 K iz deželnega zaklada, s katero podporo pa je všteti tudi tistih 1000 K, ki jih je deželni zbor dal že meseca maja 1. 1899 na razpolago. O uvrstitvi nekaterih občinskih cest v cestnem okraju kranjskem med okrajne ceste ja poročal isti poročevalec. Sklenilo se je naslednje občinske ceete uvrstiti med okrajne ceste: a) Cesto, ki se v Hotemažah odcepi do kokrske državne ceste ter pelje v Olševk; b) cesto, ki se pri Godelmanovi hiši na Trati odcepi od okrajne ceste Spodnji Bernik-Cerklje Visoko ter pelje v Ader-gaz, oziroma do ondotne šole. O preložitvi prečenske okrajne ceste mej Beršlinom in Prečno v cestnem okraju novomeškem je poročal posl. dr. Tavčar. Sklenilo se je: V zakonu o uvrstitvi cest z dne 2. aprila 1. 1866., dež zak. St. 6, pod točko 48 navedena Prečenska okrajna cesta je na progi od Berfilina do Prečne preložiti med parcelama Ste v. 70. in 71. katastrske občine Prečne po projektu, ki ga je dal iz delati okrajno cestni odbor novomeški. Posl. šubic je poročal o uredbi pristojbin za ogledovanje mrliče v na Kranjskem izvzemfii deželno stolno mesto Ljub Ijano in predlagal: Občine so opravičene« za ogledovanje mrličev, katero jim je naročeno na podstavi zakona z dne 30. aprila 1. 1870., drž. zak. št. 68, pobirati pristojbine do najvišega zneska treh kron od vsakega mrliča. Določitev visokosti pristojbin v mejah tega najvišega zneska pristoji občinskemu odboru; dotičen sklep pa mora odobriti deželni odbor ter je isti razglasiti, kakor je v kraju navada. Te pristojbine se stekajo v občinsko blagajno, zaračunijo se kakor drugi občinski dohodki ter se pora bijo v delno pokritje stroškov za oskrbovanje opravil, ki so odkazana občinam po prejnavedenem zakonu. Plačevati mrliškega oglednika je dolžnost občine ter spada to k ravnokar navedenim njenim izdatkom. Mrliški oglednik nima pravice, za izvrše* vanje mrliškega ogledovanja zahtevati plačilo od strank ter tudi ne sme pobirati pristojbin. Pristojbina za ogledovanje se plača iz zapuščine ogledanega; če pa ni zapuščine, ali pa če ista ne zadostuje, jo plačajo tiste osebe ali zakladi, kateri so zavezani plačati pogrebne stroške. Na dolgu ostale pristojbine iztirjajo se z zakonitimi prisilnimi sredstvi (§ 84. obč. reda). O tej zadevi se je razvila kratka debata. Prvi je govoril posl. Pfeifer. Deželni predsednik baron H e i n je pojasnil, da je sedanje stanje nevsdržljivo. To vendar ne gre, da bi duhovščina pobirala pristojbino, ki gre v občinsko blagajno, in i a to ta ko ne gre, da bi ogledi pobirali pristojbino in izvrševali nekako eksekucijo v trenotku, ko vlada v hiši žalost. Zakon daje občinam glede določitve pristojbine najširšo svobodo. Če občina pristojbine neče uvesti, je ne uvede. Z zakonom se hoče otvoriti občinam nov vir dohodkov; če občina iz tega vira neče zajemati, je tudi prav. To pa mora obveljati: če hoče občina pobirati kako pristojbino za ogledovanje mrličev, naj to sama stori. Če ta zakon ne bo sprejet, se bo ogledovanje mrličev na vsak način uredilo. Po nekih opomnjah poročevalca, ki je dobro zavračal Pfeiferjeve trditve, je zbornica odobrila predloženi zakon. Posl. Lenarčič je poročal o pritožbi občanov na Strmci glede računov oskrb ništva podobčinskega premoženja. Prošnja se je, ker ne spada v kompetenco deželnega zbora, odstopila dež. odbora Posl. K o š a k je poročal o letnega poročila poglavju „davki". Poročilo se je vzelo na znanje. Posl. baron Wurzbach je rekel, da bi čudovito soglasje v obsojanju davčnih oblastev zaradi njih postopanja moralo finančnega ministra vendar napotiti, da o teh pritožbah premišljuje, ako sploh za te pritožbe izve in se mu ne zdi. da premišljevanje o primernosti in pravičnosti pri obdavčenju sploh ne spada v njegov resort. Vse zlo prihaja od zgoraj. Kriva niso tega nižja davčna oblastva in toli sovraženi davčni nadzorniki. Ti so uradniki, ti imajo familije, ti hočejo avanzirati in hočejo dobiti odlikovanja, in kdor izmed njih ne služi furorju fiskalizma, tisti pač ne avanzira in ne dobi odlikovanj. Tudi voljenih članov davčnih komisij ne zadene nobeno očitanje. Delovanje teh članov je zakrito z neprodirno temo, sicer pa — vse zlo pride od zgoraj. Obdavčenje se vrfti pri nas nemoralno. Po prejšnjem načina obdavčenja se je dalo davkoplačevalca tako hitro na nič spraviti, da se to celo v Avstriji ni aleatralo za primerno. Prej se je pritiskalo na davkoplače valce z visokimi davčnimi postavkami, zdaj se doseza isti namen z vcenjevanjem. Na Angleškem in na Nizozemskem niso davčne postavke visoke, in tam je davčna morala jako razvita. Vidi se, da tudi od zgoraj časih kaj dobrega pride, namreč na Angleškem in na Nizozemskem. Pri nas je po ložaj davkoplačevalcev sedaj neznosnejši, kakor je bil prej. Obljubovalo se je sila veliko, a danes plačuje tudi najmanjši davkoplačevalec veliko več nego je prej plačeval, zato pa se davkoplačevalce maltretira na tak način, da za njega označenje sploh ni parlamentarno dopustnega izraza. Visoki davki sami na sebi še ne vplivajo tako kakor furor fiscalicus, kajti ta ne ubija samo blagostanja, nego tudi patriotizem. Vsi narodi Avstrije brez razločka, so že tolikrat in na tako sijajen način dokazali svoj patriotizem, da ni prav nobenega dvoma o njem. Toda ako se narodom vcepi občutek, da jih država samo izkorišča, potem mora patriotizem ginevati. Vsaka država pa pride včasih v položaj, v katerem je prav nujno potrebna patriotičnega navdušenja svojih prebivalcev. Avstrija že jako dolgo ne more priti iz tacega položaja, vrh tega je pa očitno, da je Avstrija premajhna in preslaba za zahteve fiskusa. Ta ima namreč pri nas navado, da ne hodi za državo, ampak da se vsede na državo. Tako vidimo Čudno sliko: Avstrijo nosijo državljani, na državi sedi fiskus, fiskusa pa jaha hudič. (Borna veselost). Govornik je izjavil, da ne bo stavil nobenega predloga, ncosil pa državne po slance s Kranjske, naj finančnega ministra krepko primorajo, da bo tudi tukaj pri nas od zgoraj kaj dobrega prišlo. Posl. Luckmann je zahteval, naj odločilni krogi zabičijo davčnim oblastvom, da se morajo sicer ravnati strogo po zakonu, da pa zakona ne smejo prekoračiti. Deželni odbor predlaga vsako leto tabele o davkih Te izkaze dobi od finančnega ravnateljstva, a ti izkazi so od konca do kraja popolnoma napačni. Govornik je potem razpravljal o davčnih razmerah v okraju Kranjska gora o obdačenju delniških družb in ožigosal malomarnost davčnih oblastev, ki toliko mesecev ne naznanijo, na koliko so komu davka odmerili. Posl. Hribar je pritrdil Luckmannu glede predloženih izkazov o plačanih davkih, opozarjajoč, da