štev. 22.
V Ljubljani, 30. novembra 1926.
Leto XLIII.

Glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo-
Izhaja 15. in zadnjega dne v mesecu. Člani Kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane 20 Din, za inozemstvo 30 Din letno. Posamezna številka stane 1 Din. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Turjaški trg št. 3. Urejuje Viljem Rohrman.
Vsebina:
Udnina za leto 1927. — Povečanje in poboljšanje ter obenem pocenitev kmetijskega proizvajanja. — Umetna gnojila pri krompirju. — Uspehi s krompirjem „Alma". — Semenski krompir. — Naša prašičereja v praksi. — Arborin. — Kle-tarski in sadjarski tečaj v Semiču. — Vprašanja in odgovori. — Iz delovanja podružnic. — Kmetijsko šolski vestnik. — Gospodarske stvari. — Vestnik društva kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo. — Uradne vesti — Tržne cene. — Inserati.
ju* 11 . / tj- i ~ 111' ,i <— i' ■" ~ i	-----,-■i ■ ■ ■ m ■,	• •	.-ri--.-ir., ...
Udnina za leto 1927.
Udnina v bodočem letu znaša kakor doslej1
letnih 20 Din.
Od te udnine dobi družba 15 Din, one podružnice, ki same pobirajo udnino v zmislu § 28. dr. p. pa 5 Din.
Vsakdo, ki hoče še nadalje ostati družbeni ud, oziroma nanovo pristopiti, se vabi, da plača celo udnino čimpreje pri podružnici, vsekakor pa vsaj
do 15. decembra t. i.
Nabiralno' polo je družba doposlala vsem podružnicam s pozivom, da poberejo udnino in da jo pošljejo družbi najkesneje
do I. januarja 1927.
Od udnine, izterjane po glavnem odboru po § 11. družb, prav., in od udov, ki plačajo udnino naravnost pri družbi, nimajo podružnice nobene pravice do kakega prispevka.
Povečanje in poboljšanje ter obenem pocenitev kmetijskega proizvajanja*.
Akciji za povečanje, poboljšanje in pocenitev kmetijskega proizvajanja ima pred vsem služiti krae-tij-sko-strokovna vzgoja. Kot sredstvo prihajajo v poštev vse vrste kmetijskih strokovnih šol (visoke, srednje, nižje) in specialne ter gospodinjske šole, nadalje tečaji, posebno kmetijski nadaljevalni tečaji, predavanja, razstave, kongresi, ekskurzije, a osobito tudi širjenje strokovne literature.
Naloga kmetijskih visokih šol je vzgajati moči, ki bodo zamogle strokovna vprašanja znanstveno obdelovati in na vseh višjih mestih sodelovati pri pospeševanju kmetijstva ter osobito voditi vse strokovno poučno delo.
Kmetijske srednje šole, katerih imamo sedaj v državi tri, kar za naše razmere zaenkrat zadostuje, bodo v prvi vrsti vzgajale naraščaje, ki se bodo dali koristno porabiti za strokovno poučno delo v narodu ter v nižjih in specialnih kmetijskih šolah, a posebno tudi za upravljanje državnih, samoupravnih in zadružnih oziroma društvenih drevesnic, trsnic in vzornih posestev.
Nižje kmetijske šole pa imajo nalogo, vzgajati dobre praktične kmetovalce, torej mladino vzgajati za dobre gospodarje. Del že obstoječih nižjih kmetijskih šol je na podlagi dosedanjih izkustev že tako reorganiziran, da more dobro služiti pravkar označenim namenom, t. j. vzgajati mladeniče, ki se po
Kmetijska družba za Slovenijo.
* Iz poročila gosp. ministra Puclja o delovnem programu kmetijskega ministrstva na glavni skupščini društva kmetijskih strokovnjakov v Mariboru, dne 18. septembra t. 1.
končani šali vračajo na domača posestva in morejo postati dobri piaKucni kmetovalci. Nekaj oosiojecm sol Po še treoa v tem pravcu reorganizirati, i-oseono važnost pa je treoa polagati na ustanavljanje novin takih šol. bedaj jut imamo v vsej urzavt 1», kar & ootočno premalo.
Zelo potreone so nadalje takozvane specialne kmetijske šole. Kazvoj in važnost našega mlekarstva, živinoreje, vinograaništva, čebelarstva, hmeljarstva in kmetijskega zadružništva zahteva, cia po zgledu drugih narouov mislimo na vzgajanje stro-kovnjakov-speciaiistov, ki se bodo mogli koristno posvetiti panogam, za katere so šolani. Z ustanovitvijo vrtnarske šole v Novem Sadu, mlekarske šole v Skotji Loki, s privatno, a od države podpirano zadružno šolo v Ljubljani ter s pripravljanjem čebelarske šole v Sloveniji, kakor tucii z dosedanjimi vinarskimi in sadjarskimi šolami je v tem pogledu storjen začetek in postavljen temelj, na katerem se bo dalo delo dobro nadaljevati.
Cisto posebno pozornost se mora posvetiti tudi gospodinjskim šolam. Zena je glavni sodelavec moža - kmetovalca, zato je treba za njeno strokovno na-obrazb'0' ravnotako skrbeti, kakor za moževo. Temu namenu služijo gospodinjske šole in gospodinjski tečaji. Ponekod skrbi kmetijsko ministrstvo za ta pouk, ponekod pa prosvetno ministrstvo. Namen te vzgoje pa zahteva, da skrb za strokovno vzgojo kmetskih deklet in gospodinj preide na kmetijsko ministrstvo. To je prva zahteva kmetijskega ministrstva, druga pa je ta, da se tudi za to vrsto pouka stavijo na razpolaganje čim izdatnejša sredstva in da se s tem omogoči ustanovitev čim več gospodinjskih šol in prirejanje čim večjega števila gospodinjskih tečajev. Zraven raznovrstnih šol se mora posvetiti vsa pozornost še drugim pripomočkom, ki se morejo z uspehom porabiti pri širjenju strokovnega znanja med narodom. Sem spadajo predvsem kmetijski nadaljevalni tečaji, potem razni poučni tečaji sploh, predavanja, razstave, strokovna zborovanja, ekskurzije, a posebno je treba misliti tudi na širjenje strokovne literature. Cim bolj se je v narodu zbudilo zanimanje za strokovna vprašanja in za napredovanje v stroki, tem povoljnejša so tudi tla za strokovne časopise in za strokovne knjige. Pri Slovencih so v tem oziru razmere že zelo povoljne, zaradi česar smatram za posebno dolžnost vseh strokovnjakov, da se v prvi vrsti zanimajo za širjenje strokovnega beriva.
Končno moramo zanesti strokovno propagando tudi izven krogov kmetijskega ljudstva in kmetijskih strokovnjakov, predvsem v one stanov«, ki so po prirodi svojega posla in svojega življenja več ali manj ozko vezani na kmetijstvo in kmetijsko ljudstvo. Tu prihajata v poštev posebno duhovnik in učitelj. Ta okolnost je drugod že izzvala potrebo uvesti v učiteljišča in bogoslovja kmetijski strokovni pouk. Ista politika se bo morala voditi tudi v naši državi.
V drugi vrsti moramo delati na vstvarjanju in razvoju raznih tehničnih pripomočkov za p-oboljšanje in povečanje kmetijskega proizvajanja. Tu sem spadajo državna vzorna posestva, kontrolne postaje, najraznovrstnejši živinorejski zavodi ter drevesnice in trsnice.
Državna posestva v obliki, kakor jih posebno poznamo v Srbiji, a tudi v drugih krajih naše države, niso dala pričakovanih rezultatov in uspehov. Vzro-
kov za to je več. Danes je vsakomur jasno, da je treba način dela na teli posestvih izpremeniti. Najko-ristneje bo, cia se ta posestva predvsem izip.emenijo v semenogojske postaje. Raba dobrega semena je eden od temeljnih pogojev za uspešno poljedestvo. Dejstvo pa je, da se v tem pogledu nahajamo še na nizki stopnji, kar velja celo za poljedelstvo najvažnejše pokrajine, to je za Vojvodino. Seveda seme-nogojstvo, v kolikor bi se vršilo na državni račun, ne bi moglo zadovoljiti vseh potreb naših kmetovalcev, nego bi se morala istočasno pospešiti tudi privatna inicijativa, ki naj bi v tem pogledu postala čim najbolj živahna.
Veliko pozornost bo treba posvetiti raznim živinorejskim zavodom. Najbolj znane so pri nas doslej žrebčarne. Njihova naloga mora biti predvsem da vzgajajo plemenske konje za potrebe kmetijstva in vojske, medtem ko se naj vzgajanje luksuznih konjev, ki predvsem služijo za šport, popolnoma prepusti privatni iniciativi. Večja pozornost se bo morala posvetiti živinorejskim zavodom, ki bodo vzgajali dobro plemensko živino vseh vrst. Govedoreja in svinjereja zaostajata kvalitativno in kvantitativno. Pri tej panogi je posebno tudi misliti na naše interese pri izvozu. Glede svinjereje je posebno treba misliti na svinje angleške pasme, ki so najprimernejše za kraje z malim kmetijstvom, oziroma za kraje, kjer se proizvaja malo zrnaste močne svinjske krme.
Izpremeniti se bo moral tudi dosedanji način dajanja plemenske živine poedincem. Bike naj dobivajo le živinorejske zadruge in kmetijske podružnice. Še bolje je, brezplačno razdajanje bikov sploh opustiti in po vsej državi vpeljati način, ki se je že dobro udomačil v Sloveniji in na Hrvatskem, da namreč zadruge in podružnice same kupujejo, a država daje podporo, ki nikdar ne bi smela presegati polovico cene kupljene plemenske živine. Pri načinu, ki je doslej bil vpeljan v Srbiji in ga je ministrstvo začelo uveljavljati tudi v prečanskih krajih, so se vršile razne zlorabe, ki niso na korist kmetijstvu.
Perutninarstvo igra v našem kmetijstvu istotako veliko vlogo, kar dokazuje izvoz jajc in perutnine. Samo vrednost jajc, ki jih izvozi naša država, predstavlja približno 7% vsega našega izvoza. Istotako igrajo pri nas veliko vlogo ovčereja, kozereja, ribar-stvo, svilarstvo in čebelarstvo. Vsem tem granam se bo morala posvetiti mnogo večja pazljivost, kakor se je posvečala doslej. Za pobolj^anje teh gran moramo porabiti domača izkustva, a istotako je treba gledati, kakšen uspeh so s temi granatni dosegli drugi narodi in kakšnih sredstev so se pri tem posluževali.
Zakon o pospeševanju živinoreje je nujno potreben. S tem zakonom naj bi se za vso državo uvedla dva temeljna principa, in sicer: licenciranje in rajo-niranje s sistemom enega plemena v rajonu, Istotako je potreben zakon o čebelarstvu.
