PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O OBČINI MEDVODE Na naslovnici: Peter Gaber Foto: Maja Bertoncelj Sotočje je redna priloga časopisa Gorenjski Glas Gorenjski glas je osrednji gorenjski časopis z bogato tradicijo, ki neprekinjeno izhaja že od leta 1947, njegovi zametki pa segajo v daljnje leto 1900. Je poltednik, ki izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Je neodvisen, politično uravnotežen časopis z novicami, predvsem z vseh področij življenja in dela Gorenjcev, pa tudi širše. Pišemo o vsem, kar ljudi zanima, ali kot pravimo: Gorenjski glas za vas beleži čas. V dobrem In slabem. Če vas poleg branja Sotočja zanimajo tudi novice z vse Gorenjske, vas vabimo k naročilu. Kot novemu naročniku vam bomo prve tri mesece časopis prinesli brezplačno (če boste naš naročnik vsaj eno leto) in vas presenetili z darilom ter z drugimi ugodnostmi. Dobrodošli v družbi naročnikov Gorenjskega glasa. NAROČAM Gorenjski Glas Ime in priimek: Naslov: Podpis: Soglašam, da mi Gorenjski glas lahko pošilja obvestila, ankete ipd. □ DA Q NE SOTOČJE (ISSN 1580 ■ 0547) je priloga Gorenjskega glasa o občini Medvode. Prilogo pripravlja Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Bleivveisova cesta 4, s sodelavci: Silvana Knok, Boštjan Luštrik, Boris Primožič in Franci Rozman. Odgovorna urednica: Marija Volčjak, urednica priloge Maja Bertoncelj. Oglasno trženje: Jana Belovič, telefon: 04/201-42-44, telefax: 04/201-42-13. E-pošta: info@g-glas.si. Uradne ure: vsak dan od 8. do 19. ure. Priprava za tisk Gorenjski glas, d.o.o., Kranj; Tisk: SET, d.d., Ljubljana. SOTOČJE številka 3 je priloga 29. številke Gorenjskega glasa, 11. aprila 2008. V nakladi 5500 izvodov jo dobijo vsa gospodinjstva v občini Medvode brezplačno. Občina Medvode, C. komandanta Staneta 12, Medvode KOZJEK & KOZJEK d n o. ZAVAROVALNO FINANČNE STORITVE Zg. Pirniče 11 h, 1215 Medvode Telefon: 01 36 21 431,040 218 823 ekskluzivno zastopamo GENERALI ZAVAROVALNICO d.d. • zavarovanja nepremičnin • avtomobilska zavarovanja • življenjska in nezgodna zavarovanja • zavarovanja za podjetnike in obrtnike Brezskrbni pod okriljem leva. PERAL, Alojz Perme s.p. i Rakovnik 2, PICERIJA IN ŠPAGETERIJA HARLEKIN (PR'KRAL) NA VERJU Nudi vsak dan v tednu odlične pice, testenine in druge jedi po naročilu. ^ 01/362 12 20 PRIDI, POKUSI IN SPOZNA], DA PICERIJA HARLEKIN JE NAJ, NAJ. g/VJFULPA Ecocontrol Tomaž Luštrek, s.p. Ladja 30, Medvode tel.: 01/36-17-500 Akcija letnih avtoplaščev good/year ('* OUNIjOM* SjOJLKI K/J=ULPAmJ med vod e Novice med vodami INFORMATIVNI PROORAM Z Dl O ITAL NO TEHNOLOGIJO Vse o tv medvode ter oddaje naše produkcije ivivw.tv-m.si promocijske cene Izdelave reklamnih spotov, vldeopredstavltev ter multlmedljsklh predstavitev Zaupajo nam tudi najboljša slovenska podjetja. Pridružite se jim In nas pokličite I Kabelska televizija Medvode Cesta komandanta Staneta 12 1215 Medvode http://www.tv-m.sl/ e-mall: lnfo@tv-m.sl telefon: 36 19 580 trženje: 041 630 303 NAJUGODNEJŠI KABELSKI INTERNET TER IR TELEFONIJA PO CELOTNI OBČINI MEDVODE 1 Čistilnica, pralmca in šivalnica Šengar Medvode, BC Mercator tel.: 01/36 11034 del. čas: pon. - pet.: 9. -18. ure OST!!! Oprana in zlikana srajca -1 € > hitro in kvalitetno čistimo vse vrste tekstilnih, usnjenih in krznenih izdelkov, preproge, odeje in merino posteljnino sob.: 8. -12. ure Cesta Staneta Žagarja 2, Kranj (nasproti Policije) tel.: 04/202 41 60 del. čas: pon. - pet.: 9. -18. ure sob.: 8. -12. ure > vse storitve šivalnice (krajšanje, ožanje, menjava zadrg in podlog ...) > parkirni prostor zagotovljen Britof 43 tel.: 04/234 30 50 del. čas: pon. - pet.: 7. -19. ure sob.: 7. -12. ure I Godešič 100, 4220 Škofja Loka tel.: 04/515 38 38 e-mail: kform@siol.net Vidite nas lahko preko: Oddajnik Lubnik 51. kanal, T-2: vsa večja mesta, KS Telius in Ljubljanski kabel, KS Ljubljana, Novo mesto, Trbovlje: 66. kanal, KS Kamnik: kanal S 25, KS Jesenice: Telesat, KS Škofja Loka in Žiri: 22. kanal, KS Železniki: 24. kanal, Oddajnik Krvavec in Trdinov vrh, preko brezžičnega KS v Poljanski dolini Zavašniku pet let zapora Na Okrožnem sodišču v Ljubljani so na pet let zapora obsodili Roberta Tomaža Zavašnika, lastnika diskoteke Lipa, pred katero so 23. decembra 2005 umrla tri mlada dekleta. Ljubljana - V začetku aprila se je na Okrožnem sodišču v Ljubljani končal sodni proces zoper Roberta Tomaža Zavašnika, lastnika diskoteke Lipa v Spodnjih Pirničah, pred katero seje 23. decembra 2005 zgodila huda tragedija. Pod nogami svojih vrstnikov so pred vhodom v lokal umrle petnajstletna Katarina Jeras Lajh iz Ljubljane ter sedemnajstletni Natalija Bencan in Anja Mršič, obe iz Most pri Komendi. Ljubljansko sodišče je presodilo, da je Zavašnik odgovoren za smrti mladih deklet, in ga je zaradi povzročitve splošne nevarnosti s hudimi posledicami obsodilo na pet let zapora, /?dve leti manj, kot je predlagalo tožilstvo. «-’1 Sodnik Srečko Škerbcc je v obrazložitvi sodbe ugotavljal, da bi lahko Zavašnik preprečil tragedijo, če bi najel dovolj izurjenih varnostnikov za varovanje predbožične zabave, ki so jo predhodno na veliko oglaševali. Lastnik Lipeje zato moral vedeti, da lahko zaradi prevelikega obiska pride do tragičnih posledic, a je lahkomiselno mislil, da do takšne nesreče vseeno ne bo prišlo. Sodnik je na koncu sojenja tudi ugotovil, da obdolženi med sodnim procesom ni pokazal nobenega obžalovanja, da so bila pred njegovim lokalom izgubljena mlada življenja. Obdolženi Zavašnik je sicer odgovornost za nesrečo želel prevaliti na najeto varnostno službo in ves čas trdil, daje bilo usodnega večera v Lipi šest varnostnikov iz podjetja Enigma Ba-garič. Lastnik varnostnega podjetja Stjepan Ba-garič je njegove besede zanikal, ker da sta imela sklenjeno pogodbo samo za enega varnostnika, Zavašnik pa ga za 23. december 2005 ni zaprosil za okrepitve pri varovanju. Simon Šubic V Zbiljah nadaljujejo z gradnjo pločnika. Potem ko je bilo lani zgrajenih 120 metrov pločnika, jih bo letos zgrajenih še 60 metrov, na najožjem delu Zbiljskega klanca. "Predviden zaključek gradnje je 10. maj. Do takrat bo promet po klancu potekal izmenično enosmerno. Investicija se krije iz občinskega proračuna za leto 2008 in sicer v višini 83 tisoč evrov. Skupaj z letošnjo investicijo bo zgrajen pločnik na najožjem delu, ki je tudi tehnično najbolj zahteven. Po pridobljenih soglasjih se bo investicija gradnje pločnika v dolžini 240 metrov nadaljevala do Zormana," je povedala Katja Podgoršek, vodja oddelka za investicije na Občini Medvode. M. B. ŠENTVID, PRUŠNIKOVA 77 Telefon: 01 51 22 454 Delovni čas: 9. - 13. in 15. - 18. ure MEDVODE, Pritličje blagovnega centra Telefon: 01 36 12 913 Delovni čas: 9. - 19. ure, sobota: 9. - 13. ure Ure, nakit, servis 0 Nudimo vam tudi knjige, kamne, solne [__ lutke, dišeče pulčke £ GROBELNIK I S kaznimi so pretiravali P s« * P\ V tokratni anketi smo sogovornike povprašali za mnenje o novem zakonu o varnosti cestnega prometa. Bo slednji pripomogel k zmanjšanju nesreč na cestah? Se jim kazni zdijo previsoke? Peter Kapun, Smlednik: "Uvedba zakona z višjimi kaznimi se mi ne zdi najbolj pa-^ metna. Tisti, ki so bili doslej divjaki, bodo I tudi naprej. Spet bodo lovili tiste, ki bodo za I deset odstotkov prekoračili dovoljeno hitrost, divjaki pa bodo ostali nekaznovani. Varnost zaradi tega ne bo nič večja. Mislim, da je namen le polnjenje državnega proračuna.” Alenka Jerše Hru-stek, Medvode: ”Ne verjamem, da bo var-4 nost zaradi tega kaj boljša. S kaznimi so pretiravali. Ali bom vozila kaj počasneje? Že doslej sem pazila, da sem vozila počasi.” Marjan Ulanec, Senica: "Nikoli ne bodo lovili tistih pravih. Varnost udeležencev v prometu zaradi tega ne bo nič boljša, prej slabša." Kristijan Škrilje-večki, Golnik: "Prav je, da so sprejeli nov zakon, res pa je, da so kazni prevelike. Če voziš dvajset kilometrov na uro preveč, že plačaš tisoč evrov. Za ta denar delaš dva meseca. Za neuporabo varnostnega pasu bi bila dovolj kazen 50 evrov namesto 120 evrov. Kazni bi lahko malo zmanjšali in ne zvišali. Mislim, daje namen predvsem polnjenje državne blagajne. Zaradi visokih kazni bomo vsi gledali na števce, da ne bomo prehitro vozili, in bomo še manj gledali na cesto. Sam bom po naselju počasneje vozil.” Jože Rožič, Medvode: "Mislim, da bodo ljudje nekaj časa počasneje vozili in da bo varnost večja, potem se bodo pa navadili, tako kot so se še vedno doslej. Če so pretiravali z višino kazni? Za nekatere čisto nič, če pomislim, kako vozijo." Ana Hartman, foto: Tina Dokl Želijo si strokovnjaka za turizem Na občnem zboru Turistične