Ljubljana veliko več prispeva k izdatkom dežele kranjske, nego je izkazano v tabelah. Deželni predsednik baron Hein je pri znal, da tabele ne govore resnice, ker se je več davka plačalo, kakor ga tabela izkazuje. Tako ni ljubljansko mesto plačalo za deželo le 132 200 gld, kakor izkazuje tabela, ampak 186.300 gld. Deželni predsednik je potem obširno branil davčna oblastva, zatrjujoč, da imajo namen, postopati pravično. Zbornica je seveda poročilo deželnega odbora vzela na znanje, na kar se je seja zaključila. Prihodnja seja bo v četrtek ob 9. uri dopolndne. _ V LJubljani, 10 julija. Zmaga Čehov. .Linzer Vbl* opisuje pod gornjim naslovom praško slavnost in vedenje liberalnega nemškega časopisja napram nji: „Taka narodna slavnost" — piše konservativni list — so v Pragi pač Se ni vršila Napra- vila je velikanski utis tudi na Nemce —j kaj šele na češko ljudstvo. Sokolska slavnost je dokazala, da ni dvojbe, da zavzemajo „Vsenemci" proti .Vsealovanom" le smešno mesto. Vsenemci ne spravijo vkljub pomoči Nemčije ničesar skupaj kot neozdravljiv razpor mej svojimi, dočim so se Čehi s pomočjo vseslovanske telovadne slavnosti narodno združili in utrdili. Da se samozavest češkega naroda tako krepko dviga, v to ima tudi dovolj povoda, češki se naklanjajo gospodarske in kulturelne koristi vsah vrst, kakor še nikdar; cesar je potoval v Prago, voditelji naroda so bili visoko odlikovani, vlada se trudi, da bi ohranila Mladočeha v dobri volji, v parlamentu oni odločajo, liberalni Nemci se bore za njih prijateljstvo, tudi Rusija in Francoska se klanja Čehom — vse to pač mogočno množi češko narodno zavest ter utrja v Čehih misel, katero je že izrekel Bismarck, da težišče Avstrije ni na Dunaju, ampak v Pragi. Bridka ironija pa je, da se ravno sedaj češki narod tako dviga, in da ima Češko zastopstvo v državnem zboru tako vplivno stališče kakor še nikdar preje, ko nam javljajo s trobentami in pozavnami „zmago nemštva". Tu pač lehko rečemo: „Še ena taka zmaga, in izgubljeni smo". Exodus maloruskih poslancev iz gali-škega dež. zbora. Na splošno presenečenje sta 7. t. m. oba maloruska kluba zapustila dež. zbor, ki dovrši še ta teden svoje zasedanje in svojo dobo ter se vrši v kratkem volitve. Izjava, katero je podal posl. Barwinski imenom Malorusov, pravi, da se maloruski poslanci že od 1. 1883. bore" za to, da bi se jim izpolnile vsaj najnujnejše kulturelne, narodne, gospodarske in politične želje. Med drugim so zahtevali Malorusi, da bi se v Stanislavi polagoma ustanovila maloruska gimnazija, kajti 1790 maloruskih dijakov ne more dobivati v srednjih šolah pouka v materinščini. Ali niti tej želji večina dež. poslancev noče zadostiti. Poljski dež. poslanci se kažejo dosledno nasprotnike maloruskega naroda. Maloruski poslanci so stavili več interpelacij, ki se tičejo najvažnejših in najnujnejših zadev maloruskega naroda, a niso dobili nobenega odgovora. Sklenil se je tudi zakon glede rentnega imetka, zakon, ki je proti interesom maloruskih kmetov. Zategadelj so Malorusi v očigled novih volitev odSli iz dež. zbora, kjer ne dosezajo ničesar. Poljaki pa so podali izjavo, da niso imeli Malorusi nobenega vzroka za ta svoj korak! Viljem II. absolutist. Nemški cesar se pokaže vsak hip absolutista, ki smatra svojo voljo za najvišji zakon in svoje mnenje za edino pravci Naglaševanje važnosti in velikanske irae-nitnosti vojaštva mu je odtujilo že skoraj vso civilno državljanstvo, besno preganjanje in psovanje politukujočih delavcev pa mu je naklonilo tudi največjo sovraštvo socialne demokracije. Ali niti z Berolinom se ne more razumeti mogočni govornik Viljem. Vsak čas se porodi novo preporno vprašanje med cesarjem ali cesarico ter med mestno upravo. Zlasti prostomiselni župani so Viljemu trn v peti. Nadžupana Kirsch-nerja ni hotel Viljem potrditi nad eno leto, sedaj pa je odklonil proti mnenja kanoe-larja in notranjega ministra potrditev dražega župana, odvetnika in mestnega svetnika Kauffmanna, ker je prostomislec in ker je imel pred — 20 leti kot reservni častnik neko afero z oficirji! Razumevna je ogorčenost Berolincev in vseh Nemcev radi tega najnovejšega slučaja, ki dokazuje, da je Viljem že cel absolutisti Vojna v Južni Afriki. Finančni tajnik vojnega urada Stanlev je v Spodnji zbornici poročal, da je bilo tekom zadnjih Štirih mesecev okolo 8000 Burov ubitih, ranjenih in vjetih. V tem Času pa je bilo v Južni Afriki okoli 251000 angleSkih vojakov, med njimi 14.000 bolnih Iz tega poročila je razvidno, da imajo Angleži preko 220 000 porabnih vojakov v Južni Afriki, ki pa vendar ne opravijo ničesar, dasiravno je vseh Barov komaj 20.000. Pri Burgspruitu so Buri zavzeli angleSko utrdbo ter so vrgli vlak s tira. Topničarji pa so končno Bure pregnali. Poveljnik Pretorios je bil v boju pri Kotzespoortu ranjen v oko, poveljnik Ackermann pa je bil pri Brakfonteinu ranjen v ramo. Botba se je nmeknil v Spring ter je v smeri proti Ermelu predrl angleSke linije. Viljoem stoji pri Bothasberga Po sporočilih iz Haaga morejo sedanji komandi nadaljevati še 18 mesecev. Dewet sam pa more v gorovju nadaljevati odpor 3—4 leta. Burski poveljnik Schepers je zasedel Marravsburg, ki je brez angleške garnizije ter je požgal javna poslopja. Neki burski oddelek se je 5. t. m. blizu Edenburga udal večjemu angleškemu oddelku. Burov je bilo le 19, med njimi poveljnik Barkhuizen. O miroljubnosti Bothe in o njegovem pritisku na Kriigerja pa ni nobenih novih poročil. Bržčas si je vse iz mislil kak angleški žurnalist. Dopisi. Iv Vevč, 7. julija. Strašna nesreča, prava pravcata božja kazen je zadela na šega g. nadučitelja. V dolgih osemnajstih letih svojega tukajšnjega bivanja je bil v pohujšanje celi fari, sprijal je deco, slnžil si vsakoletne milijone za svoje lenarjenje — v zadnjem času celo čital liberalne ča sopise, sodeloval pri zloglasni .Siogi" — kaj da ne bi konečno minilo potrpljenje celo tako mirnih in svetih mož, kakor sta naš oče Kolar, in v fanatični nestrpnosti še mnogo ga prekašajoči kaplanče Matevž Bihar pl. Polžjegraški. Ko niso izdali opo mini nič, ne migljaji, in si naš g. naduči-telj še vedno ni hotel kupiti krtače in biksa, da bi znažil — kakor se to spodcbi — žegnane škornje, tedaj je bila mera polna, anatema je zadel njega in njegovo obitelj — in morali so s — kora ! Gospod oče Kolar sedli so .mit s^renger Amts-miene" k mizi, vzeli ojstro brušeno pero v svoje čestitljive roke in napisali odpoved g. nadučitelju, naj ne prihaja več orgljat v cerkev. Motivacija sledila je ustmeno: Naše tercijalke in devičarice protestirale so proti