Razume se, da se mora tudi veterinarski službi ter s tem v zvezi organizaciji bakterioloških in seroloških zavodov z ozirom na korist naše živinoreje posvetiti vsa pozornost.
Končno spadajo pod tehnična sredstva tudi raz-sadniki (drevesnice in trsnice). Srbija je bila na teh ustanovah bogata. V novi državi se je ta sistem uvajal tudi v vseh ostalih pokrajinah. Trsnice so dale povsod najboljše koristi in najboljše rezultate, med-
tem ko se isto o drevesnicah ne more reči. Pri drevesnicah bo treba izvesti resno strokovno revizijo nad delom in nad dclavci. Kvaliteta uslužbencev mora biti večja, kakor je povečini bila dosedaj, a v strokovnem pogledu bo treba posvetiti večjo pozornost odbiranju sort, ki se naj v drevesnicah gojijo. Pri tem se bo treba seveda ozirati na podnebje in ostale pogoje za sadjarstvo v poedinih krajih, a isto-tako se bo moralo oz'irati na zahteve trgovine.
Pri povečanju kmetijske proizvodnje igrajo nadalje veliko vlogo melioracije in izkoriščanje vod v kmetijstvu. Naloga kmetijskega ministrstva gre tu predvsem za tem, da se izvrši reorganizacija cele vodne službe. Kakor znano, obstoji sedaj Generalna Direkcija Vod v okvirju kmetijskega ministrstva. Ta direkcija opravlja vsa vodna dela ne oziraje se na to, ali imajo ta dela neposredno zvezo s kmetijstvom ali je nimajo. Potrebna ie reorganizacija v tem zmislu, da ostanejo v kmetijskem ministrstvu samo ona dela, ki neposredno pospešujejo in ščitijo kmetijstvo, medtem ko se morajo ostala dela, na pr. skrb za rečno plovitbo, preskrbovanje velikih mest s pitno vodo in kanalizacija velikih mest prenesti na druga ministrstva. V kmetijskem ministrstvu naj ostanejo sledeča dela: melioracije, vodne zadruge, vaški vodovodi in sploh preskrbovanje kmetijstva in kmetskega prebivalstva z vodo in nazadnje tudi regulacije, posebno manjših vod, v kolikor so potrebne za zavarovanje kmetijskih zemljišč.
Zelo važno je vnrašanic, kako bi se zmanjšali stroški kmetiiske proizvodnje. Eno od davnih sredstev je tu vsekakor cenen kredit. V naši državi se je vprašanje kmetijskega kredita razpravljalo več let ter ie končno prišlo do znanega zakona, ki na se še ne izvršuje. Vzrok je v veliki meri v tem, ker ima la zakon močne nasnrotnike. Glavni nasprotnik pa je vse naše kmetijsko kreditno zadružništvo. Novi zakon namreč predvideva snovanje nove zadružne organizacije, notom katere bi se dovoljevala kmetijska posoiila. Po zakonu, kakršen je, mora nedvomno priti do boja med oripravljajočo se ustanovo in med nostoječim kreditnim zadružništvom. Tak boj pa nikakor ni v interp.su kmetijstva, zato je prva dolžnost kmetijskega ministrstva, da nevarnost boja na korist kmet!.fs+va odstrani. Ali bo treba v to svrho iznremeniti zakon o kmetijskem kreditu ali oa pod-vzeti kake dmee korake, to se bo videlo že v naj-bližnii bodočnosti. Smatram na zadevo za nujno, ker nospbno 7a]mdni in in'ni kraii potrebujejo nuino ce-nen kmp+ifski Vrpd:f Kme+Ma v d^h^n ureienih raz-mft.rpb nn«i do 4%. a kred'+i v vhodn;h m Južnih kr,i-iili na^e država sn	nq ?Q% in Sp večie objesti.
Pn v takih razmerah kmetijstvu ceneno proizvajanje ni rvn iroče, i p jasno.
Kakorkoli pa se bo vnrašanje kmetijskega kredita reševalo, na vsak način bo treba staro, že obstoječe zadružništvo čim najbolj ščititi in podpirati. Tekom desetletij se je pokazalo pri vseh kulturnih narodih zadružništvo kot odlično sredstvo za pocenitev kmetijske proizvodnje. Kmetijsko kred;tno zadružništvo je bilo prvo, ki ie nudilo kmetovalcu cenen kredit, nakupno zadružništvo je bilo ono. ki ie začelo preskrbovati kmetovalca s cenenimi kmetijskimi potrebščinami. Ti dve vrsti zadrug sta že po svoji prirodi prinesli velike koristi v praven pocenitve kmetijske proizvodnje. Važnost ostalih vrst
kmetijskih zadrug, posebno produktivnih in prodajnih je istotako dovoljno znana, a država, posebno pa kmetijsko ministrstvo bo moralo tem koristnim udru-ženjem posvetiti mnogo večjo pozornost, nego se je to godilo dosedaj. Staviti bo treba na razpolaganje | dovoljne kredite za podpiranje zadružništva, a istotako je skrajen čas, da dobimo moderen zadružni zakon.
Razen že omenjene akcije za cenen kmetijski kredit in kmetijskega kreditnega zadružništva 'je treba v službo akcije za pocenitev kmetijske proizvodnje postaviti tudi Narodno banko, Državno hipo-tekarno banko in Poštno hranilnico. Ti državni, oziroma od države priviligirani zavodi razpolagajo z ogromnimi vsotami, toda stavljajo jih na razpolago skoraj izključno le trgovini in industriji in nezadruž-nim denarnim zavodom. Kmetijstvo neposredno pri teh državnih zavodih ne uživa skoraj prav nobenega kredita, nego je deležno istega šele po posredovanju nezadružnih denarnih zavodov, kar pomeni, da banka dobi denar po 6% in morebiti še ceneje, a kmetovalci morajo za ravno isti denar plačati 15, 20% in še več. To so do skrajnosti nevzdržne razmere. Kmetijsko ministrstvo je zaenkrat zahtevalo, da Narodna banka. Državna hipotekama banka in Poštna hranilnica cddvoje po 25 milijonov Din, torej skupno 75 milijonov izključno za cena posojila kmetovalcem, in sicer da bi se ta posojila dobila potom kmetijskih kreditnih zadrug.
Umetna gnojila pri krompirju.
Vkljub zelo slabim vremenskim prilikam ter pojavu številnih škodljivcev in glivičnih bolezni se je gnojenje z umetnimi gnojili v letošnjem letu dobro obneslo, kakor priča poizkus pri krompirju, ki ga jc napravil posestnik Ivan Iskra v Poljčah pri Begunjah na Gorenjskem na svoji srednje globoki, peščeno ilovnati zemlji. Gnojila je raztrosil in posadil krompir dne 25. aprila. Spravljanje pridelka se je vršilo dne 21. septembra. Vreme je bilo, kakor znano, ves čas deževno in premalo solnčno.
Na proraeunani površini 1 hektarja (okrog 10 mernikov posetvenega prostora), se je ugotovilo sledeč uspeh:
Pridelek je znašal:
a)	na negnojenr parceli na 1 ha . . 66 q gomoljev
b)	na enaki parceli, pognojeni
z 250 kg kalijeve soli in 300 kg apnenega dušika pa . . 85 q gomoljev torej več za 19 q gomoljev na 1 ha. Prirastek pridelka vsled umetnega gnojila je znašal blizu 29%.
Če primerjamo vrednost prirastka s stroški gnojenja, pridemo do sledečega zaključka: 2. Stroški gnojenja na 1 ha:
1.	Vrednost prirastka (kosmati dohodek) na 1 ha, 19 q gomoljev loko dvorec po krajevni ceni a 140 Din
znaša........... 2.660.— Din
2.	Stroški gnojenja na 1 ha:
250 kg kalijeve soli po 1.60 Din 400.— Din 300 kg apnen. dušika po 3 Din 900.— Din Prevoz gnojil in trošenje . . 70.— Din
Skupaj; 1.370.— Din
Obračun:
Kosmati dohodek znaša . . . 2.660.— Din Če odštejemo stroške gnojenja 1.370.— Din
ostane čistega dohodka na lha: 1.290.— Din, ali na 1 mernik posetve okrog 130 Din.
Ta znesek je danes enak celi krajevni zakupni vrednosti njivske zemlje. Uporaba umetnih gnojil je torej omogočila istočasno takorekoč dvakratno izkoriščanje zemlje, in sicer zato, ker je dala poleg krajevno povprečnega pridelka še toliko čistega dohodka, kakor če bi dal posestnik to parcelo v enoleten najem (štant). Za današnje razmere je to že znaten uspeh, v vremensko normalnem letu pa bi bil gotovo še večji! Ta primer, ki ga pojasnjuje tudi pod. 46, priča, da zmoremo z umno uporabo umetnih gnojil dobičkanosnost naše zemlje še močno povečati.	I. Sustič.
Maribor: Krompir Alma je dal 234 kg pridelka od 50 kg semena, torej dobro 4V2 kratno množino. —- Vinarska šola v Mariboru. Skorno pri Rečici ob Paki: Posadil sem za poskušnjo med enoleten hmelj 1 kg „Alma" in pridelal 34 kg lepega gomolja. En gomolj je bil gnil in 2 nekoliko nagnita, medtem ko je bil stari krompir močno gnil. „Alma" je ostal dolgo časa zelen. — Ivan Močnik.
Podova pri Račju: „Alma" letos ni dal boljšega pridelka kakor „0neida". — Prane Primec. Teharje: Poročam, da smo bili vsi naročniki krompirja „Alma" zelo zadovoljni. Pridelali smo ga povprečno' 9-krat več. Prosimo obvestite, če ga bomo zopet lahko naročili. — Burnik. Uredništvo je pripravljeno na kratko objaviti še nadaljnja poročila o letošnjih uspehih. Na vsak način bo treba prihodnje leto s temi poskusi nadaljevati.
R.
__Pod. 46. .Uspeh gnojenja s kalijevo soljo in apnen. d
po 100 m2 površine: na levem kupu s i
Uspehi s krompirjem „Alma".
Na tukajšnje vabilo v 20. štev. »Kmetovalca", da nam naročniki krompirja „Alma" poročajo, kakšne uspehe so dosegli s to novo sorto, smo prejeli sledeče podatke:
Št. Vid n. Ljubljano: Posadil sem ga 50 kg in pridelal 500 kg. Gnilega ni bilo nič vmes. — Ivan Arhar, Zapuže. Dobrova pri Ljubljani: Posadil sem 50 kg in dobil 14-kratni pridelek. Alma je bolj rodoviten in bolj odporen proti gnilobi kakor pa naš gorenjski krompir. — Franc Bricelj. Svetje pri Medvodah: Iz eneg*a srednje debelega gomolja, ki sem ga slučajno dobil pri Kmetijski družbi, sem pridelal 4 kg krompirja. Želim ga dobiti za seme. — Ivan Knific. Cermošnjice, Dol.: Sadil sem ga na težki in na rahli zemlji. Uspeh je bil povsod enak. Dal mi je 10-kratni pridel&k. — Franc Pečaver.
ikom pri krompirju. Množina gomoljev z dveh parcel ;nojene parcele je za 29% več pridelka.