zveze Medvode so se zavzeli za vzpostavitev vodniške službe, govora pa je bilo tudi o možnosti zaposlitve strokovnega sodelavca za turizem. Vanja Ločniškar je napovedala slovo z mesta predsednice Turistične zveze Medvode. Medvode - Turistična zveza Medvod seje na svojem občnem zboru preimenovala v Turistično zvezo Medvode. Pogovarjali smo se s predsednico Vanjo Ločniškar, ki pravi, da je leto 2008 njeno zadnje na tej funkciji. Kateri so bili večji projekti TUristične zveze Medvode v letu 2007? "Preteklo leto je bilo zelo delovno. Skupaj z Lokalno turistično organizacijo Blegoš smo se predstavili na sejmu Turizem in prosti čas, prek razpisa smo dobili prvi spominek Medvod, kot že vrsto let organizirali akcijo Moja dežela - lepa in gostoljubna, očiščevalno akcijo ter sodelovali pri organizaciji prireditev v občini, kar bo naša naloga le še letos, nato pa bo organizacija prireditev prešla na Zavod za šport in prireditve. Potekal je projekt male šole turizma, konec leta pa smo se lotili tudi izdelave spletne strani www.tzm.si, katere skrbnik je Jure Galičič in se trudi, da bi bilo na njej čim-več aktualnih informacij. Z vsemi projekti bomo nadaljevali tudi letos. Seveda pa ne smemo pozabiti na srebrno priznanje Smlednika na Entente Florale Europa. Kot zveza smo se trudili pomagati jim po najboljših močeh.” Lani ste prvič razpisali natečaj za izbor spominka Medvod. Kot ste dejali, bo letošnji izbor potekal nekoliko drugače. "Lani smo spominek Medvod izbirali prvič. Komisija se je odločila za spominek, ki ima umetniško vrednost in se ga kot takšnega ne da izdelati v večjih količinah, uporablja pa se ga lahko kot poslovno darilo. Mi pa potrebujemo spominek, ki ga bomo lahko tržili, prodajali v večjih količinah, seveda po dostopni ceni. Drugo in tretje nagrajeni spominek Renate Grmovšek (spominski obesek in medaljon Jakoba Aljaža) bi na primer lahko uporabili za širšo prodajo. Letos bomo torej iskali spominke, ki jih bomo lahko prodajali v Turističnem biroju.” KOLOVOZ, d. o. o.. Zbilje 95,1215 MEDVODE Če iščete RAČUNOVODSKE STORITVE, smo pravi naslov za vas. Pokličite nas po telefonu: 01/3613-564 BI RADI IZMERILI VAŠE IMETJE? MERITVE OPRAVLJAMO Z GRS SPREJEMNIKOM ■ 040848498 Geodetski biro Ema Huth d.o.o. E e: geodetskibiro@siol.net www.geodetskibiro-huth.si Vse potrebne informacije o izletih v gore. www.hribi.net Kako napredujete glede šolanja lokalnih turističnih vodnikov? "Pripravljen je program, po katerem bo potekalo izobraževanje. Vključuje splošna znanja iz zgodovine, geografije, s poudarkom seveda na našem okolju. V Medvodah je veliko zanimivega, le predstaviti je treba obiskovalcem na pravi način. Program, kako bo potekala vodniška služba, smo že oddali na občinsko upravo, potrditi ga mora župan, nato pa bo izšel razpis. Vpisa ne bomo omejevali, saj bomo potrebovali kar nekaj turističnih vodnikov, vsaj deset. Dobili naj bi jih še letos. Je pa vsak začetek težak, vendar pomembno je, da začnemo, nato se bo program po potrebi lahko še dopolnjeval.” Zavzemate se za zaposlitev strokovnjaka za področje turizma? "Letošnje leto je prelomno. S tem občnim zborom zaključujemo obdobje, v katerem je Turistična zveza Medvode še lahko dokaj normalno delovala s svojim prostovoljnim delom. Če želimo naredili korak naprej, potrebujemo strokovnjaka. Naša ideja je, da bi se strokovnjaka za področje turizma zaposlilo v že obstoječem Zavodu za šport in prireditve, ki bi se tako preimenoval v Zavod za šport, turizem in prireditve. To je naš predlog, o katerem bo odločal Odbor za turizem in gostinstvo in seveda tudi občinski svet.” Katere naloge bi opravljal? "Ena njegovih največjih nalog bi bila pridobivanje denarja iz evropskih strukturnih skladov. Občina bi lahko na ta način veliko pridobila. Leto 2013, dokler se sredstva še lahko črpajo, je tik pred vrati. Tega ne smemo zamuditi. Od nas kot prostovoljcev pa ne gre pričakovati, da bi lahko pripravili projekt, ki bi zadovoljil zahtevnim pogojem za pridobitev tega denarja. Strokovni sodelavec za turizem, zaposlen v zavodu, menim, daje edina možnost, da po dolgih letih prizadevanj dobimo nekoga, ki bo profesionalno bdel nad razvojem turizma v občini. Imel bi veliko dela.” Kakšna pa bo potem vloga Turistične zveze Medvode? "Takšna, kot je bila ob ustanovitvi pred osmimi leti. To pomeni delovanje v javnem interesu. Obdržali bomo projekte, ki jih "zapoveduje” Turistična zveza Slovenije: čistilno akj. cijo, malo šolo turizma, akcijo Moja dežela v lepa in gostoljubna, izbor turističnega spominka, najlepše fotografije ...” Turistični biroje po požaru v paviljonih še vedno v Kulturnem domu Medvode. Bo ostal tam? "Nekdanji prostori Turističnega biroja so bili lani v požaru uničeni in od takrat je biro v preddverju Kulturnega doma. Županu in občinski upravi bomo predlagali, da bi ostal na tej lokaciji, seveda z določenimi spremembami. Kaj bo s paviljonom, pa bo odločil lastnik, torej občina Medvode.” Maja Bertoncelj Turistična zveza Medvode je objavila naslednje razpise: za FOTOGRAFSKI NATEČAJ, na katerem lahko sodeluje vsak, ki mu fotografiranje ne predstavlja edinega vira preživetja ali poklicne dejavnosti, rok za oddajo fotografij pa je 31. avgust; razpis za tekmovanje na področju turizma ter urejanja in varstva okolja MOJA DEŽELA - LEPA IN GOSTOLJUBNA, predloge je potrebno poslati do 30. junija ter razpis za NAJLEPŠI SPOMINEK MEDVOD, ki ga je potrebno oddati do 31. avgusta. Razpisi so objavljeni na spletni strani www.tzm.si, več informacij dobite v Turističnem biroju Medvode. Preveč zavrnjenih verifikacij Kako je mogoče, da zdravnik specialist z zdravniško ekspertizo potrdi bolezen, verifikacija poklicne bolezni pa je s strani interdisciplinarne skupine strokovnjakov za verifikacijo poklicne bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu zavrnjena, so se na skupščini spraševali člani S ABS Občina Medvode. Medvode - Marca je bila 5. skupščina Sindikata azbestnih bolnikov Slovenije (SABS) Občine Medvode, ki se je je udeležilo dvajset članov ter kot gost tudi Bojan Goljevšček, predsednik Zveze Sindikatov azbestnih bolnikov Slovenije. ”lmamo 120 članov, kar je skoraj dvajset več kot lani, od tega jih je 70 odstotkov Medvošča-nov. Večina naših članov je bila izpostavljenih azbestu in imajo že gotovo diagnozo specialistov. V Medvodah je pred desetletjem veljalo, da sta zaradi tega vzroka največ dva obolela, z našo aktivnostjo smo v treh letih dokazali, da - .je obolelih več kot 60 članov našega sindikata, ^B0 verificiranih, od tega jih je iz Medvod 19. Lani je bilo pregledanih 33 članov, izdelanih je bilo 20 zdravniških ekspertiz in le devet jih je pridobilo verifikacijo poklicne bolezni. Ne moremo se strinjati s tem, da je nekomu z zdravniško ekspertizo dokazana obolelost, verifikacija poklicne bolezni s strani skupine strokovnjakov pa je zavrnjena. Člani pogosto sprašujejo, kako je mogoče, da zdravnik pri ekspertizi reče, da si bolan, drugi zdravnik pa verifikacijo poklicne bolezni zavrne. Problem je vedno v denarju, ki ga v državnem proračunu, iz katerega gre po zakonu 60 odstotkov denarja za odškodnino obolelega, seveda le tistega, ki ima verifikacijo poklicne bolezni, ni dovolj in če bo treba, se bomo za pravice članov borili tudi na sodišču,” je povedal Dragan Djukic, predsednik SABS Občina Medvode, ki glede na soglasno sprejeti sklep na skupščini, predlagan s strani predsednika nadzornega odbora Mavricija Slatnarja, od aprila dalje za svoje delo prejema mesečno nagrado v okviru razpoložljivih sredstev, to je 170 evrov ali manj. Opozoril je še na eno težavo, in sicer, da vsi člani, ki imajo priznano verifikacijo bolezni, sploh še niso dobili izplačane odškodnine. Eden izmed takšnih je tudi 77-letni Vinko Te-hovnik iz Vaš, ki je povedal: "Delal sem v Donitu. Bolehati sem začel leta 1977. Na Golniku so mi naredili bronhoskopijo, ugotovljena je bila azbestoza. Leta 2003 sem zarada napada kašlja, oteženega dihanja moral v Klinični center, leta 2005 zaradi novega napada znova na Golnik. Na kisik sem priključen 22 ur na dan. Če malo več govorim, postanejo ustnice čisto modre. Doma sem od leta 1977 in kljub vsemu ne dobim nobene pomoči.” Kot je pojasnil Djukic, je Tehovnik lani prejel verifikacijo poklicne bolezni plevralni plaki, kar je lažja oblika kot azbestoza, za katero je bil upokojen: ”To naj bi pomenilo, da je danes bolj zdrav, a kljub temu je 22 ur na dan pod kisikom, kar ob upokojitvi ni bil. Po zakonu bi moral odškodnino dobiti že lani, a je še vedno ni dobil.” So pa v SABS Občina Medvode zadovoljni s pomočjo s strani občine. Za zdravniške ekspertize, vlaganje tožb in materialne stroške so na- Vinko Tehovnik je zaradi azbestoze doma že od leta 1977. mreč na podlagi javnega razpisa za sofinanciranje socialnih, zdravniških in humanitarnih dejavnosti v preteklem letu iz občinskega proračuna dobili skupaj dobrih štiri tisoč petsto evrov. Maja Bertoncefj Uvedli bodo zelene patrulje Predsednica Zares Medvode tudi uradno mag. Jelena Aleksič. Ob ustanovitvi občinskega odbora so za knjižnico posadili prvo Zaresovo drevo. V kratkem jih bodo posadili še več. Medvode - Na drugem zboru članic in članov Zares - nova politika Medvode, ki je potekal 31. marca, so ob prisotnosti Francija Keka, podpredsednika stranke, uradno ustanovili občinski odbor, izvolili vodstvo ter sprejeli načrt dela. Predsednica odbora je postala mag. Jelena Aleksič, ki je bila edina kandidatka, zanjo pa je po pošti glasovalo 14 članov. 