temu, da bi imel g nadučitelj kot očitni grešnik še nadalje opravljati cerkve no glasbo. Bojni krik vzdignil se je od prve, ki je še mokra za ušesi in pod no som, pa tja gori do „izku§ene" nebeške neveste, kateri naSe babice tako prijateljsko namežikujejo, kedar jo srečajo. In sodne trobente so bučale, da se g. nadučitelj med pridigo odstranjuje s kora — torej moti pobožnost in se ne naslaja na vsaki neslani propovedi — anatema sit ! Drugič je prišel nekoč na kor, in imel .Slov. Narod" v žepu — (Prav za prav bi ga bilo treba naznaniti na podlagi § 122. radi motenja vere. Opomb, uredništva.) anatema sit! Radi česar pa so izrekle svete devičarice svoj tretji anatema, to je pa tako infamno, tako surovo in tako podlo, da tega niti ne moremo zapisati na tem mestu. Tako devištvo, čegar podlaga je neumna domišljavost in smešen napuh, kateri bi se moral pač marsikedaj razkaditi v nič, če bi v temnih nočeh nastal dan samo za nekaj minut, ima paC prav posebno moralno vrednost! Sicer pa ne zamerimo cele zadeve toliko naSuntanim tercijalkam in ogorčenim devicam, kakor pa onemu, od kate rega vedno izhajajo vsi ti novodobni katoliški izbruhi, in kateri se danes zaletava v tega, jutri v onega, sedaj preti neodkritemu pogrebcu na cesti, da ga naznani na državno pravdniStvo, sedaj zopet zmerja ljudi po cesti, ker ga pohlevno pozdravljajo z gotovo uljudnim pozdravom .na zdravje" ! Ta človek je tudi dosegel, da nimamo sedaj ne petja ne orgijanja — oskrboval bo sedaj menda sam, in združil svoje angelske kore s konsumnimi, od finopsa hripavimi grli. Ker se pa tega s samo harmoniko doseči ne da, drznil se je terjati od Šolskega vodstva glasovir, izročen pred leti od g. Baumgartnerja v izrecno Šolsko uporabo, in seveda tudi naSel odločen odpor. Značilna pa je vsekakor ta impertinenca, s katero posegajo naSi gospodje po tujem blagu, vedoči se kot absolutni diktatorji v oeli občini, pa bodisi, da se gre za kak zeljnik ali pa za kako javno zadevo. Mislimo, da bo naS očbepri-ljubljeni, a žal jako neodločni gosp. župan ukrenil potrebno, da se razjasni tem gospodom stališče enkrat za vselej. Ali bo sedaj naSa že itak nepremožna občina morda zato, ker se je to kaplana poljubilo nastavljala novega farovSkega agitatorja, kakega oecilijanskega organista za kakih 400—500 gld.? Če ga hoče farovž imeti, naj ga nastavi sam, premoženja je gotovo dovolj za to, odločno pa protestiramo proti takim nepotrebnim izdatkom. In kaj se hoče konečno doseči s tako nizkotno, povsem neutemeljeno gonjo proti našemu obče priljubljenemu in spoštovanemu g. nadučitelju? Ljudje se zgražajo nad tem, in majejo z glavami, in se čudijo le župniku, da pri svojih letih nima nikakih pomislekov, s katerimi bi preprečil ta vedna hujskanja in te komedijantske skoke svojega kaplana. No, sadovi gotovo ne izostanejo. Iz Celja, 8. julija. C. in k r. vojaštvo pri nemškonacionalni demonstraciji.) Zadnjo nedeljo so slavili celjski Nemci, ki so po vsem svetu znani čestilci in privrženci taiste družbe, katere ud je javno v dunajskem državnem zboru izrekel, da je vsakdo neumen, kdor je Avstriji pa-trijot, „ljudsko veselico" v mestnem parku. Ob vhodu v park so bila iz velikanskih Črno - rudeče • rumenih zastav napravljena vrata, zraven njih se je delil modriS in dame cesarskih oficirjev so se tudi krasile z vsenemško cvetko. Slavnostni prostor sam je imel v znak, v katerem duhu se vrSi slavnost, na velikanskih, vse okoli presega-jočih mlajih, zelenobelo zastavo graških Slo-venožrcev, in vsenemško Črno rudečo-rumeno trobojnico. Čisto blizo tega Schonererjevega prapora svirala je godba c. in kr. 87. peš polka. Oficirji vseh dostojanstvenih stopinj do ekscelenc gori so prihajali skozi vse-nemška vrata na slavnost, kjer jih tudi niso motile nemškonacionalne pesmi. C. in kr. godbo so imeli pozno v noč na veselici, na katero je bilo seveda zavednim Slovencem popolnoma nemogoče iti, ker se je vse vršilo v vsenemškem, Slovence zatirajočem duhu. Ta nastop c. in kr. vojaštva v Celju je Slovence hudo zabolel in ogorčil jih toliko bolj, ker je isti dan, ko je avstrijsko vojaštvo poviševalo nemškonacionalno demonstrativno slavnoa^ v Celju, v Budjejo-vicah na Češkem bil „vsled višjega povelja" prepovedan pohod poletne veselice nemških društev, ki so na slavnostnem prostoru tudi vsenemške prapore razvesila. Ali veljajo na Češkem druga vodila za vojsko, ko na Slovenskem? — Proti Slovencem v Celju sme že tudi ces in kr. vojska javno nastopati tako, kakor da jih ni?! Občinski svet ljubljanski. V Ljubljani, 9. julija. Seji je predsedoval župan Hribar. Občinski svet je najprej izvolil obč. svetnika Ivana Plantana članom upravnega odbora mestne hranilnice. Po poročilu obč. svet Žužeka se je stavbeniku Faleschiniju dovolilo parceliranje njegovega sveta v Elizabetni cesti s pogo jem, da odstopi občini za cestne namene potrebni svet brezplačno. Obč. svet- Plan ta n je poročal o razsodbi upravnega sodišča glede samoslo-venskih uličnih tabel v Ljubljani. Upravno sodišče se je postavilo na stališče, da mestna občina formelno ni bila upravičena storiti dotičnega sklepa, dokler je v veljavi razsodba dež. odbora. Ob sebi je umljivo, da so se vsled tega morale nabiti dvojezične tablice. Ker se to ni dovelj hitro zgodilo, jo vlada pisala, da se morajo dvojezične tablice nabiti tekom treh tednov. Župan je vsled toga zaukazal nabiti dotične tablice. Sedaj je torej križevi pot, ki ga hodi obč. svet, končan. Sklenilo se je razsodbo upravnega sodišča in dopis vlade na znanje vzeti. Zajedno pa je poročevalec izrekel upanje, da dobi Ljubljana v doglednom času slovensko lice in da bo tudi deželni odbor pritrdil stališča občinskega sveta. Po poročila obč. svet dr. Hodnika se je priziv Jerneja Klemenca proti sklepu obč. sveta glede neoega sveta zavrnil kot neutemeljen. O odločbi dež. odbora kranjskega v zadevi rekurza Zeschkovih dedičev glede nekih sklepov obč. sveta v zadevi parcelacije sveta krog justične palače je poročal obč. svet dr. Stare. Sklenilo se je proti razsodbi dež. odbora glede brezplačnega odstopa za ceste potrebnega sveta vložiti pritožbo na upravno sodišče. Obč. svet. dr. Stare je poročal o županovem dopisu glede zamenjave sveta za gradnjo domobranske vojaSnioe in o živinskem prekladal išču poleg mestne klavnice. Dež. zbor je sklenil razSiriti domobransko vojašnico, pa s pogojem, da mestna občina prispeva, ker bi erar plačeval za vojašnico veliko manj nego treba za obrestovanje in amortizacijo kapitala 700000 K. Dež. zbor je pa dal dež. odboru pooblastilo, da sme mesto denarja sprejeti od občine