Semenski krompir.
Na spomlad bo krompirja marsikje manjkalo. Poživljamo zaraditega vse naše podružnice, da se zanimajo za to vprašanje in da že sedaj ukrenejo vse potrebno, da ne bo manjkalo krompirja za prihodnjo saditev. Družba je pripravljena posredovati dobavo potrebnega krompirja za seme in tudi storiti potrebne korake, da se zniža ozir. odpiše carina za semenski krompir, ki bi ga morali dobiti iz inozemstva. Načelniki podružnic v prizadetih krajih naj se v prvi odborovi seji posvetujejo o tem in naj ukrenejo vse potrebno, da gospodarji ne bodo ostali spomladi brez semenskega krompirja. Zadevo je pa vzeti takoj v roko, ne pa šele spomladi, ko bo treba krompir saditi. Opozarjamo na to vse prizadete kraje in podružnice, ki naj naznanijo že sedaj približno količino krompirja, ki ga bodo potrebovale. Iz inozemstva naročen krompir bo stal z ozirom na prevozne in druge stroške najmanj 2 Din za kg.
Naša prašičereja v praksi.
A. Cvenkel.
V zadnji številki ,,Kmetovalca" sem bral članek o gorenj, črnolisastim prašiču. To me je napotilo, da napišem tudi jaz par besed o tem kot praktičar - pra-sičerejec.
Upoštevajoč veliko važnost dobre prašičereje in dobre „sorte" prašičev, se je radovljiški živinorejski odbor zavzel tudi za to panogo našega gospodarstva. Vsi poizkusi in trud pa so bili zaman, dokler odbor ni začel dodeljevati plemenskim postajam 8 do 10 tednov stare iz drugega in poznejših gnezd odbrane prvovrstne merjaščke z obvezo dveletne uporabe. Tako so danes vsi plemenski merjasci v okraju pod nadzorstvom in pravzaprav last živinorejskega odbora. Ta skrbi za plemenski naraščaj, ki je brez vsakega krvnega sorodstva. Po srečni odbiri najboljših plemenjakov in svinj je prišlo na površje in se ustalilo gorenjsko črnopasasto prašičje pleme, katero vkljub nekdanjem cepljenju z Hoeschovo pasmo in z jorkširci danes do malega prevladuje. Prej kakor se je pričakovalo, so prenesli črnopasasti merjasci ne samo svojo barvo temveč tudi svoje odlične lastnosti na mladiče. Utrjen, dober za pašo, miren, nerazvajen, odporen proti boleznim, dober za špeh, fino vlaknatega mesa za gnjat in klobase, zelo rodoviten in mlečen je izboljšani gorenjski črnopasasti prašič za naše razmere najbolj priporočljiv. Uspeh smotrene odbire črnopasastih plemenskih prašičev je prekosil vse pričakovanje, kar priznavajo danes vsi prasičerejci, pa tudi najbolj trmoglavi nasprotniki.
Ko je bil dodeljen v našo občino prvi črnopasasti merjasec, tudi ni bilo-vsem prav! Črna žival „prinaša nesrečo v hlev" so godrnjale ženske. Ampak ravno svinje onih posestnikov, ki so najbolj zabavljali čez plemenjaka, so povrgle že pri prvem gnezdu 10 do 13 prav lepih prascev. Te so navzlic zabavljanju čez barvo prav hitro in dobro prodali. Sedaj pripuščajo isti posestniki že drugič in tretjič k ravno istemu merjascu, a zabavljanje je prenehalo, ker se živali te.ua plemena v eni in drugih občinah izborilo razvijajo (Gorje, Bled, Ovšiše i. dr.). Odbor se mora boriti z vsemi mogočimi predsodki ljudi, ali teh se ti takoj otresejo, kakor hitro se pokažejo dejanski uspehi. Danes vodijo že tudi prasičerejci obmejnih občin kranjskega sreza svoje svinje k tem merjascem. Kot prasičerejec lahko mirno trdim, da so prinesli ti prašiči srečo v svinjake posestnikov, pa tudi kočarjev, ki zmorejo rediti kvečjemu le no par prašičev. Ker uvidevajo vsa sosedstva veliko hasno-vitost te sorte, je povnraševanje po teh prasičili vedno živalnieje.
Živinorejskemu odboru .ie k temu uspehu mnogo pripomoglo to, da je odbiral tneriaščke za svoje postaje izključno le ro pvrnHciK kjer je videl vso rejo od početka naprej. Načeloma se je pa izoeibal vsakega nakuna plemenskih merjascev ni sejmih, ker je tukaj veliko težje presoiati plemensko vrednost živali. Pri plemeniaku na, ki naj prenaša najmani polovico svojih lastnosti na potomce, mora biti vsak dvom n njfesra vrednost'1 izklicen Od niero zavisi vsa reja v okolišu in zato niora biti v vseh 07,irih prvovrsten in iz r^Vnrn^n" dobre re*e. Odbor se zato ni strašil nekoliko višjih cen pri1 nakupu, ker so se te z odličnim zarodom tisočero povrnile.
Arborin.
Mnogoštevilni poskusi škropljenja drevja z „ar-borinom" so zlasti v zadnjih letih pri nas v Sloveniji pokazali, da je to sredstvo zelo ugodno učinkovalo na razno golazen na sadnem drevju ter jo vsaj omejilo v razvoju, če že ne popolnoma zatrlo. Opaža se namreč na češpljah, ki so bile napadene od kaparjev, da je „arborin" vidno ozdravil drevesa. Poškropljena drevesa so nanovo oživela, dobila so zdravo listje in sploh zdrav izraz. Tudi na jablanah, ki so bile pred leti škropljene proti krvavi uši, opazujemo slično ugodne uspehe.
„Arborin" se v vodi hitro raztopi v sivo-mlečno tekočino. Pravilo velja, da moramo drevje škropiti vsaj mesec dni prej, preden začne spomladi br-steti. Pečkasto sadje je manj občutljivo kakor ko-ščičasto. Breskve se n. pr. ne sme nikdar več kot z 8% arborinovo raztopino škropiti! To velja tudi za pritlikavce in sploh za špalirje ob stenah. Odraslo vi-sckodebelnato drevje pa prenese izlahka 10—12%ui arborin.
Zimski čas je kot nalašč primeren za škropljenje sadnega drevja.
Kmetovalcem - sadjarjem priporočamo, da si skupno naroče „arboT'in" pri družbi ozir. pri „Che-motechni" v Ljubljani. Pomniti je, da sadno drevje ta trud drugo leto stotero poplača. Fr. Kafol.
Kletarski in sadjarski tečaj v Semiču.
Dne 31. oktobra in 1. novembra tega leta se je vršil v Semiču dvodnevni kletarski in sadjarski tečaj v prostorih „Društvenega doma". Na sporedu so bila sledeča predavanja: Napake domačih vinskih kleti. Kletarsko orodje in posodje. Uporaba in pravilno čuvanje. Ravnanje z mladim vinom. Pretakanje, izboljšanje in čiščenje vina. Vinske bolezni. Zdravljenje bolnih vin. — Proizvajanje brezalkoholne pijače. Uporaba grozdja in sadja. Vkuhavanje in konserviranje sadja. — Po predavanju so sledile praktične demonstracije, katere sta izvajala priznana kmet. strokovnjaka gg. kmet. svetnik Boh. Skalicky in novomeški sreski ekonom Malasek; prvi v kletarski, drugi v. sadjarski stroki. Tečaja se je udeležilo nad 100 oseb, ki so sledile predavanjem in praktičnim izvajanjem z napeto pozornostjo. Za vkukavanje sadja in napravo brezalkoholne pijače se je ženstvo posebno zanimalo. Tečaja sta se udeležila med drugimi tudi sreski poglavar gosp. Kaki in sreski šolski nadzornik g. Lukežič. Polnoštevilua udeležba je pokazala, da so slični tečaji zelo potrebni za povzdigo našega kletarstva in sadjarstva. Da je tečaj tako ugodno uspel, gre zahvala semiškemu župniku, ki je dal na razpolago prostore, klet in kletarsko orodje.	I. Konda.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
Na kmetijsko - gospodarska vprašanja odgovarja družba le svojim udom, ki so podpisani s polnim imenom. Za odgovor je priložiti 3 Din (v znamkah) za stroške.
Vprašanje 88. Ali sme posestnik voziti opeke za lastno rabo z ozkimi kolesi, ki imajo 6 cm široka platišča? Kaj določa zakon glede 6 crn in 11 cm širokih platišč na okrajnih cestah na bivšem Štajerskem? (Fr. T. v B. p. C.)
Odgovor: Vožnja opeke ni gospodarska vožnja, temveč je tovorna vožnja v duhu zakona. Do teže 1500 kg morajo biti
platišča vsaj 6 cm široka, do 2001) kg vsaj S cm, od 2000—3000 kg pa vsaj 11 cm. To velja za vše javn ceste. H gospodarskim v^gnjafli -se štejejo vožnje pridelkov, drv in lesa, gnoja in drugih takih-gospodarskih potrebščin.	R.
Vprašanje 89. Želim vinograd že sedaj ob reza ti, pa mi drugi ,odsyetu,iej(> in pravijo, da to ne bo dobro. Kaj je na tem? Ali je jesenska rez priporočljiva? (I. L. v St.)
Odgovor: Po liaših krajih ne kaže trsja jeseni rezati, ker obrezan trs veliko lažje pozebe, če pritisne hud mraz. Najboljši čas za režnjo je pri nas v drugi polovici meseca februarja in prlčetkom raiarca.	—r—
Vprašanje 90. Kupil sem v Mariboru vrečo živinske soli po 2 Din, sedaj pa sodim, da je to kajnit. Ali smem dajati živini kajnit in kako naj ga dajem, da ne bo škodoval, ker živinsko st>J; nujno potrebujem, bela sol je pa predraga? (A. I. v Sv. Tr.)
Odgovor: Kajnit je škodljiv za živino in ga sploh ni po-kladati. Živinska sol se dobi v Mariboru v družbenem skladišču na drobno po 2.25 Din. Živinska sol je rdečkasta in kot taka podobna kajnitu. Kupujte jo zaraditega v družbenem skladišču, kjer jo dobite v zanesljivi kakovosti.	R.
IZ DELOVANJA PODRUŽNIC.