'To je ena lažjih zmag, v prihodnje nas čakajo težje,” so bile njene prve besede. Za podpredsednika so izvolili Cirila Sušnika, za vodjo svetniške skupine Dragana Djukiča, v kolegij predsednice, ki je posvetovalno - politilna funkcija, pa poleg že omenjene trojice še Tomaža Pleste-n jaka in Jolando Lešnik. Sprejeli so tudi načrt dela občinskega odbora do državnozborskih volitev, v katerem so se osredotočili na štiri področja: Zares sodobne, eko, podjetne in informirane Medvode. Program bodo konkretizirali skozi posamezne akcije. "Prva konkretna akcija bo, da bo svetniška skupina Zares vložila na občinski svet po- budo, da se Medvode razglasijo za območje brez gensko spremenjenih organizmov. Trenutno je takšnih občin v Sloveniji že več kot 70. Druga pobuda pa bo povezana s t. i. aktivnim državljanstvom. Želimo spodbuditi ljudi, da sami prispevajo k sprejemanju odločitev. To bomo naredili z uvedbo t. i. zelenih patrulj. Organizirali bomo pohode, na katerih bomo odkrivali problematične točke s področja okolja. Na ta način bomo prispevali, da bo občinska uprava lažje odreagirala na probleme v občini,” je pojasnila Aleksičeva. Na zboru je bilo prisotnih enajst članov občinskega odbora Zares Medvode, večinoma članov nekdanje stranke Aktivna Slovenija. "V občinskem odboru AS smo imeli 27 članov, v Zares Medvode jih je trenutno 39,” je Dragan Djukic potrdil, daje okostje odbora iz nekdanjih članov AS, katere predsednik je bil Franci Kek, po združitvi podpredsednik Zares. Slednji je na zboru članov v Medvodah povedal: "Zbrali smo se, ker vemo, da obstajajo Franci Kek, podpredsednik stranke Zares - nova politika, Jelena Aleksič, predsednica Zares Medvode, in podpredsednik Ciril Sušnik vzvodi, preko katerih se da kaj spremeniti, da bo občina, Slovenija boljša, pravičnejša in uspešnejša. Več kot nas je, lažje bomo dosegli, kar smo si zastavili. Zato smo se združili.” Maja Bertoncelj Ljudje in dogodki--------------------------- Razstavili stare motocikle Člani kluba lastnikov in ljubiteljev klasičnih motociklov C. M. O. C so po dveh letih v Smledniku znova pripravili razstavo. Smlednik - Na vsaki dve leti na velikonočni ponedeljek pri župnišču v Smledniku v organizaciji članov kluba lastnikov in ljubiteljev klasičnih motociklov C. M. O. C, katerega predsednik je Lado Špur, poteka razstava starodobnih motociklov. Letošnja je bila tretja, organizatorjem pa je malce zagodlo vreme, saj je rahlo naletaval sneg, posledično je bilo razstavljenih manj motociklov kot pred dvema letoma. "Razstavljenih je okrog petnajst motociklov, izdelanih do leta 1970. Zapriseženi stari mački ljubitelji oldtimerjev, ne glede na vreme pripeljemo svoje konjičke,” je povedal Andrej Čarman iz Valburge, ki seje predstavil z dvema starodobni-koma iz leta 1957 in 1958. Kot je povedal, z njima letno naredi pet do šest tisoč kilometrov, večinoma s tistim letnika 1958: "Leto starejšega sem dobil po delih in ga restavriral, tako da se bom z njim lahko vozil letos. Poleg sodelovanja na tej razstavi se udeležujem še raznih relijev.” Lastnik naj starejšega starodobnega motocikla na razstavi, izdelanega leta 1931, je bil Jure Kačič iz Bežigrada: "Ta motocikel imam okoli 15 let in je med mojimi najmlajšimi. Najstarejši je iz leta 1920. Sicer pa se s temi motorji ne vozim prav veliko, imam jih doma za svojo dušo, da jih malo pogledam, pobožam. Za različne tehnične starine imam poseben prostor. Za starodobnike sem imel veselje že kot mlad fant. Takrat se jih je dalo precej ceneje kupiti kot danes.” Razstave sta se tudi letos udeležila brata Rom-šek, oba velika ljubitelja klasičnih motociklov. Ivan, ki z družino živi v Hrašah, je predsednik sekcije potovalnih prikoličarjev pri klubu C. M. O. C, njegov brat Jože pa je javnosti poznan predvsem kot generalni direktor policije, je pa tudi častni član kluba. Na razstavi je bil njegov motor znamke BMW, izdelan leta 1954, torej je star prav toliko kot on sam. ”Ta motocikel je za dušo. Imam ga od lani in z njim sem prevozil skoraj 11 tisoč kilometrov. Bil sem v Grčiji in v Dolomitih. Vozim se po omejitvah, ker moj cilj ni, da bi podiral hitrostne rekorde na cestah, temveč da se peljem, ko ni preveč prometa, ko sem dobro razpoložen in da ob tem tudi kaj vidim,” je povedal Jože Romšek, ki se sicer razstav ne udeležuje: "Pridem samo v Smlednik. V tem končuje doma moj brat, tukaj imam prijatelje, poleg tega je ambient pred smleško cerkvijo vedno lep.” Kljub slabemu vremenu so ljubitelji klasičnih motociklov prišli na svoj račun, tako kot pred dvema letoma pa so si lahko ogledali tudi repliti originalnega velocipeda iz leta 1885, ki gaje pripeljal Janez Zajec. Žal pa se v snegu z njim tokrat ni mogel voziti. Maja Bertoncelj Andrej Čarman in motorja letnik 1957 in 1958 Jure Kačič in Ivan Romšek s svojima starodobnikoma Oglas I 9. maja 2008 Pomladni sveženj % « '5^ % A Pomlad je čas za novosti in tudi letos smo za naše bralce pripravili novo brezplačno prilogo Gorenjskega glasa GG + •> branje za vso družino CO O .5.^ O, s .g ^ 1$ M N.c .CD F ^ N N Sr5~_- g g njihove SK*^1 t,/ Ae1> Pr0stega?2'WBn/e na I 3 s AP/ /7. i lahko rekel, da še nimam tako močnega pečata, se še oblikujem.” Kaj najraje slikate in od kod navdih? "En vir navdiha je človeško telo, drugi pa gozd, drevesa. Včasih šele po končani sliki opazim, da se v njej pojavljajo oblike, ki izgledajo na primer kot deblo, krošnja, gozd. Večinoma pa slikam z akrilnimi barvami." Kako na vas vpliva medvoško okolje? "Seveda vpliva. Živim v bližini tovarn in v mojih slikah se je pogosto pojavljala ta sivina. Okolje zagotovo vpliva na človeka. Tudi obda-nost z gozdovi je super. Velikokrat grem na sprehod, v gozdu sem tudi že slikal in risal, delal skice za abstraktne slike. Če slikar zamenja okolje, se spremeni tudi njegova slika." Pred začetkom slikanja veliko razmišljate ali je vse bolj spontano? "Vsaka slika, ki jo zastavim bolj "resno”, še posebej tiste za magisterij, je plod razmisleka. Ure in ure sedim pred sliko in razmišljam o naslednjem koraku. Po drugi strani pa lahko sliko naredim tudi zelo hitro. Takrat se čuti vpliv čustev, razpoloženja. Potegnejo me oblike, barve in se prepustim vzdušju.” Kako na vas vplivajo sodobni trendi v slikarstvu? "Sodobni trendi: to je zelo širok pojem. Najbolj sodoben trend je vračanje nazaj v funda-mentalno sliko, v realizem, kar me vleče. Sodobni trend zagotovo vpliva na slikarja, izberem pa potem stvari, ki se mi zdijo za moje slikarstvo bolj relevantne. Določene stvari so mi blizu in so moje, druge pač ne toliko.” Kako ovrednotite sliko, tudi od drugega slikarja? "To je zelo kompleksno vprašanje, čeprav se sliši zelo preprosto. Na to temo imamo na magisteriju z mentorjem Tomažem Brejcem tudi debate na seminarjih. Danes je poplava podob. vsak slika, kar hoče, in težko je oporekati, kaj naj bi bilo tisto "pravo”. Formalna pravila: barvna teorija, pravila kompozije, po drugi strani pa spoznavanje konceptov so stvari, ki morajo biti v sliki prisotne. Obstajajo določena pravila, ki so bila jasna skozi celo zgodovino, v 20. stoletju pa so se navidezno malce zrahljala.” Ste že imeli samostojno razstavo? "Imel sem že kar nekaj samostojnih razstav, tudi v Medvodah: dvakrat v knjižnici, v preddverju Kulturnega doma, v občinski stavbi, slike imam razstavljene tudi v Ljubljanski banki. Sicer pa sem razstavljal še v Ljubljani in v Velenju.” Ste bili za svoje slike že nagrajeni? "Moje slike so bile nekajkrat nagrajene na Ex temporu v Sori, drugače pa se takšnih dogodkov niti ne udeležujem. Poleg Sore sem bil le še v Piranu, kjer pa nagrade še nisem dobil.” Kje se vidite v prihodnje? "Slikal bom verjetno še nekaj časa tukaj v domačem ateljeju, razstavljal pa, kjer se bo