tudi kako drago nado mestilo. Dež. zbor je tudi sporočil, da bi vzel kot nadomestilo napravo hodnika pri vojašnici, dajanje vode, izpraznjevanje greznic itd. Skrb za nastanjenje vojašnice zadeva izključno samo deželo in magistrat sodi, da ponudbe dež. zbora tudi pod dozdevnimi olajšavami, ki pomenijo znatno obremenjenje občine, ne kaže sprejeti. Pač pa priporoča župan, da se nakupi avet Perdanov in Kubelkov in se ponudi v zameno za svet, kjer se hoče zgraditi vo-jaSnica, to pa z ozirom na to, ker se bo ta svet prej ali slej rabil za nakladallSče. VojaSki erar živo želi to zamenjavo, mesto pa bi s tem za vojaSnico prispeval z zneskom 22000 K. Ves Perdanov in Ku belkov svet bi veljal okroglo 52000 K. Dež- odbor je pa sedaj naznanil, da tej zamenjavi ne more pritrditi, čeS, da bi se s tem zgradba podražila in da tudi ni v koristi občine, napraviti nakladališče za živino na sedaj deželnem svetu pri vojašnici. Župan pobija odločno izvajanja dež. stavbnega urada sosebno glede naprave prekladališča in finančni odsek mu je pritrdil, posebno ker bi bilo obžalovati, ako bi se onemogočila naprava prekladališča. Sklenilo se je odvezati deželo od na prave trotoarja in oddajati vojašnici skozi 25 let vodo po lastni ceni toda s pogojem da zamenja svoj svet za Perdanov in Kubelkov svet, ki ga v ta namen kupi občina za 51000 K. Obč. svetnika Kozak in PredoviČ sta se potegovala za napravo živinskega prekladališča poleg mestne klavnice. Pre-dovič je navedel drastične slučaje v dokaz koliko škodo imajo kupčevalci z živino vsled tega, ker ni prekladališča. Obč. svet je vse predloge soglasno sprejel. Župan se je zahvalil poročevalcu za temeljito poročanje, čestital obč. svetu ca storjenih sklepih in izrekel željo, da bi se dosegel ugoden uspeh. Po poročilu obč. svet. S v e t k a se je dovolilo za napravo nekaterih dvojezičnih uličnih tabel 740 K. Obč. svet. Len Če je vprašal kje so tiste tablice z manjšimi nemškimi črkami, na kar je župan pojasnil, da so tiste table vse nabite. Po poročilu obč. svet. dr. H u d n i k a se je priziv kranjske industrijalne družbe proti odmerjenju 20% občinske priklade od predpisane jej obrtarine odklonil, dokler se ne izkaže, da je država družbi tudi direktni davek odpisala. Za nakup stavišča za novo državno obrtno Solo na Prulah se je po poročilu istega poročevalca dodatno dovolilo še 2052 K. Po poročilu obč. svet. dr. Hudnika se je dramatičnemu društvu dovolilo brezobrestno posojilo 6000 K, ki se naj z od-tegljeji po 600 K amortizira v 10 letih. Obč. avet. S ve tek je pri ti priliki opozarjal na meščansko godbo. Meščanska godba je po mnogem trudu in velikih ovirah prišla do tega, da se že lahko porabi pri večjih nastopih, a boriti se ima s finančnimi kalamitetami in ako godba ne dobi zaslužka se bo težko vzdržala. Ako bi imela godba pri gledališču stalnega zaslužka, se bo godba lahko Se povzdignila. Govornik je predlagal, naj obč. svet izreče željo, da Dram. društvo angažira meščansko godbo. Sklenilo se je dalje po poročilu obč. svet. dr. Hodnika nakupiti 8 izvodov zgodovinskega zbornika .Stara Kranjska", ki ae razdele mej Sole. Po poročila obč. svet. dr. Starata se je proSnja surovinskega druitva čevljarske obrtovalne zadruge v Ljubljani odklonila, izreklo pa se je, da je obč. svet pripravljen druStvo podpirati, ako se iz rač. zaključka prepriča, da druStvo uspeva; dalje se je sklenilo, da občina pristopi Podpornemu druStvu za slovenske visoko-Solce v Gradcu z zneskom 200 kron kot ustanovni k. Koncem seje je obč. svet. Kozak izrekel željo da bi se iz Vcdmata za barakami odpeljavale smeti in da bi se odpravila neka ograja na Poljanah. Župan je obljubil želji ustreči oziroma, da se glede Predovi-čeve ograje vrši eksproprijačno postopanje. Dnevne vesti. V Ljubljani, 10 julija. — Dež. zbor kranjski ima jutri ob 9. uri dopoldne svojo 11. sejo. — Imenovanje. Poštarjem I razreda 4. sto. v Litiji imenovan je poštar v Zagorju ob Savi g. Josip Modic. — Marijine družbe — vir krivičnega dohodka. Doslej niso Marijine družbe, ki jih na škofov pritisk ustanavlja duhovščina po celi deželi, imele nobenega druzega uspeha, kakor da so mej kmetskim ženstveni zarodile neko prevzetnost, ki je vzrok mnogim prepirom. Tudi taka .devica", ki je že zaslužila kako kolajno za pomnoži te v prebivalstva, si domišlja, da je veliko več, kakor Se tako poSteno dekle, ki ni pri „Marijini družbi". Klerikalci vedo sila veliko pripovedovati o religijoznem namenu teh Marijinih družeb. Resnica pa je, to kažejo dejstva, da jim je pri teh družbah ravno toliko za politično agitacijo kakor za — profit. Na to se naši klerikalci dobro razumejo. Ni je tako revne ženske, da bi ne znali iz nje kaj izpresati za maše, za papeža, za zamorčke in Kitajčke, za du5e v vicah itd, itd. A prečastita gospo ia se že ne zadovoljuje z groši, ampak pobira lepe goldinarje. Doznali smo za slučaje, da so morale neke starejše ženske plačati za sprejem v Marijino družbo kar 10 in 15 gld. To je naravnost nečuveno izkoriščanje revnega ljudstva. Kam pa gre ta denar? Gospod kaplan v Dobrovi pri Ljubljani, po vejte vendar, v katero bisago pa se staka denar, ki ga plačujejo do grla v babjeverstvu tičoče device? Pa tudi g knezoškofa moramo vprašati, ali ve, kako se pleni ubogo ljudstvo in ali se godi to z njegovo vednostjo in z njegovim privoljenjem? Ali se zato tako peha za ustanovitev Marijinih družeb, ker so vir mastnega, a krivičnega dobička? Naše somišljenike po deželi pa prosimo, naj nam zbero kar mogoče obilo, a zanesljivih podatkov o tem najnovejšem fruktificiranju kmetske pobožnosti. — Popravek. Kazimir pl Radič, ured nik dunajske iilijalke .Slovenskega Lista", nam je blagovolil poslati sledeči popravek: Slavno uredništvo! Zahtevam po 19. § tisk. zak., da objavite doslovno takoj ali v naslednji štev. „Slovenskega Naroda" na istem mestu in z istimi črkami sledeči stvarni popravek z cz. na „Listek" z dne 6. julija 1901.: Ni res, da sem pisal Članke v .Slovenski List"; ampak res je, da nisem napisal niti vrstice za .Slovenski List", in da nisem bil nikoli niti pismeno niti osebno v zvezi z osobjem okoli »Slovenskega Lista". Spoštljivo Fr. Derganc, cand. med. — Na Dunaju, 8. julija 1901. — G. Derganc pl. Radič lahko popravlja, česar mu ni možno ovreči črno na belem. Ali na Dunaju in v Ljubljani je javna tajnost, da je g. Derganc najožnji somišljenik .Slovenskega Lista". To dokazuje tudi njegov list .Jug". — i,Znat' se mora". Klerikalci v Cerkljah na Gorenjskem, ki imajo sedaj tudi obč. odbor v rokah, in katerih duševni voditelj je famozni novomeški profesor Jenko, so bili v velikih skrbeh, kako si pri prihodnjih občinskih volitvah zagotove večino. Ugibali so in računali sem in tja, in naposled srečno iztaknili, kako si ohranijo večino; sklenili so imenovati nekaj Častnih občanov. Ta svoj sklep so pa tudi koj izvršili. Ljubljanski Skof, kanonik Kalan, zmeSani filozof dr. Krek in veleugledni kranjski tehant Koblar so bili imenovani za častne občane. Kot taki imajo seveda pravico glasovanja, in umeje se ob sebi, da se bodo te pravice tudi poslužili, saj imajo cerkljanski klerikalci samo z njihovimi glasovi večino v L volilnem razredu. Da bi imeli ti Štirje možje kakih zaslug za Cerklje, tega se se ve da db bo opal trditi niti sam Se vedno ne penzijonirani profesor Jenko. — Vspored javne produkcije gojencev ..Glasbene Matice" koncem Šolskega leta 1900/01, ki se vrši jutri v četrtek, dne 11. julija 1901, od 7a6.