Kmetijska podružnica Sv. Miklavž pri Ormožu je zborovala 3. oktobra. Od 60 udov je bilo 31 navzočih. Računski zaključek izkazuje 47.146 Din dohodkov in 45.975 Din stroškov, torej )17j Din prebitka. Terjatve znašajo 1065 Din. Za delegata sta bila izvoljena Anz. Polak in Jož. Tomažič. Ukrenilo se je potrebno glede trijerja.
Kmetijska podružnica Šmartno pri Litiji je zborovala 3. oktobra. Od 158 udov je bilo 38 navzočih. Podružnica deluje pri nabavi gosp. potrebščin vzajemno s Kmet. zadrugo. Računski zaključek izkazuje primanjkljaja 1566 Din. Za delegate so bili . izvoljeni M. Rihar, Al. Strman. Leop. Simončič in Leop. Hostnik. Pri slučajnostih se je predlagalo izpremembo pravil, ustanovitev kmetijske zbornice, premovanje govedi, priskrbo semenskega krompirja iu živinske soli ter nakup ročnega se-jalnika in okopalnika.
Kmetijska podružnica v Ljubnem pri Gor. Gradu je imela izredni občni zbor dne 3. oktobra t. 1. Od 20 udov je bilo 6 navzočih. Iz računskega zaključka je povzeti, da je ostalo gotovine 317 Din. Za delegata je bil izvoljen Jos. Tesovnik.
Kmetijska podružnica Loka pri Zidanem mostu je zboro-vaJla 3. oktobra t. I. Od 30 udov je bito 7 navzočih. Računski zaiključek izkazuje 2310 Din dohodkov in 1890 Din stroškov, tako da je ostanka okroglo 420 Din. Delegatom je bi! izvoljen Iv. Novak. Pri slučajnostih se je priznala potreba drevesne škropilnice in trijerja.
KMETIJSKO-ŠOLSKI VESTNIK.
Proslava 40-letnice kmetijske šole na Grmu se je izvršila ob navzočnosti kmetijskega ministra g. Puclja in številni udeležbi gostov in bivših učencev dne 21. novembra ti. z najlepšim j^peligim. Več o tem prinesemo prihodnjič.
Kmetijska šola na Grmu je izdala za šolsko leto 1925./26. letno poročilo, ki- je opremljeno z lepimi slikami o šoli, njenih prostorih in zemljiščih. Iz poročila povzamemo, da je štela šola- 34-letnih'učencev in 25 zimskih učencev, skupaj torej 59. Od teh sta med letom izstbpila dva letna učenca. Največ je bilomed'učenci Dolenjcev, namreč 18, Gorenjcev 17, Notranj-cevl:®, .Štajercev 3 in Korošcev 5. Večinoma so bili učenci pa J7;>«k), Ifttjiai;Stari. Z-lzjtsno enega učenca so bili vsi sinovi kmetskih posestnikov. Z odliko'sta dovršila zavod letni učenec Janez'-VerbaiTČrč jz Radomerja in Ljutomera in zimski učenec Anton ?BurkeJ}ca"-te Laz v Tuhinju. V poročilu pogrešamo glede
učencev le še navedbe, koliko je bilo v tem šolskem, letu državnih (brezplačnih) in koliko privatnih (plačujočih) učcncev. Na poročilo se še povrnemo.
Iz vinarske šole v Mariboru. V vseh treh razredih srednje vinarske iu sadjarske šole je 63 učencev, v specialni (enoletni) vinarski in sadjarski šoli pa je 30 gojencev (20 državnih ali brezplačnih in 10 privatnih ali plačujočih). Srednješolci se oskrbujejo izven zavoda, učenci enoletne šole pa v zavodu.
12 tedenski gospodinjski tečaj se vrši v Vojniku pod vodstvom g. Olge Sittig, kateri je prideljena kot pomočnica g. Mina Trstetijakova. Tečaj bo trajal do konci januarja 1927. Pouk se vrši v telovadnici osnovne šole in obsega vse panoge gospodinjstva. V mlekarstvu in perutninarstvu poučuje obl. referent za živinorejo g. M. Zupane, o vrtnarstvu šol. uprav. g. P. Jan-kovič. Tečaj obiskuje prav marljivo 27 deklet. — Vršili se bodo tudi večerni tečaji za gospodinje od 17.—20. ure.
Kmetijsko-nadaljevalna šola v Vojniku je pričela s poukom v pričetku t. m. V I. letnik se je vpisalo 12, v II. let. 17 mladeničev. Pouk je ob nedeljah in četrtkih. Kmet. prirodo-znanstvo poučuje višji sadjar, nadzornik g. Fr. Goričan, ostale predmete pa šol. uprav. g. P. Jankovič. Ob nedeljah predavajo razni strokovnjaki.
GOSPODARSKE STVARI.
Oddaja plemenskih merjaščkov. Veliki župan mariborske oblasti je letos zopet porazdelil 32 dobrih plemenskih merjaščkov med svinjerejce. Živali so se oddale iz najboljših domačih vzrejevališč s 50% drž. subvencijo in bodo od nastopa plem. sposobnosti dalje do dovršenega drugega leta starosti proti primerni skočnini na razpolago za plemenenje vseli okoliških svinj. Stajatišče merjascev se razglasi po dotičnih in sosednih občinah. S to oddajo so zaenkrat vsa razpoložljiva drž. sredstva izčrpana in se nadaljnjih prošenj ne bo moglo več upoštevati.
Vinska razstava in sejni v Ivanjkovcih. Kakor smo že poročali, priredi tukajšnja vinarska zadruga „Jeruzalemčan", dne 9. decembra t. 1. v restavracijski dvorani tik kolodvora vinski sejm in razstavo. Prijavljenih je že nad 100 vrst vina in to izključno iz ormoškega in ljutomerskega okraja, pričakuje se pa še precejšnje število prijav. Interesenti bodo imeli priliko spoznati letošnji pridelek, videli pa bodo tudi še, kar je od letnika 1925. ostanka. Naš kraj leži v sredi ormoško-lju-tomerskih vinogradov, prostor je izredno ugoden, ker je tik kolodvora. Vsa prireditev je torej neodvisna od vremena. Vlakovne zveze so na vse strani zelo ugodne. Vsi, ki imate interes za ljutomersko vino, udeležite se tega sejma!
Vestnik društva kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo.
Skupščina dr. kmet. strokovnjakov. (Konec.) Stanje kmet,-nadaljevalnega pouka je pri nas še nezadovoljivo. Videti je, da na merodajnili mestih v Beogradu ni pravega razumevanja za to stvar; v sedanjem proračunu je bila celo črtana zadevna mala postavka 12.500 Din, pa je kmetijski minister sam naknadno dovolil 6000 Din v to svrho. Poudarjalo se je pa, da bi pri nas šlo tudi brez pomoči države, ker bi okrajni zastopi verjetno votirali potrebne svote. Zahtevalo se je več pouka iz kmetijstva na učiteljiščih in zopetno uvedbo učiteljskih tečajev na kmetijskili šolah. — Skupščina je pozdravila osnovanje edinstvene organizacije kmetijskih strokovnjakov za vso državo in poverila odbor, da deluje na njenem vstvarjenju; težkoče niso pri našem društvu, ampak žal drugod. — Obširna debata se je razvila po referatu tov. Šustiča o stališču državnih kmetijskih strokovnjakov; poudarjalo se je zopet, da je njih potni pavšal v višini 180 Din premalenkosten. nekako ,,s!ab dovtip"; omenjalo se je zapostavljanje kmetijskega stro-
kovnjaka,.da .ie pa drugače ra.vno -kmetijski strokovnjak oni uradnik, ki si najlažje pridobi kmetovo zaupanje. - Sklenjeno je bilo, osnovati v okvirju diuštva poseben odsek za posmrtno pomoč rodbinam naših članov, odkupiti rokopise pokojnega Helleta, storiti korake, da se tudi kmetijskim strokovnjakom prizna poln honorar za izvedeniška mnenja v komisijah in cenitvah; dalje, da se izposlujejo kmetijskim strokovnjakom pri polaganju praktičnega izpita iste ugodnosti, ki veljajo za hi-drotehničtii oddelek, da društvo stori potrebne korake, da bi se upeljala redna predavanja iz gozdarstva na kmetih vsaj v zimskem času, da naj se društvo ponovno zavzame za vrnitev beneficij nastavljencem kmetijskih šol, ker tako mizerno še nikdar poprej ni bilo stanje kmetijskih strokovnjakov na kmetijskih šolali kakor sedaj po novem pravilniku za povla-stice, da se ustanovi pri društvu strokovna knjižnica, da se prirejajo poučna potovanja kmet. strokovnjakov. Izrekla se je želja, naj bi se preprečili nekvalificirani napadi na osebe iz naših vrst. — Zborovanje je trajalo prvi dan devet in drugi dan tri ure. Kakor je videti iz tega kratkega poročila, je bilo izglasovano mnogo jako važnih zaključkov; zborovanje je bilo pa tudi jako zanimivo, v debato so razen rednih članov ponovno posegli minister Pucelj, vel. župan Pirkmajer, načelnik Djurič in inž. Zoričič iz Osijeka, ki so povedali marsikaj novega in zanimivega, kar se bo dalo dobro porabiti. — Po skupščini je srednja vinarska in sadjarska šola priredila strokovno pokušnjo vin, za kar gre direkciji posebna hvala.
URADNE VESTI.
ZAPISNIK
seje glavnega odbora Kmetijske družbe dne 15. novembra 1926.
Seji je predsedoval družbeni predsednik Ivo Sancin, navzoči so bili: gg. podpredsednik Pipan ter odborniki Ažtnan, Bajuk, Brenčič, Hočevar, Hrastnik, Hribernik, Jan, dr. Jančič, Košar, Meden, Mencinger, Pavlin, Petovar, Remškar, Skalicky, Steblovnik, Supanič. Sejni zapisnik je vodil družbeni tajnik inž. Lah.
Kmetijski oddelek mariborske oblasti je zastopal oblastni kmetijski referent inž. Zidanšek. Svojo odsotnost je opravičil g. podpredsednik Jarc.
1.	G. predsednik Sancin je ob ,polenajstih otvoril sejo, pozdravil navzoče gg. odbornike in zastopnika mariborske oblasti, ugotovil sklepčnost in pozval tajnika, da prečita zapisnik zadnje odborove*seje od 9. septembra t. 1. Po prečitanju se je zapisnik brez pripombe odobril.
Tajnik je prečital zapisnik seje direktorija od 3. novembra t. L, ki se je po nekaterih pripombah g. predsednika odobril.