dalo. Upam, da bom lahko čimveč slikal in še naprej vodil tečaje slikanja.” Kaj še počnete poleg slikanja? "Poleg slikanja je tu še risanje, ilustracija, animacija. Izven likovnega sveta pa sodelujem v slovenskem tolkienovem društvu. To je društvo ljubiteljev del pisatelja J. R. R. Tolkiena. Poleg tega se družim s prijatelji, s katerimi gremo pogosto v naravo.” Maja Bertoncelj Z Nefiksom lažje do zaposlitve V Mladinskem kulturnem centru so predstavili Nefiks - indeks neformalnega izobraževanja. Medvode - V Zofa klubu MKC Medvode je potekal debatni večer z naslovom "Ko bom velik, bom zvezda ali bogataš.” Pogovarjali so se o načrtovanju kariere, šolanju, pomenu izkušenj in znanj, pridobljenih prek neformalnega izobraževanja, ter o kariernih perspektivah za mlade v današnjem času. Predstavili so tudi Nefiks, indeks neformalnega izobraževanja. Gre za manjšo knjižico, v katero se vpisujejo podatki o vseh neformalnih usposabljanjih, študentskem delu in drugih obšolskih dejavnostih, namenjen pa je mladim od 14. leta starosti naprej. "Nefiks je izdalo Društvo Mladinski ceh v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport, Uradom RS za mladino in Študenstsko organizacijo Slovenije. V medvoškem okolju ga mladi slabo poznajo, zato smo ga želeli predstaviti. Prodajamo ga v Mladinskem centru, stane šest evrov. Apeliram na vse, ki so aktivni v kakšnih društvih, da si knjižico pridobijo in vanjo vpisujejo vsa svoja delovanja. Mladi pogosto obiskujejo jezikovne in plesne šole, udeležujejo se seminarjev, delavnic, taborov, udejstvujejo se v raznih društvih, humanitarnih organizacijah. Menim, da bodo podjetja pri nas obšolske dejavnosti kandidatov za zaposlitev vse bolj upoštevala, seveda pa je diploma kriterij, da sploh prideš na selekcijski pogovor," je povedala Nataša Pust, predsednica MKC Medvode, ter dodala: "Neformalno učenje postaja vse pomembnejše. Delodajalci pri zaposlovanju iščejo dodano vrednost, širino kandidata, da je deloval tudi na drugih področjih. V tem segmentu lahko poleg formalne izobrazbe odigrajo pomembno vlogo razne neformalne aktivnosti posameznika. Temu je namenjen tudi Nefiks.” Predstavitve indeksa neformalnega izobraževanja se je udeležil tudi Sebastjan Koprivnik iz Medvod: "Delujem na različnih področjih, tudi v Mladinskem kulturnem centru. Imam projekte, ki jih nameravam realizirati. Zdi se mi v redu, da se izkušnje, na primer tečaji, vpišejo v ta indeks in se upoštevajo pri iskanju zaposlitve. Knjižico bom kupil. Verjetno bo prvo, kar bom vpisal vanjo, delovanje v glasbeni skupini.” Maja Bertoncelj Sebastjan Koprivnik bo v Nefiks med drugim vpisal delovanje v glasbeni skupini. Pasti sodobnih tehnologij Anja Kos iz OŠ Medvode se je udeležila nacionalnega otroškega parlamenta. Sodelovala je v skupini, ki seje ukvarjala z vplivom sodobnih tehnologij na prosti čas mladih. Iz medvoške občine je na letošnjem nacionalnem otroškem parlamentu na temo Zabava in prosti čas mladih sodelovala osmošolka Anja Kos iz OŠ Medvode. Udeleženci so se razdelili v štiri skupine, ki so obravnavale posamezne podteme. Anja je sodelovala v skupini, ki se je ukvarjala s sodobno tehnologijo in njenim vplivom na prosti čas mladih. Do kakšnih ugotovitev je prišla vaša skupina, ki je obravnavala vpliv sodobne tehnologije na prosti čas mladih? "Posvetili smo se predvsem internetu. Ugotovili smo, daje na njem preveč nasilja in vsebin, ki niso primerne za mladostnike. Prišli smo do ideje, da bi ponudniki interneta lahko uvedli posebne kode, s katerimi bi starši odklenili posamezne strani. Tudi televizija v poznih večernih urah predvaja vsebine, ki niso najbolj primerne za nas. V tem primeru prav tako ne bi bila slaba uvedba kod za dostop, lahko pa bi v določenem terminu sploh prepovedali predvajanje takšnih vsebin. V Ameriki imajo na primer te stvari urejene tako, da od šeste ure zjutraj do desete ure zvečer ne smejo predvajati nasilja in drugih vsebin, ki so sporne za mladino. Ukvarjali smo se tudi z mobilnimi telefoni, a smo ugotovili, da ti ne predstavljajo večjih nevarnosti.” Pa vendar poleg negativnih obstajajo tudi pozitivne strani sodobnih tehnologij ... "Ja. Na nacionalnem parlamentu smo se ukvarjali predvsem z nevarnostmi sodobnih tehnologij, čeprav smo se vsi strinjali, da živimo v času, ko brez interneta ne gre. Zelo velikokrat ga potrebujemo za šolo, uporabljamo pa ga tudi v prostem času, fantje predvsem za igrice, dekleta pa so dosti v klepetal-nicah.” Mnogi mladi preveč prostega časa preživijo za računalnikom. Ste se v razpravi dotaknili tudi tega? Anja Kos "Ja, iskali smo tudi krivce za to. Ugotovili smo, da starši premalokrat prepovejo te stvari in tako nekateri postanejo celo odvisni od računalnika.” Se ti zdi, da imate mladi dovolj možnosti za aktivno in kakovostno preživljanje prostega časa? "Ugotovili smo, da šole ponujajo premalo zabav za mlade. Nekateri gostje so sicer zatrjevali, da šole ponujajo pestro izbiro dejavnosti in da smo mi tisti, ki nismo zainteresirani zanje. Saj greš na kakšen krožek po pouku, ampak zabava ob vikendih ali na primer obisk kina je pa nekaj povsem drugega. Tudi kulturni in mladinski centri bi mogli organizirati več aktivnosti, delavnic, predvajati filme, pri- "Posvetili smo se predvsem internetu. Ugotovili smo, da je na njem preveč nasilja in vsebin, ki niso primerne za mladostnike. Prišli smo do ideje, da bi ponudniki interneta lahko uvedli posebne kode, s katerimi bi starši odklenili posamezne strani. Tudi televizija v poznih večernih urah predvaja vsebine, ki niso najbolj primerne za nas.” rej ati zabave za osnovnošolce. Včasih so problem prevozi. V Ljubljani se sicer dogaja ogromno stvari, a je težko vzpostaviti povezave, poleg tega pa so avtobusi dragi.” Katero temo ste izbrali za naslednji otro-ig ški parlament? "Ljubezen in spolnost. Prihodnje leto se bomo torej pogovarjali o teh odnosih in razmerjih.” Otroški parlament mladim omogoča izražanje njihovih mnenj. Se ti zdi, da so vaša stališča dovolj opažena? "Malo premalo. Zdi se mi, da se naši predlogi kar porazgubijo, ko nam rečejo, da jih bodo posredovali naprej. A kljub temu imamo še vedno neki vpliv in lahko izrazimo svoje mnenje.” Tokrat si bila prvič v državnem zboru. Kako je bilo? "Že na samem začetku sem bila presenečena, saj si sploh nisem predstavljala, da bomo v veliki glavni dvorani, pač pa sem mislila, da bomo v nekem manjšem prostoru. Pregledali so nas tudi varnostniki. Dvorana je v resnici nekoliko manjša, kot je videti na televiziji, a še vedno izjemno veličastna, s posebnimi oblazinjenimi sedeži, na posameznih mestih s$ napisana imena poslancev ... Sama sem sedela na mestu Franca Žnideršiča.” Ana Hartman, foto: Tina Dokl Smleški trubadurji želijo posneti CD Smlednik - Smleški trubadurji, ki na OŠ Simona Jenka delujejo pod mentorstvom Gregorja Semeta, resno razmišljajo, da bi posneli zgoščenko. Ideja za to se je porodila ravnatelju Marku Valenčiču. Skupina se bo do junija skušala naučiti skladbe izvajalcev Briana Adamsa, CCR in Guns’n'Roses, ki jih poleg šolske himne želijo posneti na zgoščenko. Snemanje nameravajo financirati s privarčeva- nimi sredstvi od koncertov, zgoščenka pa naj bi izšla v samozaložbi in bo bolj kot prodaji namenjena promociji šole. Smleške trubadurje sicer sestavljajo Blaž Orehek (električna kitara), Jurij Lauko (akustična kitara). Kristjan Jenko (bas kitara), Lucija Fabjančič (klaviature, vokal), Andreja Zor (vokal), Teja Polešek (klaviature), Andraž Osolnik (električna kitara) in Gregor Seme (bobni). "Na snemanju se nam bo pridružila še Ema Potočnik, ki sicer ne obiskuje več naše šole, ima pa glas, ki gaje škoda kar tako spustiti,” je dodal Seme. A. H. Član Rotary Cluba podaril računalnik Pirniče - Rotary Club Medvode je doslej že večkrat priskočil na pomoč šolam v občini, pred kratkim pa je njihov član Slavko Erzer z računalnikom razveselil petošolca iz OŠ Pirniče. Kot je pojasnila ravnateljica Martina Kutnar, učenec prihaja iz socialno šibkejše družine, računalnik pa bo potreboval tako za delo kot tudi za zabavo. Erzer je pred vsemi učenci, ki so se zbrali v avli šole, poudaril, da je najpomembnejše poslanstvo članov kluba druženje in dobrodelnost. A. H. J Otroci osrečili mame in starejše Učenci na Katarini so pozdravili pomlad in razveselili mamice, otroci iz Preske pa so poleg mamic v dobro voljo spravili še stanovalce doma starejših občanov. Na podružnični šoli Topol so ob materinskem dnevu in začetku pomladi pripravili prireditev z naslovom Mama, pomlad je prišla. Pri pripravi programa so pod vodstvom Pavle Petač sodelovali vsi učitelji