—81/*- are zvečer v veliki dvorani .Mestnega doma- (Cesarja Franca Jožefa trg) je sle leči: I del: 1)W. A Mozart: Menuet iz simfonije Es dur, na klavir svira gdč. Alojzija Štebi. (Šola g. J. Vedrala) 2) J. L. Dussek: aLa chasse" (lov), na klavir svira gdč. Marija Jekovec. (Šola g. Fr. Gerbića.) 3.)Mendels30hn: .Barcarola", Fis mol, na klavir svira gdč. Amalija Jeglič. (Šola g. Fr. Gerbića) 4.) St Heller: Etuda za predavanje, na klavir svira gdč. Marija Puc (Šola g. Fr. Gerbića.) 5) a) A Nedvžd: .Na tujih tleh"; b) Fr. Gerbić: .Kakor dih na cvetii mladem8, pesmi poje gdč. Angela Malic. (Šola g. Fr. Gerbića) 6) O.M. Weber: „Rondo brillante", za klavir, svira gdč Ana Kilar. (Šola gdč. K. Praprotnikove) 7 ) J.Raff: .Fabliau" iz op 75. St 2, na klavir svira gdč. Marijana Laharnar. (Šola g. J. Vedrala.) 8) aj A. Thomas: Rjmanca iz opere .Mig-non"; b) Braga: Serenada s spremljevanjem goslij in klavirja, poje gdč. Ivanka Peršl, (šola Fr. Gerbića), gosli svira g. Hugo Gerbić. 9) St. Heller: Dva preludija iz op. št. XIV. in XX., na klavir svira gdč. Marijana Nolli. (Šola g J Prochazke.) 10) L. pl. Beethoven: Finale iz sonate Es dur op. 10 št. 1., na klavir svira gdč. Vida Prelesnik. (Šala g. J. Prochazke.) 11) a) J. Brahms: .Na polju sam; b) J. Brahms: .Nezvesta ljubav", pesmi poje gdč. Minka Moos. (Šola g. M. Hubada.) 12) J Raff: .Tour a che val", iz op. 75. št. 8, na klavir svira gdč. Ivanka Peršl. (Šola g. J. Vedrala.) 13) A. Rubinstein: Melodija, na klavir svira gosp. Rudolf Reich. (Šola g. J. Prohazke ) 14) C. M. Weber: Romanca iz opere „Ćarostrelec", poje gdč. Ecna Povše. (Šala g M. Hubada.) II. del: 15.) V. Blodek: Dvcspev iz opere .V vodnjaku", pojeta gdč. Ema PovŠe in Minka Moos. (Šola g. M. Hubad3.) 16) F. Cuopin: Tarantela za klavir, op. 43, svira gdč. Avgusta Nolli. (Šjla g J Prochazke) 17.) a) K. Bendl: .Pevčeva prošnja"; b) Iv. pl. Zaje: .Domovini", pesmi poje gosp. A. Polašek. (Šola g. Fr. Gerbića.) 18.) H. Sitt: Concer-tino za gosli, op. 65, svira g Milan Lenar clž. (Šala g. J. Vedrala) 19) a) Dr. A. Dvorak: Anja Svatave iz oratorija .Sv. Ljudmile"; b) R. Schumann: „Nikar me ne vabite", pesem, poje gdč. Olga Piautz pl. Kellersfeld. (Šola g M. Hubada) 20) A. Rubinstein: Tarantela za klavir, op. 6, svira gdč. Pavla Rozman, (šola g. J. Prochazke) 21) Grieg: Fmale iz sonate op. 7., na kla vir svira gdč. Etna Nolli. (ŠJa g. J. Pro chazke) 22.) O. Nikolai: Arija gospe FJu-thove iz opere .Vesele žene Windaorskea, poje gdč. Mira Dev. (Šola g. M. Hubada ) 23.) F. Chopin: Scherzo, op. 39., na klavir svira gdč. Hilda Schinzl. (Šola g. J. Pro chazke) Začetek produkcije točno ob polu 6. uri. Med I in II. delom, ob */47. uri odmor 10 minut. Konec ob 81/*- uri zvečer. K produkciji vabijo se društveni Členi, njih rodbine ter sploh pri jatelji .Glasbene Matice". Vstop je prest. — ,.Glasbene Matice" redni občni zbor bode v soboto, dne 13. t m., ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih, na kar p. n. društvenike še jedenkrat opozarjamo. Društveni računi leže v smislu § 7, 4. odst. društvenih pravil od danes nadalje v vodstveni sobi na vpogled. — Častna diploma. V izložbi trgovine Gričar in Mejač je izpostavljena častna diploma, katero izroči slovensko akademično društvo „Slovenija" na Dunaju svojemu častnemu članu, gospodu dr. Ivanu Tavčarju. — Slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec" v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 14. julija t. I. veliko dobrodelno slavnost v spodnjih prostorih, na vrtu in v areni .Narodnega doma" v korist pogo relcem v Kropi, Gorenjivasi, Dobru-nj ah in Bizoviku. Iz posebne prijaznosti sodelujejo: Velečastite narodne dame pod vodstvom prvomestnio tukajšnjih ženskih društev, gg. Ignacij Borštnik iz Zagreba in operni pevec Josip Nolli; si. vojaška godba c. in kr. pešpolka St. 27 in si. .Ljubljanska meščanska godba". Vspored: I. del. Od 7. do 8. ure na vrtu promenadni koncert .ljubljanske meščanske godbe". 1. F. Smetana: •Prodana nevesta", koračnica. 2. V. Parma: uitetmezzo iz opere .Ksenija". 3. F. S. Vil-kar: .Hrvatska davorija". 4. A. Nedvčd: .Pozdrav", pasem. 5. A. Dvorak: Fantazija iz opere .Trdoglavci*. 6. J. fiaha: Jugoslovanska koračnica. II. del. Od 8.—9. ure v telovadni dvorani (uhod z vrta) pevski koncert s sodelovanjem vojaSka in meščanske godbe. 1. Iv. pl. Zajo: .Mornarji ne krov", ouvertura, svira meščanska godba. 2. F. Bazin: .Hanibalov prehod preko alp", moški zbor. 3. G. Donizzeti: Velika arija iz opere .Marija Rohanska", 8 spremljevanjem meščanske godbe, poje g. Josip Nolli: 4. Tittl: Slovanska ouvertura, svira vojaSka godba 5. Iv. pl Zaje: .More", sinfonična glasbena slika za moški zbor a spremljevanjem vojaške godbe. IIL del. Od 9.—12. ure na slavnostno razsvetljenem vrtu in v okraSeni .Areni" ljudska veselica s sodelovanjem čč. narodnih dam, g. Ignacija BorStnika in vojaške godbe. 1. Sohneider: .Nadvojvoda KarolK, koračnica. 2. pl. Zajo: .Graničari", ouvertura. 3. Amice Christoph: .Življenje polno veselja", valček. 4 Verdi: Fantazija iz opere .Rigoletto". 5. Strobl: .Postrva", polka francoska. 6. David: .Narodne pesmi", potpourri. 7. pl. Zaje: D /ospev in konec iz opere .Zrinjski". 8. Metra: .Valovje", valček. 9 Marenco: Fantazija .Exoelsior". 