2.	Poročilo predsedništva. 7. septembra t. 1. je umrla S. M. Bernardina Korošec, učiteljica gosp. šole v Marijanišču, ki je več let kot izvrstna učiteljska moč vzgajala dekleta na tem zavodu. 15. sep. pa je preminul Josip Crnagoj, šolski nadzornik v pok., ki je bil1 svoječasno tudi član glavnega odbora Kmetijske družbe in izredno marljiv delavec na kmetijskem, posebno pa sadjarskem polju. V znak sožalja se dvignejo navzoči s sedežev in zakličejo pokojnikoma „Slava".
G. predsednik je omenjal, da je Kmetijska družba po dolgem moledovanju vendarle dosegla vrnitev preveč plačane carine za modro galico v iznosu od 96.400 Din. Nadalje je bilo družbi sedaj izplačanih 50.000 Din iz pozicije za Kmetijske družbe, iz Razredne 'loterije pa 'nakazanih 20.000 Din za gospodinjsko šolo.
Glavni odbor je sklenil, da bo Kmetijska družba nosila stroške za zastopnika mariborske oblasti, ki se udeležuje od-borovih sej.
Predlog načelstva kmetijske podružnice v Ljubljani, da se imenujejo častnim članom udje, ki so nad 40 let včlanjeni pri
družbi, se je odklonit, ker ni za to podlage v družbenih pravilih.
Družbeno glasilo ..Kmetovalec" je pasivno, ker znašajc tiskarski stroški več, nego se dobi od udov na udninf. Zvišanje udnine zaradi današnje kmetijske krize ni mogOČe, zato priporoča glavni odbor, naj družba skuša hraniti pri izdaji »Kmetovalca" in, če ni mogoče izhajati s dosedanjo poldrugo polo. naj skrči list na eno polo. Oglase je kalkulirati tako, da bodo družbi plačali vsaj tisk inseratne pole.
Tajnik je poročal o poslovanju družbe od zadnje odbo-rove seje. Izmed družbenega uradništva je obolela Karollna Gorjanc, ki se je morala podvreči težki Operaciji. Še sedaj ni popolnoma zdrava in ne opravlja svoje službe. Slabše je z boleznijo blagajničarke Marije Lokarjeve, ki bo za dolgo dobo nesposobna za delo. Zato se je provizorično namestila Elfrida Cigojeva z mesečnim honorarjem 1000 Din. Kot brezplačni praktikant v blagovnem oddelku se je namestil, Ludvik Plav-šak mL	(Dalje prih.)
VABILO
k
občnemu zboru Kmetijske družbe za Slovenijo,
ki bo v četrtek, 16. decembra 1926. ob enajstih dopoldne v „Mestnem domu" v L|ubl|ani.
Spored:
1.	Poročilo predsednika.
2.	Poročilo o delovanju glavnega odbora v 1. 19,25.
3.	Predložitev družbenega računa za 1. 1925.
4.	Volitev novih članov odbora v zmiislu § 18. družbenih pravil, ki jim je po žrebu določeno izstopiti, in sicer: a) enega izmed predsedstva: predsednik Sancin, b) 3 članov za bivšo Kranjsko namesto izžrebanih: Ivana Ažrnana, Lovro Peto-varja in Bohuslava Skalickega, ter c) 3 članov za bivšo Štajersko, in sicer namesto po žrebu določenih! Mihaela" Bren-' čiča, Jakoba Jana in Mihaela Hrastnika.
5.	Obravnava o predlogih glavn^a, o.ijl.ina... j
6.	Obravnava o predlogih podružnic. = .„.	;
Predsedništvo Kmet. družbe za Slovenijo v Ljubljani,
15. novembra 1926.. .
Ivo Sancin, 1. r., predsednik. Polovična vožnja po železnici zaprošena.
Načelništvom podružnic!
Vabijo se načelništva vseh onih podružnic, ki so že imele občne zbore, pa še niso doposlale zapisnikov o njih Kmetijski družbi, da to nemudoma store. Iz zapisnikov občnih zborov mora biti razvidna pravilna izvolitev delegatov za družbeni zbor, ki bo 16. decembra t. 1. ob enajstih dopoldne v „Mestnem domu" v Ljubljani. Ti zapisniki so družbi potrebni, da more ugotoviti pravilno izvoljene delegate in jim pravočasno dostaviti poverilnice. Samo pravilno izvoljeni delegati, ugotovljeni iz zapisnikov občnih zborov, se bodo -pripustili na družbeni občni zbor.
Poverilnice za delegate služijo ,kot pooblastilo za udeležbo na družbenem občnem zboru in obenem kot legitimacija na železnici, na podlagi katere se dobi polovična železniška vožnja.
One podružnice, ki bodo imele svoj občni zbor šele 14. decembra, naj predložijo zapisnike potom delegatov, ki jih morajo na dan občnega zbora, t. j. 16. decembra, prinesti v pisarno Kmetijske družbe, Turjaški trg 3, I. nadstropje, ob dopoldne, da se ugotovi pravilnost volitve in omogoči.delegatom dostop na občni zbor. Za občni zbor imajo veljavo sarnp; one poverilnice, ki so bile po družbi potrjene, medtem teo so vše
^.■'c-' ■ i.'':'i''1-, - '
druge neveljavne.	.••>«•> • j <
Navodilo delegatom.
Občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo se bo vršil v četrtek, 16. decembra 1926. ob enajstih dopoldne v ..Mestnem domu" v Ljubljani.
Na ta občni zbor imajo pristop edinole zastopniki podružnic, izvoljeni v zmislu § 31. družbenih pravil, in člani glavnega odbora.
Glasom odtoka prometnega ministra imajo polovično vožnjo po železnici v potniških vlakih vsi zastopniki in člani glavnega odbora, ki se udeleže tega občnega zbora, če se pri potniški blagajni in v vlaku izkažejo z doposlano jim poverilnico. Odprava se vrši na ta način, da kupi vsak delegat na vstopni postaji celo vozno karto do Ljubljane ter tam zahteva, da se mu vozna karta in poverilnica žigosata z mokrim postajnim žigom. Tako žigosana vozovnica v zvezi s poverilnico velja tudi za povratno vožnjo. Ta ugodnost velja od 13. do 19. decembra t. 1. Kdor izgubi vozni listek, ga odda v Ljubljani pri izhodu ali ga ne pusti žigosati pri vstopni postaji, mora za povratek kupiti zopet celo karto. Prekinjenje vožnje ni dopustno.
Poverilnice za brezplačno povratno vožnjo veljajo le tedaj, če so na občnem zboru Kmetijske družbe v Ljubljani žigosane z družbenim žigom.
Za potne stroške- morajo delegati sami skrbeti, oziroma njih podružnice.
Poverilnice se izvoljenim delegatom pravočasno dopošljejo. Podružnicam, ki imajo cbčni zbor šele 14. decembra, se dopošljejo poverilnice neizpolnjene načelništvu, ki naj jili izroči pravilno izvoljenim delegatom.
Kmetijska družba za Slovenijo.
VABILA
k občnim zborom podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo. SPORED:
1.	Točke 1.—6. po § 31. družbenih pravil.
2.	Slučajnosti.
Artiče, v torek, 14. decembra-1926. ob osmih zvečer v šoli; — Barje, v torek, 14. decembra 1926. ob šestih zvečer „pri Mokarju"; — Čatež ob Savi, v torek, 14. decembra 1926.
ob šestih zvečer pri načelniku; Dobova, v torek, 14. decembra 1926. ob šestih zvečer v šoli; — Dobrova pri Ljubljani, v torek, 14. decembra 1926. ob šestih zvečer v „Dcmu";
—	Grahovo, v torek, 14. decembra 1926. ob šestih zvečer v „Gasilnem domu; — Iška Loka, v torek, 14. decembra 1926. ob šestih zvečer pri načelniku; — Konjice, v torek, 14. de-ccmbra 1926. ob šestih zvečer v bralni sobi; — Leskove pri Krškem, v torek, 14. decembra 1926. ob šestih zvečer v gostilni Vinko Arha v Leskovcu; — Letuš, v nedeljo, 19. decembra 1926. ob dveh popoldne, v šoli; — Ljubljana, v torek, 14. decembra 1926. ob osmih zvečer v dvorani Kmetijske družbe, Turjaški trg 3; — Mavčiče, v torek, 14. decembra 1926. ob osmih zvečer v ..Društvenem domu; — Mošnje, v nedeljo, 9. januarja 1927. ob treh popoldne v stari šoli; — Potišovci, v torek, 14. decembra 1926. cb šestih zvečer pri g. Mihaelu Gre-lenjaku v Pitoševcih; — Pre erje, v torek, 14. decembra 1926. ob šestih zvečer pri Jakobu Kovaču, Preserje 9; — Rajhen-burg ob Savi, v torek, 14. decembra 1926. ob treh popoldne pri županstvu Senovo; — Ribno pri Bledu, v torek, 14. decembra 1926. ob šestih zvečer pri načelniku, Koritno 16; — Sevnica ob Savi, v torek, 14. decembra 1926. ob osmih zjutraj v ..Zadružni pisarni"; — Srednja vas v Bohinju, v torek, 14. decembra 1926. ob sedmih zvečer pri načelniku Ivanu Cvetku;
—	Stara Loka, v torek, 14. decembra 1926. ob šestih zvečer v gostilni Gosar; — Sv. Gora, v torek 14. dec. ob dveh popoldne pri načelniku Zajcu; — Sv. Urban pri Ptuju, v torek, 14. decembra 1926. ob šestih zvečer v šoli; — Šiška, v torek, 14. decembra 1926. ob sedmih zvečer pri načelniku Černetu; — Šmarjeta ob Pesnici, v torek, 14. decembra 1926. ob pole-najstih dopoldne v šoli; — Šoštanj, v torek, 14. decembra 1926. ob šestih zvečer v posojilnici; — Št. Peter pod Sv. gorami, v nedeljo, 19. decembra 1926. ob poldevetih dopoldne v občinski pisarni; — Tacen, v torek, 14. decembra 1926. ob šestih zvečer pri Jos. Čižmanu; — Tržič, v torek, 14. decembra 1926. ob šestih zvečer v ljudski šoli; — Vransko, v torek, 14. decembra ob petih popoldne pri g. Ivanu Brinovcu; — Zagorje ob Savi, v torek, 14. decembra 1926. ob šestih zvečer pri g. Tomo Koprivcu; — Železniki, v torek, 14. decembra 1926. ob šestih zvečer v gostlini Thaler; — Žlri, v torek, 14. decembra 1926. cb treh popoldne pri načelniku; — Stara cesta, v torek, 14. deccmbra 1926. ob šestih zvečer v šoli.
Tržne cene v Ljubljani in v Mariboru
Cene so navedene v dinarjih.
Ljubljana Maribor
Konji (prigon v Lj. 246, v M. 11):
1 par dobrih konj..........2JU0 do 10.000
Voli in krave (prigon v Lj. 146, v M. 570 glav):
1 kg žive teže I..........
1 „ „ , II..........
1...... III..........