in učenci, ki so obiskovalce razveselili z glasbenimi in pevskimi točkami, recitacijami in igrico Zrcalce, vsem mamicam pa so ob njihovem prazniku podarili še lične aranžmaje. Na šoli se trudijo spodbujati otroke, da javno pokažejo svoje talente, saj z nastopi na prireditvah pridobivajo na samopodobi in premagujejo tremo. Tremo pa so učenci premagovali tudi na prireditvi ob materinskem dnevu in prihodu pomladi na matični šoli v Preski. S prireditvijo, ki so jo priredili četrtič, so tudi tokrat ^napolnili dvorano, naslovili pa sojo Pomladni ringaraja. "Nastopili so otroci od prvega do petega razreda, rdeča nit prireditve pa so bili ljudski plesi, pesmi, igre in reki," je povedala organizatorka Barbara Vasle. Učenci iz Preske pa niso razveseljevali le mamic, temveč tudi stanovalce doma starejših občanov v Medvodah. Več o tem učiteljica Nasta Kopač: "Ob starševskem dnevu smo z otroki prvih in drugih razredov podaljšanega bivanja zanje pripravili koncert ljudskih narodnih pesmi. Ponosni fantje v dedkovih klobukih Utrinek s prireditve ob materinskem dnevu na OS Preska in deklice v krilcih, z rutkami in kitkami v laseh, so žareli in peli iz polnih src, ko so videli, kako jim s petjem in ploskanjem pomaga cela dvorana. Na koncu nismo odšli brez večne Mi se imamo radi, ko smo se prijeli za roke in s pesmijo povedali vse. Naš Matjaž je na harmoniko zaigral V dolini tihi in starejši so peli kot v mladih letih. Naš namen je bil dosežen, dati košček svojega srca in ga pokloniti drugim, saj ga imamo tako samo še več. Takrat med nami ni ne starostnih ovir ne razlik, vsi smo lahko ena velika družina." A. H. Čiščenje okolice in zbiranje papirja Pirniče, Preska - Tako v Preski kot v Pirničah je pred kratkim potekalo pomladno čiščenje okolice in zbiranje odpadnega papirja. V Pirničah so moči združili učenci in učitelji osnovne šole, krajevna skupnost, lovci, gasilci, ribiči in turistično društvo, ki je koordiniralo akcijo. "Učenci so se pridružili skupinam odraslih ter počistili glavno cesto in stranske poti po vasi, okolico Straže. Ob šoli so očistili in pometli igrišče, pregrabili travnike, nekateri pa so poprijeli za čopiče in polepšali betonske dele v okolici šole," je pojasnila ravnateljica Martina Kutnar in dodala, da so poleg tega učenci zbrali skoraj devet tisoč kilogramov odpadnega papirja. Uspešno akcijo zbiranja odpadnega papirja so minulo soboto izpeljali tudi na OŠ Preska, kjer so zbrali okoli 55 ton papirja. Ob tem so pripravili še čiščenje širše okolice šole. A. H. Zbiranje odpadnega papirja v Pirničah Nastop na posvetu o nasilju nad otroki Pirniče, Rogaška Slatina - Uprava kriminalistične policije Generalne policijske uprave in Društvo državnih tožilcev Slovenije sta v začetku aprila v Rogaški Slatini organizirala posvet ‘Nasilje nad otroki - Kaj še lahko storimo’. Za uvodni kulturni pozdrav so poskrbele učenke 7. in 8. razreda OŠ Pirniče pod vodstvom mentorice Barbare Končar. Pripravile in dramatizirale so vsebino knjige Ledene magnolije, ki pripoveduje o deklici, ki jo je posilil očim. Pretresljiva pripoved naj se v sodelovanju z omenjenimi inštitucijami ne bi nikoli več ponovila. A. H. Oglas 0 P Gorenjski Glas | www.gormjskigias.si ------------------------------------------------Ljudje in dogodki O umetnosti je vedel še najmanj ”Če bi vedel, da študij obstaja, bi šel študirat primerjalno književnost,” pravi Polde Bibič. Medvode - Polde Bibič je igralec, ki seje s svojim delom Slovencem zapisal v srce. Otrokom nam je v spominu ostal kot Bedanec iz Kekca, ko smo odrasli kot Janez iz Cvetja v jeseni. V osemdesetih smo se mu smejali v Partljičevi igri Moj ata, socialistični kulak. Rodil seje leta 1933 v Mariboru, zdaj pa živi v Centru starejših Medvode, kjer smo se z njim tudi pogovarjali. Gospod Bibič, lahko na kratko povzamete, kako ste postali igralec? "Čisto naključje. V gimnaziji nisem vedel, kaj naj bi šel študirat. Zanimala me je literatura, umetnost in te stvari. To je bilo v tistih časih precej zanemarjeno, predvsem v gimnazijah, ki so bile po mojem zelo slabe, zelo enosmerne. O umetnosti sem vedel še najmanj. Gledališče me je kot gledalca zelo pritegnilo. Gimnazijci smo bili v mariborskem gledališču abonirani na predstave. Odločil sem se oditi na sprejemni izpit za igralca in sem bil sprejet. Če bi vedel, da obstaja študij primerjalne književnosti, o čemer pa kot Mariborčan nisem imel pojma, bi šel študirat primerjalno književnost. Žal v tistem času ni bilo informativnih dni, kot so danes, kjer se lahko vsak sam pozanima, kaj ponuja katera fakulteta. Takrat ni bilo ničesar -saj nismo ničesar vedeli!” Bili ste predavatelj na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Kakšno je bilo vaše šolanje v primerjavi z današnjim? "Vsaka šola ima svojo metodo, v glavnem tudi vsak pedagog. Moram reči, da seje pri nas kakovost pouka izboljšala, glede na to, kar smo imeli mi. Na drugi strani seje po nekaterih plateh tudi poslabšala. Zdaj imajo, na primer, dramsko igro le osem ur, mi pa smo je imeli, olikor smo hoteli. Igralska pedagogika je in- ividualna in tega ne moreš posplošiti in učiti v razredu kot matematiko. Študentje imajo premalo časa, pa se učijo še to, kako postavljati luči, čeprav jim tega kot igralcem ni treba vedeti." Kakšne značilnosti mora imeti dober igralec? "Hm ...” Je vprašanje preširoko? "Ne, daje preširoko, neodgovorljivoje. Če bi to vedeli, bi bili na svetu sami dobri igralci. Umetnost ni pragmatična in je zato lahko krivična, ker je lahko nekdo izjemno priden in ne vem kaj vse, pa ne uspe. Drugi je lahko len in se mu čisto nič ne ljubi, pa je lahko uspešen. Igralsko karizmo moraš imeti, če ne, ni nič.” Igralec si mora zapomniti ogromno teksta. Kakšna je bila vaša tehnika? "Sam sem si veliko teksta zapomnil že na vajah in nisem nikoli imel težav z njim. Na prvih vajah ponavadi še nisem znal teksta, ker se ga nisem učil. O tekstu sem razmišljal in če razmišljaš in analiziraš, se ti v glavi sam postavi v pravo formo. Včasih sem se moral česa na hitro naučiti, pa sem se tudi. Zgodilo seje, daje kdo zbolel in smo morali na hitro vskočiti. Takrat ti seveda pomagajo prišepetovalci in soigralci, ker je to neka izjemna situacija.” Se spomnite trenutkov, ko ste vi ali kak vaš soigralec pozabili besedilo in so bili zaradi tega drugi v zadregi? "To se seveda dogaja in je zelo mučno. Mi temu pravimo "luknja”, ko se zgodi, da v nekem trenutku prave besede ni. Ne vem, kam se izgubi. Sam nisem imel dosti lukenj, se pa spomnim, da se ti takrat zdi, kot da je preteklo ogromno časa, preden si se je spomnil. V resnici ni bilo tako hudo in včasih tudi soigralci niso opazili, da si imel luknjo. Dogajajo se tudi lapsusi in včasih je kak smešen in igralci se začnemo smejat. To je v kaki resni igri zelo mučno. Spomnim se, ko smo igrali Hiengovo Lažno Ivano. Tam bi moral imeti z Racem (Radko Polič, op. p.) dialog. Ne vem, ali se ni spomnil teksta ali kaj, nič mi ni odgovoril, ampak meje prijel in rekel: "Pojdi z mano, ti bom v kleti povedal.” In odvlekel me je z odra. Tega ni nihče pričakoval, prizor pa naj bil trajal kar nekaj časa. Igralci so begali gor in dol, nekaterih sploh ni bilo na oder, vsi pa so bili zelo zmedeni. Rekel sem si, da bom jaz rešil situacijo in sem šel na oder ter rekel: "Vsi smo grešniki.” Ko sem to rekel, smo se vsi smejali in bilo je tako hudo, da je padel zastor.” Igrali ste v gledališču, večina Slovencev pa vas pozna preko vaših filmskih vlog. Se imate za gledališkega ali filmskega igralca? ”Za kaj se imam, je popolnoma vseeno. Eno in drugo je zanimivo, vsako delo je po svoje drugačno, a je dobro, če lahko delaš oboje. Če enega ne moreš, si v današnjem času prikrajšan. Pri filmu je tako, da, potem ko je stvar posneta, nimaš več kaj početi, pri predstavi pa naslednjič lahko še vedno kaj spremeniš, dodaš, odigraš drugače. Tista vloga je zmeraj živa, pri filmu pa vlogo enkrat odigraš pred kamero, tehniki pa jo nato zabetonirajo na trak. Pri filmu se lapsusov ne vidi in pomembna je le tehnika. Če je tehnično v redu, je v redu, če pa ni tako, te pa ne vzamejo, pa si kot igralec lahko še tako dober. Spomnim se, ko smo igrali neko štajersko igro. Jaz sem Štajerec in ko smo snemali, so bili z moje strani vsi posnetki pravzaprav dobri, le v enem sem rekel namesto lahko lahko. Zapičili so se točno v tisti posnetek in potem so me vsi zbadali, češ Štajerec si, pa ne znaš govoriti štajersko. Posnetek je tak ostal za vse večne čase, ampak čez sto let tako ali tako ne bodo več vedeli, da je to napaka.” Zakaj ste se odločili priti prav v Medvode? "Po domovih sem precej