10. Zaključna koračnica. Med posameznimi točkami poje pevsko društvo .Slaveo". IV. del. Od 9—12. ure v telovadni dvorani (uhod iz vrta) veliki ples, pri katerem sodeluje meščanska godba Vstopnina 50 vin. za osebo, otroci do 10 let prosti Preplačila se z ozi-rom na dobrodelni namen hvaležno s preje majo. (Imena pred plačnikov se bodo potom časnikov objavila.) Začetek ob 7. uri zvečer. Pripomnja: Ob neugodnem vremenu vrSi se „promenadni koncert" in .ljudska veselica" v telovadni dvorani" in stranskih prostorih, ,pevski koncert" in .veliki ples" pa v zgornji veliki dvorani in stranskih prostorih .Narodnega doma". — Telovadbo učencev c. kr. strokovne šole završila je včeraj zvečer sklepna skušnja pod vodstvom učitelja gospođa Barana ob navzočnosti mnogobrojnoga občinstva v telovadnici .Sokola". V dvorano je prikorakalo 34 Čvrstih telovadcev v starosti od 12 do 18 let. Po mičnem zavoj nem nastopu v dvostop in četverostop mej pohodom zastavili so telovadci v prostem razstopu svoja mesta za izvedbo prostih vaj, katere so jako energično izvajali brez godbe in celo brez povelja. Obsegale so pa proste vaje v sestavi gibe, drže, obrate, stoje in stojne izmene, posebno pa je orne niti napredek v izvajanju borilnih gibov rok in enakih postoj. Na orodju nastopile so štiri vrste, in sicer na konju na šir, bradlji, drogu ter krogih v zvezi s konjem vzdolž brez ročaja, in sicer večinoma v sestavah. Na konju vadilo se je skrčne in raznožne. odnožue in prednožne mete, raz nožne, skrčne usede ter razne preskoke. Na bradlji opazili smo večjidel v zvezi s kolebnimi vajami oporne in sedne izmene, mete bečke in prečke, naopore in vsklopke, potem drže: stoje na ramenih in rokah v zvezi z različnimi seskoki Na nizkem in visokem drogu izvajale so se vese in vesae izmene, drže (razovka zadaj), obrati, vztniki (vzviaka), o opori sedi in meti, naopori, toči (veletoč) razdeljeno po oddelkovih zmožnostih. Na krogih videli smo gugalne vaje v zvezi z raznožnimi meti na konju vzdolž, naopore in toče. Vse gibanje na telo-vadišču, prihod in odhod od orodja vršil se je mirno in pravilno, izvedene vaje so pričale o marljivosti in vstrajnosti čilih telovadcev ter o premišljenem in stroko v-njaškem vodstvu. Kdor je bil navzoč pri lanski telovadski skušnji, mora priznati, da se je storil precejšen korak naprej. To lepo telovadsko skušnjo zaključila je slikovita skupina na bradlji, pri kateri so sodelovali vsi telovadci. Glavna pohvala zadonela je iz vrst navzočega občinstva odhajajočim telovadcem. Gospod Baran je pa po vsej pravici lahko prav zadovoljen z včerajSno telovadbo, ki mu je doneala občno priznanje za njegov požrtvovalni pa uspešni trud. — Strelne vaje topničarstva na Krškem. Div. topničarski polk Stav. 9. v Celovcu odide k strelnim vajam 22. t. m. Dne 29. t. m. dospe štab z dvema batari-jama v Radeče in ena baterija v ViSnjo goro. Dne 30. t m. dospe ves polk na KrSko. — Za živinorejoe. V Rakitniku pri Postojni storila je krava (prvesnica) posestnika Ambroža trojčke junčike. Trojčki so normalno raSčeni, Šili in zdravi. Bes redek slučaj. — Obesil sa J« 1. t m. v gozdu Planjava pri Št Jar j u v kranjskem okraju pijanstva vdani dninar Jarij Smejo iz Rota. — Podaljšanje uradnih ur. PoStni in brzojavni urad v Krškem na Kranjskem službuje od 20 julija do avgusta tekočega leta ves dan. — Potres. Iz Zagorja ob Pivki se nam piše: Dne 8. t. m. ob 11. ari 15 min. ponoči Čutili smo potres, in sicer smo ču tili precej močen sunek, brez bobnenja. Sunek je trajal 3 sekunde. Smer od severozahoda proti jugovzhodu. — Strela ja v pondeljek popoludne v Sinadoleh pri Senožečah ubila Štiri delavce, tri pa je omamila, a tako, da bo težko kateri izmed njih okreval. Delavci hoteč se obvarovati dežja so vzemši kose seboj iskali zavetja pod nekim hrastom, a trajalo ni dolgo in strela je vdarila v tisti hrast. VeČina ponesrečencev je bila oženjena. — Iz Opatije poročajo, da je bil 7. t m. na občnem zboru gasilnega društva v Opatiji g. Fran Dober le t ml. iznova enoglasno izvoljen za tri leta načelnikom. V znak zaupanja društvu je podarila rešilna družba gasilnemu društvu svoj fundus instruetus — „Matica Hrvatska". Redni občni zbor .Matice Hrvatske" bo dne 21. t. m. v Zagrebu v Matičinih društvenih prostorih. — C. kr. avstr. državne železnice. Postajališče in prekladaliSče Eppenstein proge Zeltweg-Wolfsberg, katero je bilo do sedaj uravnano samo za osebni, prtljažni in vozovni promet, otvori se z dnem 10. julija 1901 za občni promet. * Reorganizacija ruskih srednjih šol. Uradno glasilo ruske vlade poroča, da je komisija za reorganizacijo srednjih šol svoje delo dovršila. Reorganizacija se izvrši I. 1905. Srednja šola bo imela le s e-dem letnikov. GrSki jezik je izključen, latinščina pa se bode poučevala le v štirih višjih razredih. Zato pa se bode poučevalo več ur v naravoslovju, v dveh modernih jezikih, v domovino-znanstvu, v ruskem in sploSne slovstvu ter v matematiki. Raztegne pa se pouk tudi na telovadbo. Na privatnih gimnazijah pa sme ostati do sedanji učni načrt. * V nevihti. .Deut Foratztg." piše. da trešči najrajši v hraste ali jelke ali hoje, naj manj krat pa v bukve. V nekem gozdu je bile 1 10 vseh dreves bukev, vendar ni treščilo v nobeno bukev, pač pa tekom enega leta 56krat v hraste in 24krat v hoje. V nevihti je najvarnejše pod nizko bukvo. Dreves s suhimi vrhovi se je izogibati. V gozdu sredi dreves je varnejše kot sredi prostega polja. * Strašna nesreča se je dogodila te dni pri Badenu. 37Ietna posestnica in bra-njevka Terezija Lampel se je vozila s svojim možem na težko otovorjenem vozu na Dunaj na trg. Mej potjo so se splašili konji ter so začeli strašno drveti. Žena je padla z voza, konji so jo vlekli več metrov naprej po cesti. Prišla je pod kolesa, katera so jej spodnji život popolnoma zmečkala. Lampel je bila v blagoslovljenem stanu. Prepeljali so jo v bolnišnico, a je na poti umrla * Pariški črevlji za ženske imajo zopet drugo moderno barvo. Črni ali rumeni črevlji že davno niso več moderni, a tndi beli in sivi se že opuščajo, a na njihovo mesto stopajo pisani, rožnati in poslikani črevljički. * Raj žanstva je gotovo A1 a a k a. Tam pride po zadnjem ljudskem Štetju na 100 oseb 72 moških in le 28 žensk. Zato pa ni tam nič doraslih samic, tudi starih devic ne. Dekel in kuharic primanjkuje ailno, ker se vse takoj pomože. * Bismarckov spomenik v Moskvi. Nemški kolonisti v Moskvi so postavili Bismarcku spomenik. .Novoe Vremja" piSe, da je spomenik zato umesten, da Rusi ne pozabijo, kdo je delal vse svoje življenje proti Rusiji. In če že ni dobro pozabiti svojega prijatelja, je Se slabše pozabiti svojega sovražnika. Zato naj bode Bis marekov pomnik v Moskvi k prospehu ruskega spomina. * Pohabljevanje otrok. Iz Petrograda poročajo, da je našla ondi policija družbo beračev, ki so otroke pohabljali, da so 2 njimi uspešnejše beračili Lopovi so iztak-nili nekemu otroku obe očesi in mu odrezali jezik! Ko so nedavno zaprli nekega berača s takim pohabljenim