1 „ „ „ krave, klobasarice . . .
Teleta (prigon v Lj. 41, v M. 16 glav):
1 kg žive teže..........
Prašiči (prigon v Lj. 210, v M. 248 glav):
.....150' rip 25')'—
S' - do —•—	8 - do	9'-
7-50 do —•—	6 25 do	7-75
6 50 do	5 75 do	6'-
3 — do 4-	2 25 d"	3-
9 - do 11— —•— do —•—
1	komad 6— 8 tednov stari
1	„3—4 mesece „
I	,.5-7
1	„ 8-10
1	,, enoletni . . .
1	kg žive teže. debeli .
1	„ mrtve teže, debeli
Kože:
125-— do	15i)~
250'— do	300*—
420'— do	450'—
525-— do	550--
1000-— do	1200-—
9-60 do	10 —
15 - do	17'-
1 komad konlske kože 1 kg goveje kože .
t „ telečje
kože prašičje kože . gornjega usnja podplatov . .
75" - do !!•— do —•— do 6'- do 80*- do 60-- do
100 13'-'6'—
100 65'—
Ljubljana
Maribor
Perutnina:
1 komad, piščanec 1 „ kokoš .
do 25 - 12-.0 do 35- -
Mleko, maslo, jajca, sir:
1 liter mleka.......
1 . smetane......
1	kc čajnega masla . . . . 1 ., surovega masla . . .
1	,. bohinjskega sira . . .
1 ,, sirčka.......
1 jajce..........
Žito in drugo:
1 q pšenice.......
1 , " 1 1 1 1 1 1 1 I
rzi.......
ječmena.....
ovsa......
prosa ......
koruze (nove, sušene)
ajde......
fižola, ribničan . . tižola. prepeličar , . krompirja ....
Krma:
1 q sladkega sena 1 ,. kislega sena 1 „ slame . . .
Kurivo:
1 m3 trdih drv . 1 „ mehkih drv
	do 40'—	35'-	do 45'-
. 2 50	do 3'—	2 —	do 2 50
_•_	_	12 —	do 14 -
_«_	do 55'-	55--	do 65'-
45-	do —•—	32--	do 40'-
. 38'-	do 44'—		-—
9'-	do 10-	9 -	c 10-—
	do 175	1'75 dj 2 -	
. 350	do 370 -		do 350 -
. 270 -	do 290-	225 -	do 275' -
240 —	do 163'—	225'-	do 275'-
. 215—	do 25C-	225'-	do 275'-
. 350*—	do -•-	2/5 —	do 350*—
. 2?5 —	do 240'—	225'—	do 275'-
. 340'—	do 370 -	250'-	do 300'-
. 425'-		200'-	do 3C0- -
. 4U0 -			
. 159*—	do 175	150	do 200
. 100-—	do —'—	70	do 80-
			
	do 50'-	40--	do 50' -
. 15C*—	do	140-	do 160—
	do —'—	105-	do 120.-
Tlak J, Blatnik* aa»t. r Ljubljani. — Za tlakam« o4«ev«rta Mih. kaiacac.
štev. 22.
PoStnina plačana v goto vin j.
V Ljubljani, 30. novembra 1926.
Leto XLIII.
ETOVAL
Glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo.
Inserati se računajo po naslednjih cenah:
/, stran . /a strani .
. Din 1200-— V« strani .... Din 200 — . Din 600'- \3 strani .... Din 150 — '/s strani .... Din 400 -	strani . . . Din 100-—
'/4 strani .... Din 300 — '/st strani . . . Din 50' — Priloga listu stane Din 1200'—. — Mala naznanila do 20 besed stane Din 10'—, vsaka nadaljna beseda 50 para.
Kmetovalci - udje Kmetijske družbe!
Naročajte vse kmetijske potrebščine edino-le pri svoji strokovni organizaciji t. j. pri Kmetijski družbi za Slovenijo: edino-le ona Vam more dati vsa potrebna jamstva glede izvirnosti in dobre kakovosti umetnih gnojil, krmil, semen in strojev. Bodite previdni pri nakupovanju potrebščin, ne nasedite raznim »cenejšim" ponudbam.
Kmetijska družba ima za svoje ude v zalogi naslednje kmetijske potrebščine.
Vse cene so popolnoma neobvezne.
Semena.
Siva semenska ajda: Družbi se je posrečilo dobiti nekaj lepe sive ajde, ki jo bo oddajala po Din 4.50 za kg. Ker je bila letos izredno slaba letina ajde, bo v prihodnjem letu močno povpraševanje po semenskem blagu. Zato priporočamo udom, da si jo že sedaj nabavijo.
Pšenica, Dioseška ozimna 1926, drugi pridelek, po Din 4 za 1 kg, vreče se računijo posebej.
Ozimna semenska rž po Din 3.25, vreče se računijo posebej.
Ozimni ječmen po Din 3.— v vrečah po približno 80 kg, bruto za neto.
Dmetna gnojila za Jesensko gnojenje.
Cene veljajo za nadrobne poSiljatve. Pri vagonskih naročilih naj se podružnice obrnejo preje pismeno na družbo, ki Hm bo napravila po možnosti ugodnejše cene-
Apneni dušik z 16 do 17% dušikom po Din 300,— za sto kg v vrečah po 100 kg, v pločevinastih posodah po Din 310 za sto kg. Za 1 ha /00 do 300 kg.
Kalijeva sol, 42% po Din 160.— za 100 kg, vreče po 50 kg stanejo 85.— Din z vrečo vred. Za 1 ha 200—300 kg.
Kajnit po 95,— Din za 100 kg.
Mavec (gips) za gnojenje. Cena po 40 Din za 100 kg z vrečami vred.
Mešano umetno gnojilo K. A. S. za polje, travnike in vinograde, ki vsebuje kalij, dušik in superfosfat v primerni sestavi po Din 170.— 100 kg. Vreče in dovoz na kolodvor se pri-računa po lastnih stroških 11 Din 50 par za 100 kg. Za 1 ha 300 kg.
Rožena moka, izborno dušičnato gnojilo po Din 350.— za 100 kg. Vreče po 100 kg. Za 1 ha 200 do 300 kg.
Rudnitiski superfosfat 16—18% po Din 92,— za 100 kg, v vrečah po 100 kg, za 1 ha 500 kg. Pri celih vagonih po 90.— Din 100 kg franko na vsako postajo v Sloveniji.
Razklejena kostna noka, 26% fosforove kisline, 2^% dušika po Din 110— za 100 kg. Vreče po 100 kg. Za 1 ha 250 do 300 kg.
Surova kostna moka z 4% dušika in 16% skupne fosforove kisline po Din 110,— za 100 kg. Vreče po 80 kg. Za 1 ha 300—400 kg.
Thomasova žlindra. Cene za 100 kg pri odjemu pol ali celega vagona franko kolodvor Ljubljana ali Maribor jamčeno 17% Din 135, 18% Din 142, 19% Din 149. Za na drobno oddajo v Ljubljani in Mariboru stane vreča 100 kg: 18% Din 147, 19% Din 154.
Krmila:
„Elcema" — sredstvo proti metuljavosti pri goveji živini,
ovcah, konjih in prašičih. 1 kg stane 30 Din.
i^anene tropine z 38/40% beljakovin in maščabo po Din 3.50 za 1 kg v vrečah po 50 kg.
Poklajno apno v izvirnih vrečah, težkih 50 kilogramov po Din 4.25 za kilogram, na drobno Din 5 za kg, najmanj 5 kg.
Ribja moka v originalni vreči 100 kg po Din 9.50 za kg na drobno Din 10.— za kg. najmanj 5 kg.
Živinska sol po Din 2.25 za 100 kg Ljubljana, z vrečami (po 50 kg) vred.
Vinogradniške in vrtne potrebščine:
Arborin, sredstvo zoper drevesne škodljivce, v steklenicah po 1 in pol kg po Din 20, v ročkah po 3^ kg Din 50.—.
Bakreno cedilo za vino. Patent Kovina, (tronožno) po Din 450.— za komad.
Ebuiioskope Vidal-Maligand po 500 Din za kompl. aparat.
Eponit, vinski, po Din 50 za kg.
Enokarbon (Oenocarbon), prepar. ogljen prah za čiščenje vina po Din 50.— za 1 kg.
Fenoiftaleinov papir po 11.— Din za dozo.
Flora škropilnice, dvoliterske, za cvetice, po Din 370.—.
Gnojne vile s 4 roglji po 15.— Din za komad.
Grozdni mlin, tvrdke M. Kozinc, Sevnica, po Din 850.—.
Grozdni mlin tvrdke Weiss, 65 kg teže po 1580.— Din.
Grozdni rebljači „Ideal" štev. 8, prenosljiv po 2550.— Din.
Grozdni rebljač tvrdke Weiss po 5450.— Din.
Gumijeve plošče po 5 Din komad.
Gumijeve cevi za škropilnice po 12,— Din meter.
Gumijeve krogljice po 50 par komad.
Hora aparate za zatiranje poljskih miši po Din 400.—.
Hora patrone po 12.— Din komad.
„Jullien" za čiščenje vina, za belo in za rdeče /■« kg Din 30, ^ kg Din 50, 1 kg Din 100.
Karbokrimp, nizozemski fabrikat, sredst.vo zapor drevesne škodljivce, v ročkah po 3lA kg po Din 45.—.
Modra galica jameeno 98199% po Din 7 50 za i kg.
Mostne mere (vage) za v žep, mali format po Din 95,— večji format s termometrom po Din 140.—.
Natrijev bisulfit v tabletah po 1S0 Din za 1 kg.
Petroifenul, sredstvo zoper krvavo uš po Din 12.50 za kg v posodi kupca.
Ročni žveplalniki po Din 65.— komad.
Sadni mlin tvrdke Weiss po 4250.— Din.
Sadna in vinska stiskalnica z dvema kosama Din 2.500.—.
„Srgo" aparati iz Mannesmanove cevi za zatiranje poljskih miši po Din 200, patroni po Din 7 za komad.
Sulikol (koloidalno žveplo) proti oidiju v zavitkih po pol kg oo Din, po 1 kg 120 Din orig. zavitek.
Stiskalnica za grozdje in sadje t;PD po Din 3400,-
Škarje za trte št. 3ia ali št. 45 pc Din 26.— ; št. 16 po Din 20.-- za komad.
Škropilnice razpršilke za cvetlice od td. Kunde, od 11.— do 205.— Din.
Škropilnice, orig. Vermorel, trtne nahrbtne Torpille No. 1 po Din 620.—, Oranges po Din 590.—.
Škropilnica franc. znamke „Automatique" Din 680,—
letne škropilnice, bakrene, sistema Vermorel po Din 500, sistema Jessernik po Din 500. sistema Kmetijska družba po Din 450.— za komad.