hodil nastopat in sem jih poznal. V kakem drugem domu bi težko bil, ker so prostori majhni in je možnosti za lastno sobo zelo malo. Jaz še vedno delam, pišem, moram imeti prostor za računalnik. To je eno. Na drugi strani sem sobo dobil sorazmerno hitro, verjetno zato, ker je ta dom malo dražji, kot so drugi. Žena mi je umrla in petnajst let sem živel sam. Zbolel sem, nisem imel nikogar, ki bi mi imel čas pomagati, in sem bil doma sam. To ni nikamor peljalo, bilo je mraz in kar naprej sem hodil na preglede. Tu je vse to urejeno. Zdaj zdravstvene pomoči ne rabim več toliko kot na začetku, ampak, saj ne vem, kdaj jo bom spet. V redu je, da sem prišel sem.” S čim si krajšate čas? "Berem, pišem, časa mi ne ostaja veliko. Če grem ven, grem najraje v gozd nad Zbiljskim jezerom. Tam so nam postavili klopco in jo poimenovali Bibičeva klopca. Tam je lepo posedeti, sprehajati se in ta gozdiček je imeniten. Medvode same so strašno čudne, v ulicah se težko znajdeš, vse je zapleteno. Zmeraj se nekaj spreminja." Peter Košenina Poročil se bom s svojo ženo To je naslov veseloigre, ki jo bodo igralci KUD Fran Šaleški Finžgar Senica na odru v Sori premierno uprizorili jutri, 12. aprila. Sora - ”Z igro Poročil se bom s svojo ženo želimo povedati, daje v zakonu dveh mladih, ki se morata utesnjevati v podnajemniškem okolju, že vsaka malenkost dovolj velik vzrok, da začneta misliti na ločitev. Osnovna ideja igre je brez dvoma aktualna. Ko sta se Janez in Milena poročila, sta bila brez stanovanja in se morata stiskati v sobici, s katero hoče gospodinja kar največ zaslužiti. Ta nemogoča situacija ju sili, da začneta negodovati drug nad drugim in izgubita voljo in potrpljenje. V njun zakon se vmeša še Irena, Milenina prijateljica,” je zapisal Marko Murko, režiser veseloigre v treh dejanjih z naslovom Poročil Priljubljena bajka na Pirniškem odru Pirniče - V jubilejni, 75. sezoni, je KUD Pirniče - Oder treh herojev v svoj repertoar vključil tudi priljubljeno bajko s petjem avtorja Oscarja NViichnerja z naslovom Pastirček Peter in kralj Briljantin, ki jo je za OTH priredil Peter Militarev. Zgodba opisuje dogodivščine pastirčka Petra v naših planinah, zlobo čarovnice Hu-damore, dobroto kralja palčkov Briljantina in iskreno otroško prijateljstvo Lizike in Petra.”Pravljica natančno izriše značaje in karakterje, ki se bojujejo proti zlu, hkrati pa smešno opiše njihove stiske in dvome. Nova uprizoritvena zamisel bajke, prepletene s petjem, hudomušnimi dialogi, vizualnimi efekti, avtorsko glasbo in odličnimi igralci, je vsekakor vzrok, ki bo privabil v pirniško dvorano gledalce vseh generacij,” je povedala Anica Horvat, predsednica KUD Pirniče. V režiji Petra Militareva nastopajo: Jaka Dernovšek, Eva Dežman, Bine Knapič, Franci Kavčič, Franci Bukovec, Metoda Šmigoc, Niko Kranjc, Lucija Grm. Jubilejna premiera predstave bo v ponedeljek, 14. aprila, ob 19.30, ponovitev pa v nedeljo, 20. aprila, ob 18. uri. Maja Bertoncelj Medvode, E)izantova cesta 22 telefon: OH/201 KMALU NOVA VIP KARTICA ZA POPUSTE IN VEČ... Delovni čas: vsak dan 12.00 - 23.00 taiAJSltA RESJA \/RACIJA I Beli labod I Prizor z ene od zadnjih vaj pred jutrišnjo premiero se bom s svojo ženo, ki si jo boste ta konec tedna (jutri, 12. aprila, ob 20. uri premierno in v nedeljo ob 18. uri v prvi ponovitvi) v izvedbi igralske zasedbe KUD Fran Šaleški Finžgar Senica lahko ogledali v Kulturnem domu v Sori. Igrajo: Anže, Jasmina in Anja Šilar, Francka Oblak, Miha Jenko, Karmen Maretič Debeljak, Marjan Kalan, Miran Pustovrh in Tinko Križaj. Za scensko postavitev sta poskrbela Andrej Kunstelj in Tomaž Oblak, vodja predstave pa je Irena Ložar. Avtor igre je Marjan Marinc, priredba pa delo Saše Blatnik. Za polovico ansambla bo to sploh prva večja predstava. "Naša prvotna igralska zasedba je nekoliko starejša, s to igro pa smo želeli pridobiti nekoliko mlajše igralce,” je povedala Karmen Maretič Debeljak, predsednica KUD Fran Šaleški Finžgar Senica, ter dodala: "To bo prva premiera, ki ne bo odigrana na domačem odru na prostem na Senici. Odigrana bo v gosteh, saj primerne dvorane na Senici nimamo. Bomo pa v toplejših mesecih verjetno naredili ponovitev tudi na našem domačem odru na prostem.” Maja Bertoncelj Baletni pozdrav pomladi V predstavi z naslovom Pozdrav pomladi so se na odru Gledališča Medvode predstavili plesalci Baletne šole Stevens. Medvode - Baletna šola Stevens je osmo leto zapored pripravila predstavo z naslovom Pozdrav pomladi. Na odru Gledališča Medvode so se zvrstili plesalci, ki plešejo v trinajstih skupinah. "Pozdrav pomladi je naš vsakoletni baletni nastop, na katerem se predstavi celotna baletna šola Stevens, torej plesalci, ki balet obiskujejo v Naklem, Ljubljani in Pirničah. Predstava je pokazala napredek, ki, moram reči, daje velik. Odzivi staršev so pozitivni,” je povedala Ncna Vrhovec Stevens iz Baletne šole Stevens. Na odru so se najprej predstavili najmlajši, na koncu pa še najstarejša dekleta, ki v Baletni šoli Stevens tudi že poučujejo. Ena izmed točk je bil Double checque, ki so ga člani Feniksbaleta odplesali na baletni reviji na Bledu. "Obisk na naših predstavah je dokaz, daje za balet vedno več zanimanja. Nove člane, stare šest let in več, bomo vpisovali junija. Najmlajši vadijo dvakrat na teden po 45 minut, starejši pa skoraj vsak dan,” pravi Stevensova ter dodaja, da se že pripravljajo na naslednjo predstavo. To pa bo Pepelka. Maja Bertoncelj, foto: Foto Bobnar Peli v spomin na pokojnega pevca Sem pevec ... je bil naslov skupnega koncerta treh pevskih zborov, ki so v Kulturnem domu v Sori zapeli v spomin na pokojnega pevca Valentina Vebra - Zdravka. Veber je bil dolgoletni član Moškega pevskega zbora KUD Oton Župančič Sora. Sora - V Kulturnem domu v Sori je bil 28. marca koncert v spomin na Valentina Vebra -Zdravka z naslovom Sem pevec ..., ki so ga ob prvi obletnici njegove smrti pripravili zbori, v katerih je pel in dal svoj pečat tudi pokojni Valentin, torej Moški pevski zbor KUD Oton Župančič Sora, Mešani pevski zbor KUD Dolenjske Toplice, kjer je pel občasno, ter Lovski pevski zbor Medvode. Vezni tekst je prispeval France Jenko Podhomski. Na koncertu seje skozi pesem čutilo življenje in delo pokojnega pevca, ki je najdlje prepeval v moškem pevskem zboru v Sori. Zbor je leta 2002 praznoval zlati jubilej, eden izmed treh članov, ki so bili v zboru od samega začetka, z 'pa je bil prav Valentin Veber - Zdravko, ki je V vbil doma na Ladji. ”Mene sta za petje navdušila mama in brat Francelj. Moji prvi začetki so bili pri otroškem zboru na sorškem koru leta 1940, ko sem bil star deset let. Upam, da sem kasneje s svojim prostovoljnim delom pri društvu in njegovih zborih prispeval zajeten delež. Vesel in ponosen sem, da po petdesetih letih udejstvovanja v zboru praznujemo zlati jubilej in vesel sem, da lahko še pojem,” je zapisal v knjižici, ki je izšla ob zlatem jubileju Moškega pevskega zbora KUD Oton Župančič Sora. ”Imel je zelo veliko idej. Lahko bi rekel. da je imel srebrn glas. Bil je dober pevec, nikoli ni manjkal. Res je bil zelo zanesljiv,” je o Vebru povedal Franc Plešec, predsednik KUD Oton Župančič Sora. Maja Bertoncelj, foto: Peter Košenina Razstava navdušila številne obiskovalce Pirniče - V drugi polovici meseca marca so si obiskovalci v Kulturnem domu v Pirničah lahko ogledali prvo pregledno likovno in kiparsko razstavo domačinke Majde Žakelj. Več kot tristo se jih je zbralo že ob odprtju razstave, ko so člani KUD Pirniče na čelu s Petrom Militarevom in Anico Horvat v dvorani pripravili tudi lep kulturno zabavni večer s skeči, s filmom pa so predstavili avtorico. Majda Žakelj seje namreč slikarstvu in nato tudi kiparstvu posvetila v zrelih letih, njeno ustvarjanje pa so obiskovalci lahko videli kar na filmu. ”Pri studiu Meg so se res potrudili s filmsko predstavitvijo mojega dela. Prva samostojna razstava, ki mi jo je pomagal postaviti Roman Veras, pa je zame nekaj posebnega. Zelo vesela sem obiska številnih sokrajanov, prijateljev in znancev, ki so prišli na razstavo že ob odprtju in tudi kasneje, saj je bila v večernem času odprta vse do konca meseca marca. Zagotovo je tudi njihova pozornost spodbuda za moje ustvarjanje,” je povedala Majda Žakelj, ki je ob razstavi sprejemala številne čestitke navdušenih obiskovalcev. Tudi prijateljev motoristov, s katerimi se te dni že pripravlja na novo sezono. V. S. Majda Žakelj je prvo samostojno razstavo pripravila v Kulturnem domu v Pirničah. Županova Micka na odru po desetih letih Sora - Gledališka skupina Pod svobodnim soncem Kulturno umetniškega društva Oton Župančič Sora