otrokom, se ja izvedelo za zločinoe ter so jih zaprli. Baje so berači pohabili več otrok. * Lepa uradniške plača. PariSki ,Fi-garo" ima dva glavna urednika, ki imata po 24.000 frankov redne plače na leto ter od Čistega dobička, ki ga donaSa list, po 27«/». Ker ima .Figaro" na leto preko 3 milijone frankov dobička, dobi vsak urednik poleg redne plače še po 810000 frankov dohodkov. Urednika pa iaiasta še druge ugodnosti. * Žalosten konec. Nedavno so našli v Koloniji v neki tovarni obešenega de lavca Josipa Schmiddinga- Delal je 42 let v kolonijski tkalnici; ko je oslabel, so mu znižali plačo, naposled pa je dobi .višnjevo polo". S tem vam odpovemo delo v tovarni. Kolcmjska tkalnica za volno in predilnica: Evgen Langen Winneberg. Nesrečnež, kateri je pustil vse svoje moči v tej tovarni, je zapisal na zadnjo stran osodepolntga liutka le besedico .vzrok" ter se je obesil. * Vročina na Angleškem. Ne samo v Ameriki, nego tudi na Angleškem imajo strašno vročino. V Londonu so imeli te dni 80° F v senci in 130° F na solncu. Mnogo Ijudij je v bolnišnici. Tudi konji cepajo na cestah. Iz Newyorka so sporočili 5. julija, da je ondi umrlo radi vročine od začetka do 5. julija nič manj kot 740 oseb po vsej deželi pa je umrlo gotovo nad 3000 ljudij. Več kot 250 000 oseb je zbežalo iz Newyorka na deželo. * Zmagoviti Angleži. Kitchener: Kaj ste zaplenili, gospod polkovnik ? — Polkovnik: Ne dosti; v zapuščeni farmi sem našel zaboj sira. Žal, da je bil že poln črvov. — Kitchener: Nič ne de! Brzo-javimo v London sledeče: .Bori so pregnani s svojih trdnih pozicij. Polkovnik Green je zaplenil več tisoč glav živalij." Književnost. — „Slovansky PFehled" ima v 10. številki tale obseg: Kvapil: Z polske" poesie. J. S. Cbamieo. Šak: Bulharshć povstani r. 1876 J Hudec: Dr. France Prešern. (1800. do 1849.) Vorobjev: Kurpiove" Č»rny: Sto let lnžicko-srbske* poesie. Dopisv. Z P*tro-hradu. Z Chorvatska Z Poznanč. Z Dolnf Lužice. Rozhledy a zpravy Slovane* severo-zapadLi Slovane vychodni Jihoslovane: .Narodna zveza" v Istrii Predn&kove" bnutf u Slovincft. .Slovinski" realka v 1 trii. ,Nctcodoh03pođ&i:dky vestnik' slovinskv. f Pavlina Pajkova. t J. Murn. Itd — Listek. — Slike. ,S!ovansky Pfehled" toplo pri po rečamo! Telefonska in brzojavna poročila. Zader 10. julija. Po 8 urni debati radi dogodkov v kmetskih občinah se je zasedanje dež. zbora zaključilo. Poslanec Biankini je prijel Vukovića osebno. Dunaj 10. julija. Kirurgični gremiji so z današnjim dnem razpuščeni, in njihovo premoženje pripade zdravniški komori. Kirurgični gremiji obstajajo od 1. 1773. Praga 10. julija Načelniki okrajnih sodišč so dobili potom predsed-ništva deželnega sodišča ministrski ukaz, da je notranji uradni jezik vseh sodišč nemški. Brno 10. julija. Nadškof olomuški je ponudil predsedništvo nemškega katoliškega shoda državnozborskemu predsedniku grofu Vetterju in nato še nekaterim aristokratom. Vsi so to čast odklonili. Lvov 10. julija. Danes zjutraj ob 1. uri se je zaključilo zasedanje dež. zbora, ki se v kratkem razpusti. Nove volitve bodo meseca septembra. Bolcan 10. julija. Znani socialni demokrat Seitz je sklical shod, na katerem so se socialni demokratje zgrabili s klerikalci. Rabili so se stoli in vrčki. Neki klerikalec je smrtno ranjen. Bruselj 10. julija. Iz Laurenzo-Marqueza poročajo, da sta Schalk-Burger, Kriigerjev namestnik, in S t e y n, predsednik Oranja, izdala novo proklamacijo, v kateri izjavljata, da se bode vojna nadaljevala in se vsaka sprava z Anglijo odklanja. Darila. Upravnlstvu našega, lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda. Vesela družba pri g. Dolničarju v Trbovljah 6 kron. — Gosp. Fran Jurca na Vrhniki prebitek od kresa v Čast sv. C. in M. 8 kron. — Gosp. Schropp, gostilničar na Drenikovem vrtu nabral pri kresu v soboto večer 3 krone 60 vin. — Vesela družba pri sv. Barbari v Halozah (po g. učitelju Šeronu) 5 kron 40 vin. mesto kresa. — Gosp. rajhenbur-Ski Harambaša nabral pri ondotnih rodoljubih godovni dar sv. blagovestnikoma 55 kron 75 viin. — Skupaj 78 kron 75 vin. — Živeli! Za Prešernov spomenik. Gospdč. Ivanka Žitko-Hrenčova na Vrda nabrala o priliki izleta uradnikov mestnega magistrata Ljubljanskega na Vrhniki 27 K. — Živela! Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega „Moll-ovega Seidlitz-praska", ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse tež-koče prebavljenja. Originalna Skatljica 2 K. Po postnem povzetju razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DDNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan m varnostno znamko in podpisom. 1 (2—10) Umrli so v Ljubljani: V deželni bolnici: Dne" 2. julija: Vid Mazi, črevljar, 26 let, jetika. — Martin Kastelic, jesihar, 62 let, naduha. Dne 4. julija: Barbara Mlinar, zasebnica, 66 let, srčna hiba. Dne 5. julija: Josip Jevsevar, dninar, 50 let. jetika. Meteorologično poročilo. VliLn« nad moljem 806-3 m. Srednji tračni tlak 786-0 mm. j Stanje Cas opa-1 baro-zovanja j metra v mm. S Vetrovi ml Nebo JB f L2«t 9 10 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 7332 733 4 7334 20 3 si. sever I jasno i E 17 6 si. svzhod pol. oblač. 217 p.m.jjvzh. oblačno 0 Srednja včerajšnja temperatura 20 7°, nor-male: 19 6°. Dunajska borza dne 10. julija 1900. Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta....... Avstrijska kronska renta 4% .... Ogrska zlata renta 4°'0......, Ogrska kronska renta 4'" ..... Avstro-ogrske bančne delnice .... Kreditne delnice........, London vista......... NemSM državni bankovci za 100 mark 20 mark .... ...... 20 frankov.......... Italijanski bankovci....... C. kr. cekini.......... 9915 99- 11815 95 55 118-15 93 05 1637 — 628 - 23952'/, 117*45 2347 1903 9115 1128 (1467—1) vsprejme se takoj. Breg št. 14 III. nadstr. Gbs. kr. avstrijski dfa držami žtliznlci« Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. junija 1901. leta. Odhod te Izubijane j m popoladne istotako, ob 6. uri dO Jubij it ni. Prešernove ulice št. 5. Konkurzno oskrbništvo preda celotno zalogo na blaga (manufakturno kratko blago) in trgovinski inventar (red. št. 1—222 inventarnoga zapisnika v cenilni vrednosti 2867 K 40 v. tistemu, ki največ ponudi. Ronkurzno upravništvo ne prevzame nikake garancije za popolnost in resničnost inventurnega zapisnika in za kakovost blaga in si pridrži pravico, ponudbe sprejeti ali tudi odkloniti. Ponudbe naj se pismeno dopošljejo g. dr. Val. Krisperju, odvetniku v Ljubljani, do 25 julija t. I.; zajedno s ponudbo je položiti 10% vadi j, t. j. 286 K 74 v. Inventarni zapisnik je na ogled pri g. tir. Val. Krisperju in pri deželnem sodišču t IJnhlJHiii. Dr. Valentin Krisper konkurzni oskrbnik. Graška trgovska akademija. Javni, neposredno vIm. urnemu niinlwtrstsu podrejeni, ilrinvno podpirani nem zavod v vrsti vlsje srednje sole, katerega absolventi vztvajo pravieo, da vstopijo za Jednoletne prostovoljce. Dne 17. septembra t. 1. se začne 39. Šolsko leto. Vsprejemajo se absolventi spodnjih srednjih Sol in tem enako postavljenih učnih zavodov, kakor tudi meščanskih šol (ti morajo prebiti vsprejemni izpit). Dosedanji ter 1. 