Uspulun — najuspešnejše, že dobro znano sredstvo za razkuženje vseh vrst semenja — je zopet na zalogi. Uspulun ie barvasti prah. ki se v vodi hitro razstopi in se dobiva ori Kmetijski družbi v škatlicah po 100 gr Din 22.—, 500 gr Din 92.—, 1 kg Din :70,—.
Vinalkimeter za določanje alkohola od tvrdke The«"' Seitz po Din 120. Vinometri „Weinlaube" od tvrdke Weiss po Din 60.—.
Žveplo v rinčicah za žveplanie sodov po 15 Din za 1 kg
Žveplo dvojno ventilirano 85/95% Chancel po Din 4,— za 1 kg, z 3% galico po Din 4.25 za 1 kg.
Žveplene trakove na azbestu po Din 16 za kg.
žveplalniki za sode po Din 60.— za komad.
Žveplalnike, ročne po 65 Din za 1 komad.
Žveplalniki nahrbtni, št. 1 Din 450.—, št. 3 Din 500.—.
Vrtnarsko orodje orig. trvdke S. Kur.de & sin:
Cepilni noži za okulacijo in kopulacijo (glej spis v ..Kmetovalcu" štev. 3) po Din 38.50, Din 58.75, Din 44.75, Din 36.25. Din 60.25. Din 84.— ; vrtni noži po Din 57.25, Din 67.75; vrtne in trtne škarje po Din 52.—, 76.—, 117.—, 146.—, 190.—.
Žage za drevesa od td. Kunde, od 30.— do 124.— Din.
Razne kmetijske potrebščine:
Brzoparilnike „Alfa" original B po 120 1 po 1900.— Din. D po 200 1 po 2620,— Din.
Grablje železne. 10 zobne po Din 9.—; 12 zobne p Din 11.—: 16 zobne po Din 15.— za komad.
Gumijevi seski po Din 20 in 30 komad.
Higosan, sredstvo proti snežni plesni rži, progavosti ječmena v zaklopnicah po 200 gr po 40 Din.
Kultivatorje (ročne) po 18, 20 in 25 Din komad Mlečne cevi št. 3562 po Din 6.—; št. 3561 po Din 7.—. Orodje vrtnarskega društva: male plošnate škropilnice po 10 1 po 90 Din, klini za vrvico po 3.— Din, lopate za štl-hanje po 23 Din komad.
Pasti za voluharje po 10 Din komad. Porzol preiskušeno suho sredstvo za prašenje semena proti snetnjavosti v zav. po 200 gr Din 10.—.
Peresa k vrtnim škarjem po i Din komad. Posnemalnik „Titan" za 1501 po Din 2500.—. ..Baltic" posnemalnik za 35 1 Din 620. M : O za 60 1 Din 1260, za 100 1 K : 1 po 1700 Din, za 130 1 K : za kmetije 4—7 krav Din 1900 ali isti stroj s podstavkom Din 2950. Požiralnikov e cevi za teleta 160, za goved 350 Din. „Ptičji strah". Vsebuje 20 strelov, stane Din 20.—. Reporezni stroj E. W. A. po Din 700.—. Robkalni stroji za koruzo EMR po Din 950.—. Ročno sejalic" ix> Din 210.— komao Sirišče „Kastel" se dobi v pločevinastih puščicah po po 25 gr po Din 10, 50 gr po Din 20, 100 gr po Din 40, 250 gr po Din 110, 500 gr po Din 180.
Sesalke za gnojnico (gnojne pumpe) 360 cm po 970.— Dl>i 20 cm po 1025,— Din. 290/420 po 1120— Din Slamoreznice 10 col. reg., komad Din 1050. Slamoreznica, velika F. V. S. 12, po Din 2190.—. Telečji napajalniki po Din 100.—
Tobačni izvleček v sodih po približno 100 kg po 10 Din kilogram nadrobno v pločevinastih kantah po 4 in pol kg vsebine po 70 Din in v steklenicah po dva kg po 30.— Din t ambainžo vred Po pošti se razpošiljajo le pločevinast? kan+' Trijerji (orig. Heidovi) po 3600 Din Trokarji za goved po Din 100, za teleta in ovce po Din 70. Žitni čistilniki z 10 sitami po Din 1600.—.
Poljedelski strofi.
Univerzalni plugi. EFB5 po Din 920, D10 MN po Din 1280, D8 MN po Din 1250, D7 MN po Din 1180, D6 MN po Din 1000, D5 MNR po Din 780. KompL plugi z sedemdelniini izruvači za krompir po Din 1250.- -.
Plužni lemeži: 7 M24 po Din 52.—, 6 R24 po Din 48.—. Obračalni plug UW5 po Din 1040. Podzemeljski plug po Din 400.
Plužni trupi (glave) URB4 z rez. nožem po Din 175. Okopalniki: H4 po Din 315; XXV SACK (kopačice) po Din 440.—; „Planet" štev. 8 Din 750; ..Planet' štev. 18 Din 220.
Osipalniki: z enim prednjim kolesom po Din 850; kompletni po Din 780; HSE po Din .310; HZL po Din 700, maniši po Din 350; M za 7" plug (Sack) po Din 390.
Njivska brana: Z3 po Din 700; SE2 po Din 700. Travniška brana A3 po Din 700.—, A4 po Din 710.— rravniški skarifikator „Darius" 14 po L/tn 2100. Selaln) strni .Isaria" širok 1.25. vrst 11. Din SOOfi Kultivator FZBVR SACK z sedmimi noži po Din 1780, z devetimi (peresnimi) noži po Din 1980.
Izruvač za krompir SACK z sedmimi deli Din 420.—.
Račun poštne hranilnica štev. 14.257
reg. zadr. z neom, zav.
Brzojavke; ,.Kmetski dom". Telefon štev. 247
v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ul. št. I, pritličje
Daje:
Posojila na vknjižbo, proti poroštvu ter zastavi premičnin in vrednostnih l.i['!rjP!	fcredite * Le-
kočem računu pod najugodnejšimi pogoji.
Obrestuje
vloge na čjRi©/ brei od-knjižice ** /O povedi čistih
Večje stalne vloge in vloge v tekočem računu po dogovoru.
Preskrbuje:
Kavcije inkase, srečke in vrednostne papirje ter čeke in nakaznice na drugi
Uradne ure s vsak delavnik od 8. — 12.'/a in od 3. — 4.'/-.
P oobSaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije.
Jk^1
Jiahor jo delala ze
bilo je pravilno.
——Kuhala ie svoio kavo samo s
Pravim Francka m kavnim pndarkom.
Ta je danes še vedno tako'fin kakor izvrsten pridatek k zrnati in žitni kavi ter bo to Tudi zmeraj ostal.
Prepojenje krav
in izvrženje je največkrat vzrok nalezljivega katarja nožnice. Zdravljenje z „Bissulinom1' ima zaželjen uspeh. „Bissulin" Vas ne pusti nikoli na cedilu. Le na živinozdravniško odredbo. — H. Trommsdorff, Chemische Fabrik, Aachen (Nemčija). — V zalogi pri: „Lykos", Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjevska ul. 8.
Telefon Stev. 16	PoStnI CeklO.531,
Ustanovljena leta 1SS9.
MESTNA HRANILNICA LJUBLOflNSRfl
Stanje vloženega denarja nad 180 milijonov dinarjev.
(Oradska iledionica)
LJUBLJANA
PREŠERNOVA ULICA
Stanje vloženega denarja nad 7SU milijonov kron.
sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun in sicer proti najugodnejšemu obresfovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. Jamstvo za vsa vloge in ■ bresti ludi tekočega računa je v čje kot kjerkoli drugod, ker jamči z inje pole,' lastnega hranilničnnga premoženja še mesto Ljublj .na z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo sodišča denar nedoletnih, župni ski uradi cerkveni in občine občinski denar. Naši roiaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hrani niči, ker je denar tu popolnoma va°ren Hranilnica daje posoj la po nizki obrestni meri na oseslva in menice
LJUBLJANA priznano sredstvo zoper sadne šMljire,
18 najboljšesred-stvo za raz-L - kuževanje ži-» vine, lilevov, orodja itd. za časa nalezljivih bolezni, Nadalje cepilno smolo, mazavo milo, Sanltol, Sanoform in druge slične izdelke prodaja in razpošilja domača tvrdka
CHEM OTJECHM A
družba z o. z.
£«jul)3jc*ii£ft, Mestni trg štev. 10.
ua dvorišču tvrdke „Skaberne".
Najuspe nejše sredstvo za rejo domače živine je brezdvomno
„MASTIN"
ki pospešuje rast, odebelitev in omastitev donače, posebno tc lavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti „MA-STINA" so brezštevilna zahvalna pisma. Cena; 5 škat. 4B Din, 10 škat.80 Din.
Lekarna TRNI0CZY
LJublfana, Mestni trg 1
(Zraven Rotovža.)
Blasnfkova
m naiadna leta 1927,
ki ima 365 dni.
„ VELIKA PRA.TIKA." e najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil že od naših pradedov najbolj vpoštevan in je še danes najbolj obrajtan.
Letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini in slikah. Opozarjamo na davčne spise,koje mora vsak Citati, da bo vedel, kaj smo plačevali nekdaj, kaj in koliko mora plačevati danes zlasti Slovenija.
Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 D. Kjer bi jo ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri
3. masnih naslednikih
tishiran inlitogpafičnizavsd L3UBL3AM. BREG )l
»111*11 O
Splošno priljuMf&n
Kavni ma&ovnesSelc
oKusen i cenen.
Dobiva se v use§
dobro asortiranif) KolonijalniQ trQovina§.
.Jullienovo" čistilo
za hitro in uspešno čiščenje vina. Vporabljajte to sredstvo vestno in ob vsak; potrebi, ker kalno ali nečisto vino nima prave cene ter ga vsakdo zavrže! Vporaba ie enostavna. Preprodajalci zahtevajte šneciielne ponudbe. Glavna zaloga; Droee-rija ..SANITAS", Celje in Ljubljana.	248
Motna vina čistiti
In trpka, ter preklsli omiliti je zelo enostavno!
Na zalogi imamo špecijelno francosko želatino ..Lainč" tvrdke Clerment & Ouigaard. Pariš. K vsaki pošiljki piidenemo točno navodilo. Zahtevajte cene I Glavna zaloga; Drogeriia ,,Sanltis", Celje in Ljubljana.	249
je obžalovanja vreden. Vsakdanje negovanje celega telesa s Fellerjevim bla-godišečim „Elz.afluidom" poveča odpornost, prinese trdno spanje, varuje zdravje in s tem vzbuja samozauspa-van.je in življensko radost. Fellerjev Elsafiuid je ono bolečine olajšujoče domače sredstvo in kosmetikum, katero so že naši očetje in dedje uporab- | ljali odzunaj in znotraj pri vsakovrstnih bolečinah. — Za zunaj in znotraj močnejši in izdatnejši kot francosko žganje.