je po desetih letih znova uprizorila predstavo Županova Micka. Gre za prvo slovensko komedijo, ki jo je Anton Tomaž Linhart napisal leta 1790. Lepo županovo Micko, ki je že bila zaročena z Anžetom, je hotel z obljubo poroke premamiti zlobni baron Tulpenheim. Obljubljal ji je veliko denaija in lepe obleke, nad katerimi je bila še posebej navdušena. Raje je imela brezsrčnega barona, ki jo je zapeljeval z lažmi, kot pa odkritosrčnega kmeta, ki jo je resnično ljubil, a tega ni znal izraziti z besedami. Na odru v Sori so Županovo Micko v isti zasedbi kot pred desetletjem odigrali trikrat. Pod režijsko taktirko Boštjana Luštrika so igrali: Neža Bradeško, David Maver, Luka Jezeršek, Jure Jezeršek, Klemen Belec, Dominik Bradeško in Andreja Gaber. "Glede na to, da so igralci znali še kar precej teksta, ni bilo potrebnih veliko vaj. Scena je ostala popolnoma enaka, pri kostumih so bili narejeni manjši popravki, identična je tudi režija, le igralci so deset let starejši. Moram reči, da so vloge v njih dozorele in daje predstava odigrana bolje kot pred desetimi leti," je povedal režiser Boštjan Luštrik. M. B., foto: Peter Košenina V Županovi Micki igrata tudi Andreja Gaber in Neža Bradeško. Planinci Zimski vzpon na Ratitovec Izlet, na katerem nam je prijazna gora pokazala trd zimski obraz. Bila je prva nedelja po dnevu žena, ko smo se skupina petindvajsetih planincev odpravili na redni mesečni izlet Planinskega društva Medvode. Za vzpon smo si izbrali vzhodni branik Julijskih alp Ratitovec. Sprva smo pot nanj načrtovali iz bohinjske strani, a je v zadnjem tednu pred izletom zapadlo preveč snega, da bi se lahko znašli v nepregledni množici zasneženih jelovških poti. Ni nam ostalo drugega, kot da opravimo vzpon po običajni smeri iz Prtovča. Avtobus smo zapustili ob cesti na Prtovč, kjer se odcepi stranska cesta proti vasi Pod- Slikovna uganka Kako dobro poznamo našo deželo? V tokratni številki Sotočja vam zastavljamo nekoliko drugačno vprašanje. Na fotografiji zgoraj je Sv. Jakob nad Medvodami. Sprašujemo vas, približno kdaj je nastal ta posnetek in kdo je bil tisti prizadevni garač, ki je kosil zdaj že skoraj povsem zarasla pobočja priljubljene izletniške točke? Odgovore nam pošljite do konca aprila na naš naslov: Gorenjski glas, Bleivveisova cesta 4, 4000 Kranj, s pripisom ”Za Sotočje”. En pravilen odgovor bomo izžrebali in ga nagradili. V zadnji številki Sotočja pa smo vas spraševali, kaj je na spodnji fotografiji in dolinica katerega potočka poteka prav po sredini. Dobili smo nekaj približno pravilnih odgovor in med njimi izžrebali Staneta Kozamernika iz Vaš. Nagrado vam bomo poslali po pošti. Natančen odgovor pa se glasi: pogled s Sv. Jakoba na Tošč, izpod katerega proti Legastji drži dolinica Belega potoka. Avtor slikovne uganke je Jože Praprotnik. lonk. V mrzlem jutru smo začeli pot proti vrhu. Pogled v nebo nas je navdajal z upanjem, da je pred nami lep dan, saj se je sonce vztrajno borilo z gostimi oblaki. Kmalu smo na desni uzrli večmetrske sklade napihanega snega, ki so nas pozdravljali ob vstopu v idilično vasico Prtovč. Tu se je cesta končala in sledil je vzpon čez Razor po uhojeni snežni poti. Ta predel poti je v zimskem času pogosto poledenel, tako da si moramo pri hoji pomagati z derezami, a svež sneg še ni bil toliko predelan, da bi nam povzročal tovrstne težave. Ob številnih pozdravih mimoidočih, ki so se že vračali z vrha, smo skozi spečo pokrajino prispeli v zatrep Razorja. Z leve strani od nas se je vzpenjal strm gozd, prehod pred nami je zapirala vzhodna stena Gladkega vrha, na desni pa stena Kosmatega vrha. Naša želja je bila, priti med obema stenama do planine Pečane. A nobena gaz ni vodila v to smer, poleg tega pa so bili vrhovi zaviti v gosto meglo. Naša srca so že gazila po celem snegu, a razum nam je ukazal zaviti v levo proti koči. Ko smo prišli na greben, se je v nas zaganjal močan veter, kije s seboj nosil sneg, in izkazalo seje, daje bila naša odločitev pravilna. Vidljivost je bila tako slaba, da se ni videlo niti od ene do druge palice, ki pozimi lajšajo orientacijo v zasneženem svetu. Pot v megli nam je kazala gaz planincev, ki so jo pred nami prehodili proti vrhu ali se po njej vračali v dolino. Naša vztrajnost je čez čas obrodila sadove, ko so se pred nami v megli zarisali obrisi koče, ki nas je prijazno sprejela v svoje toplo naročje. Premraženi in premočeni smo si v njej lahko nabrali novih moči. Za sestop smo si izbrali pot čez Povden. Mnogi so si na čevlje nadeli štirizobe dereze, a je bil sestop tudi brez njih varen. Znova nas je spremljal veter, ki je nosil drobne kristalčke snega po zraku. Čez nekaj časa je veter izgubil na moči, vidljivost se je izboljšala. Pot smo nadaljevali do Povdna, kjer je stičišče poti iz Zalega Loga, Podrošta in Prtovča. Izbrali smo slednjo, ki nas je po položnem širokem kolovozu pripeljala v znano vas. Od tu naprej nas je snežna gaz vodila okoli Štedel vrha v smeri Železnikov, ko se je pri lopi za shranjevanje stelje končala. Na srečo je bilo na tej višini že bolj malo snega, tako da nadaljevanje ni bilo naporno. Na strmem terenu smo naleteli na plazovino, ki je ostala od sproženega plazu. Zanimivo je bilo videti prazno pobočje, kot da bi ga kdo pometel, kjer je plaz pred seboj odnesel vse, kar se je nahajalo na njegovi poti, in za seboj ni pustil ničesar. Prečenje seje zaključilo na gozdni cesti, ki nas je pripeljala do doline Draboslovice, kjer smo naredili zadnji postanek. Sledil je spust po strmih okljukah skozi gozd. Pred seboj sitk^ zagledali travnik in prve hiše Železnikov, kjer nas je čakal avtobus. Izlet na Rativovec nam je postregel z drugačnimi pogoji hoje, kot smo jih vajeni. Vremenske razmere niso bile ugodne, a še dovolj dobre, da smo izlet lahko varno izvedli. Kadar se sami podajate v hribe, vedno preverite vremensko napoved. Na pot vedno vzemite dovolj toplih oblačil in primerno zaščito proti vetru, saj se lahko v hribih vremenske razmere zelo hitro spremenijo. Kdor bi želel opisano pot prehoditi sam ali v prijetni družbi, naj si za izhodišče izbere vas Prtovč. Do nje vodi asfaltirana cesta iz Železnikov. Tako pot čez Razor, kot tista čez Povden vam bosta vzeli približno eno uro in pol hoda do Krekove koče na Ratitovcu, ki je stalno odprta v času sezone od junija do oktobra, drugače pa ponavadi ob sobotah, nedeljah in praznikih. Pot je tehnično lahka. Pozimi je zaradi številnega obiska pogosto poledenela. Naslednji izlet planinskega društva bo 4. maja, v slovensko Istro na Golič. Vabljeni. Aleš Jelen, foto: Marjan Bečan -------------------------------------- Šport in rekreacija Športna zveza ima predsednika Za predsednika Športne zveze Medvode je bil izvoljen Franci Bohinc in na tem mestu zamenjal Darinko Verovšek. Medvode - Letošnja skupščina Športne zveze Medvode je bila volilna. Za predsednika sta bili vloženi dve kandidaturi: Francija Bohinca iz Partizana Medvode, ki je neuspešno kandidiral že pred štirimi leti, in Marka Luštreka iz ŠD ŠRC Preska, medtem ko dosedanja predsednica Darinka Verovšek ni kandidirala. Deset delegatov od štirinajstih, ki so pravilno oddali svoj glas, je za novega predsednika podprlo Bohinca, Luštreka pa štirje. ”V Športni zvezi sem osem let in za vnovično kandidaturo sem se odločil ob podpori sodelavcev, poleg tega menim, da delovanje zveze kar dobro poznam. Kakšnih velikih sprememb za začetek ne bo. Zavzemal se bom, da i)i čimprej prišli do že načrtovanega športnega ientra ob dvorani Partizana, pridobiti je treba več sredstev za športne programe ter organizirati več množičnih športnih prireditev,” je povedal novi predsednik Franci Bohinc iz Pirnič, oče dveh otrok, vodja atletske sekcije in trener pri Partizanu Medvode, kjer je tudi član upravnega odbora, po poklicu pa učitelj športne vzgoje na Gimnaziji Šiška. Ukvarjal seje z gimnastiko in kasneje z atletiko. Dosedanja predsednica Darinka Verovšek, ki je to funkcijo opravljala dva mandata, je z Darinka Verovšek je Franciju Bohincu čestitala za izvolitev, slednji pa se ji je zahvalil za osemletno vodenje športne zveze. dosedanjim delom zadovoljna, dejala pa je, da se za vnovično kandidaturo ni odločila zaradi številnih obveznosti, ki jih ima: "Že od vsega začetka sem pri Športni zvezi: najprej kot članica izvršnega odbora, nato predsednica. V osmih letih smo skupaj opravili veliko dela, sodelovali smo pri izgradnji športne dvorane ter pri oblikovanju meril za vrednotenje športnih programov. Povezati skupaj toliko različnih interesov v posameznih društvih ni lahka naloga. Dejstvo pa je, da za vse nikoli ni bilo v redu in verjetno