1901. v prvi letnik vstopivši učenci lahko absolvirajo zavod v treh lotili. Pripravljalni razred se vzdržuje posebaj za manj vsposobljene prosilce za vsprejem kakor tudi za učence, ki niso dovelj zmožni nemškega jezika. Ta se pa združuje že od leta 1901/02. z novo štirirazredno organizacijo, katera se vpelje, da vživajo učenci in stariši vse prednosti, katere bodo pripadale štirirazrednicam. Z zavodom je združen Jednoleten aniturljentakl teeaj (začetek 5. oktobra) za absolvente višjih srednjih šol ter enakih učnih zavodov, ki se hočejo posvetiti trgovskim in in industrijelnim podjetjem aU pa hote kot velikošolci (iuristi) svoje vednosti razširiti času primerno. Tudi se vzdržujejo prosti poluletni teeajl za gospode in posebej za dame, (začetek 17. septembra in 15. februvarja). Prospekte razpošilja in daljna pojasnila, tudi radi oskrbljenja učencev, daje ravnateljska pisarna v Cradra, Kaiserfeldgasse št. 25. (1368—2) Ravnatelj: J. Berger. Krepak deček poštenih starišev se takoj vsprejme asa učenca v špecerijsko trgovino. (1455—3; Kje? pove upravništvo .Slov. Nar.-. Dobro ohranjeno in po nizki ceni je na prodaj s landaver, I odprta kočija, voz (break) za 8 oseb pri (1459 -2) J. Vičič-u v Postojini. Staroslavno žvepleno kopališče na Hrvatskem Varaždinske toplice ob zag-orski železnici (Zagreb-Čakovee). Železniška postaja — pošta in brzojav. Analiza po dr ornem svetniku profesorju dr. Lud wigu 1.1894. 58° C vroč vrelec, žvepleno mahovje, nedosegljivo v svojem delovanji pri mišični skrnini In kostenini v členkih, boleznih v zgibih in otrpnenju po vnetici in zlom-Ijenju kosti, protinu, živčnih boleznih, boleznih v kolki itd., ženskih boleznih, poltnih in tajnih boleznih, kroničnih boleznih obistij, mehurnem kataru, škrofeljnih, angleški bolezni, kovnih diskrazijah, n. pr. zastrupljanju po živem srebru sli svincu itd. Pitno zdravljenje 1^1:^1 želodcu in v črevih, pri zlati žili itd. itd. Elektrikai — Masaža. Zdravilišče z vsem komfortom, vodovod iz gorskih vrelcev, zdravljenje z mrzlo vodo z douche — in po Kneippu, celo leto odprto; sezona traja od 1. maja do 1. oktobra. Prekrasen velik park, lepi nasadi, lepi izleti. Stalna zdraviška godba, katero oskrbujejo člani orkestra zagrebške kr. opere. Plesne zabave, koncerti itd. Na postaji Varaždinske toplice pričakuje sleherni dan omnibus goste. Tudi so na razpolago posebni vozovi in se je zaradi istih prej obrniti na oskrbništvo kopališča. Zdravniška pojasnila daje kopališki zdravnik doktor A. Longhino. — Prospekte in brošure razpošilja zastonj in poštnine prosto Išče (1467—2) za Ljubljano firma, katera bi prevzela samo-prodalo za novo. jako zmožno tovarno olo-muškega presnega sira (kvargcl). Ponudbe z referencami pod: „W. G. 3133" tvrdki Rudolf Mosse, Dunaj, I. Učenec (1461-2) za špecerijsko trgovino se takoj vsprejme. Kje? pove upravništvo .Slov. Nar.*. Omrekov in trepetlikov les " kupujO (1346-6) »Goriška tovarna vžigalic" v celib vagonih in želi ponudeb. Ilbirak glasovirjev in orplj se priporočam visokemu plemstvu, častiti duhovščini in vsem cenjenim lastnikom navedenih instrumentov, ter se zavežem, da bodem vse naro-čitve točno in vestno izpolnil. Za vsestransko zaupanje in mnogobrojne naročitve prosi (1416—3) Ivan Lorber ubiralee glasovirjev in orge^* Himska cesta št 24, pritličje. (794—12) oskrbništvo kopališča. I Sloveči profesorji zdravilstva in zdravniki priporočajo * *MtBI lekarnarja Piccoli kot želoilrr Ureprnjoee in Irk » zlni- Jnjore, dalje kot |n-f t« :»\ - ljenje in te- Icmiiii otl- prije pospešujoče sredstvo j// -^'posebno onim, l^Sflr'^^'.ki trpe" na na- ^'•^£*a^!* vadnem v Ljubljani dvornega založnika Nj. Svetosti papeža AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA zaprtju. Razpošilja se proti povzetju v Skatljicah po II. 12 in več stekleničic. (1368-37) Naznanilo, (1465. V nedeljo, dne I-I. Julija t, I. oli IO. url dopolnilne bode v c. kr. depotu za državne žrefoce št. 93 v Selu pri LJubljani prodan 15 let star žrebec pinegavske pasme proti gotovi plači največ ponujajočemu. — Kupci se vabijo k tej prodaji. Razglas. Vipavska grajščina prodajala bode na prostovoljni dražbi po parcelah ali večjih skupinah na licu mesta nastopna posestva: I. dne 8. julija 1901 ob 9. uri predpoldne hišo štev. 19 na Colu z vrtom in pašnikom, ob 11. uri predpoldne gozd »Doline«, ležeč v katast. občini Vodice okraj Vipava v izmeri 67 oral, 163 Qklft. ali 38 H. 60 a 36 m2. II. dne 12. julija 1901 ob 9. uri predpoldne hiše štev. 22, 23 in 28 v Vipavi nadalje mlin in žago z vodno silo na Vipavi, kakor zraven stoječa gospodarska poslopja. III. dne 15. julija 1901 ob 9. uri predpoldne gozd »Zadlog«, ležeč v katast občini Zadlog okraj Idrija v izmeri 297 oral, 780 ali 183 II, 97 a, 16 m-. IV. dne 22. julija 1901 ob 9. uri predpoldne gozde, ležeče v katast. občini Črnivrh okraj Idrija v izmeri 108 oral, 1428[j0 ali 62 H, 43 a 87 /n- in gozd, le/.r. v katast. občini Lome v izmeri 282 oral, 678Q° ali 170 H, 81 a, 20 m2. Spisek iz zemljiške knjige, posestni listi in dražbeni pogoji ležijo na vpogled v c. kr. notarski pisarni v Vipavi. Vipava, dne 28. junija 1901. Mark PUShnik (1427—2) c. kr. notar Jutri v četrtek, II. julija na vrtu kolodvorske restavracije velik vojaški koncert popolne godbe c. in kr. pešpolka št. 27 , pod osebnim vodstvom g. kapelnika. Začetek ob 8. uri. Vstop prost. Nastavilo se bode najfinejše mo-nnhovMko franeltilt.anak.o pivo iz „Leistbrauerei" v Monako vem in fino >. RelninshaaHovo pivo. (1466—1) ' Usojam se p. n. ćastiternu občinstvu najuljudneje naznaniti, da so restavracijski prostori popolnoma renovirani In da Mem Jlli Jaz prevzel y poMlovanJe. Štel si bodem v svojo najprvo dolžnost, da z naj fin rji im i in primlnliiti piju-eaml in z najlzbornejMirni Jedili in najtočnejSo postrežbo počastivše me p. n. goste v vsakem oziru zadovoljim. Za mnogobrojen obisk prosi najuljud-ne^6 z velespoStovanjem Jakob Hafner prej kolodvorski restavrater v šent Petru in Divači. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. 14546078