Zahtevajte ta poiikus ekiieah odgotar-jajočih prodajalnah izrecno „Fellerjev" pravi Elzatluid, v poizkusnih stekleničicah po 6 Din, v dvojnatih steklenicah po 9 Din ali specijalnih steklenicah po 26 Din. - Po pošti pride tem cenejše čim več se naroči naenkrat. Z zavojnino in poštnino slane : 9 poizkusnih ali (i dvojnatih ali 2 specijalni steklenici 61'- Din; 27 poizkusnih ali 18 dvojnatih ali 6 specijalnih steklenic 133'— Din; 54 poizkusnih ali 36 dvojnatih ali 12 specijalnih steklenic 250' - Din.
Naročila nasloviti razločno takole ;
EUSEH tf.FEI.LEH, lehapna u »obiti
Panji, Elzatrg št. 333., Hraatsha.
jSflaia naznanila.
Le proti predplačilu, do 20 besed stane Din 10.—,
vsaka nadaljna beseda po 50 .para. Vsakega 10. in 25. v mesecu se zaključi sprejemanje oglasov za prihodnjo številko. Upravništvo ne prevzame posredovanja.
„Arborin"
cepilna smola in druga sredstva, katere izdeluje Chemotechna (glej inserat), so za odjemalce iz mariborskega okoliša v zalogi v skladišču Kmetijske družbe v Mariboru, Meljska cesta 12. 362
Deteljno seme in suhe gobe
kupuje po najvišjih cenah trgovina Josip Urbanič, Ljubljana, Miklošičeva cesta S.	361
Sodarji pozor!
Kdor pošlje 10 Din na naslov: Franc Makuc, Vinica pri Črnomlju, prejme poštnine prosto 5 komadov ,,Brzi računar" za kubiranje sodov in kadi po najnovejšem sistemu. Te tabele se priporočajo tudi ljudskim šolam za učence zadnjih letnikov. 378
Kmetovalci!
Vsled dežja in poplave bo nastopila letos smrdljiva snetja-vost pri pšenici v veliki meri. Proti nastopu snetjavosti za-more Vas
sigurno zaščititi Edine
„Porzoi"
suho sredstvo za prašcnje pšenice,
katero pospešuje kaljivost semena, ter zasigura večji in boljši pridelek. „Porzol" je preizkušeno sredstvo! Uporaba zelo enostavna! Cena Por-zola: 1 zavitek 200 gramov Din 10-—, 1 zavitek 1 kg Din 44"—. Za 100 kg pšenice zadostuje 200 gramov „Por-zola". Zahtevajte „Porzol", dobiva se povsod. Trgovci, ki želijo imeti „Porzol" naprodaj dobijo popust.
Vsa navodila daje brezplačno tvornica:
„KAŠTEL" D. D.
Zagrebačka poslovnica
ZAGREB, Poštni predal 104.
Uradni prostori : Nikoličeva ulica št. 8/1- nadstr.
„Krosna" tkalnica
v Ljubljani, Zrinjskega c. 6, sprejema v tkanje laneno in konopljino prejo, ter tke najceneje kmečko platno! V zalogi ima pa platno za rjuhe, namizne prte, zavese, brisače in platno za perilo po najnižjih cenah. Zahtevajte vzorce in cenike! 266
Dva osla
mlada, zdrava in močna, išče v svrho nakupa Graščina Zgornji Ptuj.	349
Pozor vinogradniki!
Cepljene trte po najnižji ceni kakor: Goethe por-talis, rizling, beli burgundec. žlahtnina, silvanec, tantona, peček, mozler in več vrst črnine, ima na prodaj: Franc Kovač, trtničar, Male Dole, pošta Vojnik pri Celja.	344
Sadno drevje!
Prvovrstne visokodebelne jablane in mostne hruške najpriporočljivejših vrst, oddaja po zmernih cenah drevesnica Vinko Stopar, Velenje. 324
Staro železo in kovine
na drobno in vagone, kupuje po najvišjih cenah Fr. Stupica, Ljubljana, Gosposvetska c. 1. 360
Vinogradniški oskrbnik
starejši, z malo družino, popolnoma izvežban v vinogradništvu, sadjarstvu, vrtnarstvu in poljedelj-stvu išče stalno službo! Dopisi pod ,,Ekonom-Gor. Radgona" na upravo ,,Kmetovalca" pod štev. 379.
Prodam
dve breji svinji iti dva mlada vola. Naslov: ,,Ko-ničar" Mišače pri Otočah, pošta Podnart. 380
Upravnik.
Upokojen učitelj z večletno prakso o vinogradništvu, kletarstvu ter sadjarstvu išče primerne službe. Oglase sprejema uprava ,,Kmetovalca", pod: Upravnik štev. 381.	381

Stare kovine
baker, svinec, kositer, medenino, aluminij, cin-kovo pločevino, akumulatorske plošče etc., kupuje in plača najbolje: Yerc, koinercijalna družba Ljubljana, Kongresni trg 9.	357
Peči: štedilnike,
slamoreznlce, brzoparilnike, vodne in gnojničn« črpalke, vodovodne cevi, strešno lepenko, cement, mesoreznice, nudi najceneje Fr. Stupica, Ljubljana, Gosposvetska c. I.	35y
Odda se v najem
velika kmetija s hišo in gospodarskim poslopjem, z dobro obdelanimi njivami in travniki, po dogovoru tudi s živino, za več let. Natančneje se po-izve pri lastnici v Žirovnici štev. 27, (Gorenjsko).
Čreva
vsakovrstna po najugodnejši ceni, kakor vsako leto vedno v zalogi. Kupim tudi
surovi in stopljeni loj
in ga plačam po najvišji dnevni ceni. Jos. Berg-man, Ljubljana, Poljanska cesta 85.	320
Semenski fižol
vrsto ,,mandalon", prvovrsten, na roko zbran proda ali zamenja za enako ali tudi druge vrste, dokler zaloga traja Fran Pogačnik, Ljubljana, Dunajska cesta 36.	390
Bika simodolca
dve leti starega, dobrega plemenjaka, ima na prodaj Jožef Škerl, Kleče 9, p. Ježica.	389
Več tisoč jabotkovih divjakov
prvovrstnh, enoletnih za nasad drevesnice ima naprodaj Mihael Kovačič, posestnik Sv. Peter pri Mariboru.	_384
Mlekarna
se odda s 1. januarjem v najem. Kavcije zmožni interesenti naj pošljejo ponudbe najkasneje do 10. decembra t. 1. na upravo ,.Kmetovalca" pod šifro ..Mlekarna" 385.	_ 385
Ovni,
i. s. eden dve leti star in dva po eno leto stara, čiste jezerske pasme ima na prodaj graščina Hnelj-nik pri Novemmestu.	386
Zdravilo za
v« •
zivmo:
lastne preizkušene specijalitete, izdelane po navodilih nadživinozdravnika Sadnikarja dobite samo v lekarni na Vrhniki . Posebno priporočamo: Sadnikarjev protikataraličen prah za konje zoper prehlajenje na sopilih, izcejanje žlema in gnoja iz nosnic otežkočeno dihanje in kašelj, škatlja 20 Din. Bosulin svečice zoper sramnično vnetje ter jalovost krav in telic, to je onih krav, ki se gonijo, a ne obrejijo. Škatlja z 12 svečicami 30 Din. Sadnikarjev zdravilni prašek zoper obolenje prašičev, zoper bolezni na prebavilih in zaprtje, pravočasno uporabljen zabrani izbruh rdečice, en zavoj 12 Din, 10 zavojev 100 Din. Konjski cvet (fluid) zoper negibčnost udov iu revmatizem vseh domačih živali, stekl. 15 Din. Hesalin uniči takoj vse bolhe in uši pri vsaki živali, tuba 8 Din. Kapljice za prašiče, dvigajo slast do jedi in urejujejo prebavo, stekl. 8 Din. Vsakemu zdravilu je pridejano natančno živinozdravniško navodilo! — V zalogi so tudi vsa druga zdravila!	356
Lekarna HOČEVAR Vrhnika.
Upravnik posestva!
Državni upokojenec, upravnik na srednjem posestvu z večletno prakso v vseh panogah gospodarstva želi premeniti mesto. Ponudbe na ..Kmetovalca pod ..Upravnik" 374.	374
Brinje, slive, fige
za žganjekuho oddajo po nizkih cenah tvrdka Ivan Jelačin, Ljubljana, Etnonska cesta 2. Zahtevajte ponudbo!	372
Lečo, domačo, letošnjo,
prečiščeno kupuje v vsaki množini tvrdka Ivan Jelačin Ljubljana, Emonska cesta 2.	364
Deteljno seme
kupujemo po najvišji ceni. Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 5 (poleg Figovca) ali pa Wolfova ulica št. 12.	368
Rešitev živine ob požaru!
Opozarjamo na današnjo prilogo lista ,,Živinska odpenjača" kot novo zelo koristno napravo v hlevih! Citajte prilogo! Cena ene garniture 44 Din. Naročila je nasloviti na: Tvornica ,,Organizator", Celje.	382
Kupim kravo
zajamčeno dobro mlekarico, mlado koncem bre-josti ali takoj po teletu, srednje velikosti, okoli 350 kg težko: Vinko Plevčak, Ljubljana. Rakov-niška ul. 3 (pri Dolenjskem kolodvoru).	376
,Separator"
oz. še drugo mlekarsko orodje za malo mlekarno se kupi! Ponudbe na: Josip Cihlar, Ljubljana, Dunajska cesta 67.	377
Oskrbnik se išče
za veleposestvo blizu Maribora, ki je pošten i* vesten, strokovno izvežban v vinogradstvu, hmeljarstvu in živinoreji, ter vešč slovenskega in nemškega jezika. Vstop najkasneje do 1. marca 1927. Izčrpne ponudbe z natančnim podatkom dosedanjega službovanja od ponudnikov, ki ustrezajo pogojno vsem zahtevam so nasloviti na: Franc Hut-ter, Ptuj.	389
Krasno tele
teličica, simodolka od dobre inlekarice je za plemff naprodaj (eventuelno v zameno za debelega prašiča) pri Franc Vrtačnik-u, Vič 44.	387
Cepljene trte,
na amerikanskih podlagah pod vsako konkurenčno ceno nudi trtnica Franc Zelenko, trtničar, Ruc-manci — Sv. Tomaž pri Ormožu, Slorenija. 388
Cepljene trte.
Kdor hoče svoj vinograd zasaditi glede čistosti, vrst in podlage, ter kakovosti z zanesljivimi trtami, naj zahteva cenik od: „Prve trsničarske zadruge v Sloveniji, p. Jnršinci pri Ptuj«. 35*