za vsa društva nisem bila idealna predsednica.” Naloga Športne zveze je povezovanje društev, organizirajo akcijo Veter v laseh - s športom proti drogi in prireditev Večer športa, z Zavodom za šport in prireditve, ki je od zveze prevzel organizacijo šolskih športnih tekmovanj, pa sodelujejo tudi pri organizaciji nekaterih drugih prireditev. "Organizirana strokovna javnost je izredno pomembna. V društvih je veliko prostovoljcev, ki z dobro voljo opravljamo to delo. Mislim, daje prav, da smo združeni v neformalno zvezo, ki lahko skupaj z Zavodom izjemno veliko naredi,” je o pomenu zveze spregovorila Verovškova. Poleg predsednika so izvolili še nove člane v izvršni odbor (Aleš Galof, Vojko Bizant, Primož Plešec, Evgen Trampuš, Darinka Verovšek, Milan Šobat), v nadzorni odbor (Franci Arčon, Mirko Verovšek, Tomaž Kristan) in v disciplinsko komisijo (Janez Knez, Marko Stropnik, Miha Maletič). Delo sekretarja zveze pa bo še naprej opravljal Anton Bohinc. Maja Bertoncelj Brata ‘zasvojena’ z deskanjem Brata Kristian in Daniel Žilaji iz Vaš v letošnji sezoni posegata po najvišjih mestih v ‘slopestylu’ na tekmah serije Burton AM Tour. Vaše - Desetletni Daniel in štiri leta starejši Kristian Žilaji iz Vaš sta zelo obetavna mlada deskarja prostega sloga (freestyle). Kristian je t ) trenutno v disciplini ‘slopestyle’ (triki na skakalnicah in objektih) na drugem mestu v skupnem seštevku tekem serije Burton AM Tour, mlajši brat pa je uvrščen mesto za njim. Daniel je v letošnji sezoni še posebej ponosen na zmago na tekmi v Andori, kjer je ugnal celo izkušenejšega starejšega brata, ki se je uvrstil na drugo mesto. Na državnem prvenstvu v 'slopestylu' na Voglu je Kristian za las izgubil naslov državnega prvaka in se uvrstil na drugo mesto, medtem ko je Da- Daniel se je v Andori na tekmi serije Burton AM Tour veselil zmage. Ob njem drugouvrščeni brat Kristian (levo). niči zmagal na državnem prvenstvu SimobilVodafone Snovvboardtour Slovenia na Voglu v disciplini ‘slopestyle’ ter na tekmi Obsession Session na Rogli navdušil z izvirnostjo in osvojil nagrado za najboljši trik. Kristian se z dobrimi rezultati lahko pohvali tudi v drugih disciplinah, še zlasti v ‘halfpipu’ (snežni kanal). Letos je namreč na državnem prvenstvu na Rogli v kategoriji deskarjev do 15 let zmagal, medtem ko seje v kategoriji do 19 let in FIS uvrstil na drugo mesto. Na svetovni lestvici TTR je med 2.457 deskarji Kristian ta čas na 128. mestu, Daniel pa na 141. Največ jima pomeni, da sta v kratkem času tako zelo napredovala; predlani sta se resneje začela udeleževati tekmovanj, vidnejše uvrstitve pa so se pokazale v lanski sezoni. Oba si, kot pravita, v prihodnje želita čim manj poškodb, na drugi strani pa čim več novih trikov in dobrih rezultatov. Prvi seje pred šestimi leti za deskanje navdušil Kristian. A ker sta mu starša ravno kupila novo smučarsko opremo, mu tedaj nista hotela takoj kupiti deske. Po letu dni se jo je vendarle razveselil. Dve leti je obiskoval tečaj deskanja, nakar se je odločil za resen trening pod okriljem ljubljanskega kluba Nič lažjega. Kaj kmalu se je za ta šport navdušil tudi njegov brat, danes pa na urejenih smučiščih deskata celo njuna starša. Brata v prostem času desko zamenjata za kitaro. Oba se želita profesionalno ukvarjati z deskanjem, razmišljata o snemanju filmov s tovrstno vsebino, čez leta pa bosta znanje morda prenašala tudi na mlajše generacije. Daniel bi rad postal arheolog, Kristian pa se za poklic še ni povsem odločil. Šolanje bo morda nadaljeval na šentviški gimnaziji, zelo pa ga zanima tudi avstrijska deskarska šola s prilagojenim urnikom pouka za športnike na snegu. Vsekakor bo preboj nanjo težak, saj bodo sprejeli največ šest deskarjev (za vse tri deskarske discipline). Ana Hartman Z vozovnico za svetovni pokal ŠD ŠRC Preska je zaključek celinskega pokala v smučarskih tekih organiziralo na Pokljuki. Zmagala sta že uveljavljena tekača v svetovnem pokalu: Italijan Florian Kostner in Nemka Manuela Henkel. Rudno polje - Sredi marca sta bila v Sloveniji dva pomembna športna dogodka. Javnost je bila usmerjena na zaključek svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planici, precej manj medijsko pokrit in tudi obiskan pa je bil zaključek celinskega pokala v smučarskih tekih, največja tekaška tekma v letošnji zimi pri nas, na kateri je nastopilo 120 tekmovalcev iz osmih držav, ki so bili nastanjeni v Bohinju, organizator pa ŠD ŠRC Preska. Na progah na Rudnem polju je bila prvi tekmovalni dan, 15. marca, tekma s skupinskim startom v klasični tehniki, dan zatem pa še sprinterska tekma štafet. Največ uspeha so imeli Nemci in Italijani. V članski kategoriji sta na posamični tekmi zmagala Nemka Manuela Henkel in Italijan Florian Kostner, ki sta postala tudi skupna zmagovalca celinskega pokala in si tako pritekla mesto v svetovnem pokalu za prihodnjo sezono, kjer sta oba že tekmovala. "Letošnjo sezono sem začela v ekipi za svetovni pokal, v januarju pa potem imela zdravstvene težave in od Tour de Skija dalje nastopala večinoma v kontinentalnem pokalu,” je povedala Manuela Henkel, 33-letna sestra uspešne biatlonke Andreje Henkel, ki je dejala, da bo v smučarskem teku vztrajala še do olimpijskih iger leta 2010. Slovenk med članicami ni bilo na startu, v konkurenci do 20 let pa je bila z 12. mestom najboljša Alenka Čebašek iz TSK Bled. Pri moških je boj Nemcev in Italijanov dobil 28-letni Italijan Florian Kostner: "Dobra tekma in odlična organizacija. Pozna se, da sem v dobri formi in upam, da bom v prihodnji sezoni naredil še korak naprej in se visoko uvrščal tudi v svetovnem pokalu, kjer je moj najboljši rezultat 6. mesto.” Tudi tu smo imeli Slovenci na startu le tekmovalce do 20 let, obetavni Boštjan Klavžar (TSK Val-karton Logatec) je bil 15. Na šprinterski tekmi štafet sta v članski kategoriji zmagi odšli v Italijo pri moških in na Češko pri ženskah. Tekmovanje je bilo organizirano na visoki ravni, pohvale so bile tudi na račun pripravljenosti prog. Vodja prog Jani Kršinar je po prvem tekmovalnem dnevu pojasnil: "Progo bo treba pripraviti za jutrišnjo ekipno tekmo štafet. Pogovorili smo se z delegatom FIS-e. Delati bomo začeli zvečer in vse tja do polnoči.” Nekaj težav so organizatorji v pripravah na tekmo imeli le s teptalcem snega, kar je pojasnil Aleš Galof, predsednik ŠD ŠRC Preska: "Teptalec, s katerim smo nameravali urediti proge, seje pokvaril. Ukrepali smo čez noč in na Pokljuko pripeljali naš teptalec, ga tako sploh prvič dobro preiskusili ter naredili odlične proge, na najvišjem nivoju. Pri organizaciji je pomagalo okrog 70 prostovoljcev, že preverjena ekipa. Naš cilj je seveda dobiti tekmo sve- tovnega pokala.” Vodja tekmovanja je bil tudi letos Marko Luštrek. Po sobotni tekmi za kontinentalni pokal so organizirali še tekmo za pokal Cockta za mlajše kategorije v klasični tehniki, kjer so se izkazali tudi Medvoščani. Anamarija Lampič je bila najboljša med st. deklicami, njen brat Janez pa je bil 3. med ml. dečki (oba ŠD ŠRC Preska Medvode). Suvereno je s konkurenco v kategoriji ml. mladincev še enkrat več v tej zimi opravil tudi Rok Tršan iz Valburge (Valkarton Logatec). Za Tršanom je doslej najuspešnejša sezona, saj je osvojil vse naslove državnega prvaka, tako posamezno kot v štafetah. S sedmimi zmagami in enim drugim mestom je osvojil skupno prvo mesto v Pokalu Cockta. V tem tekmovanju je med st. deklicami skupno 2. mesto osvojila Anamargft ja Lampič, ŠD ŠRC Preska pa je bil v scštevkV mlajših kategorij na 3. mestu. Maja Bertoncelj Jeleni igrali v Kanadi Senica - Hokejisti HK Jelen so se udeležili CARHA veteranskega svetovnega pokala v hokeju na ledu, ki je od 30. marca do 6. aprila potekal v Quebecu v Kanadi. Na turnirju so odigral tri tekme in doživel tri poraze. Več o njihovem nastopanju v Kanadi pa v majski številki Sotočja. Na fotografiji so pred dvorano Colisee Pepsi. M. B., foto: Iztok Pipan coli*te *tp*i Vabijo v skupino NO NAME Medvode - Vse, ki vas zanima ples - shovv dance in rade nastopate, v ŠD Latino vabijo, da se pridružite njihovi skupini NO NAME. Treninge imajo ob četrtkih od 17.30 do 19. ure in ob sobotah od 9.30 do 11. ure v Športni dvorani Medvode. Informacije: Teja (041/537 111) in na spletni strani www.sd-latino.si. M. B., foto: Tina Dokl Flander deska v Iranu Medveška deskarja na snegu Rok Flander in Izidor Šušteršič zadovoljna s sezono. Flander je za konec v Mariboru organiziral deskarski spektakel. Medvode - Ob zaključku deskarske sezone je Rok Flander na snežnem stadionu v Mariboru 21. marca organiziral veliki deskarski spektakel, ki so se ga udeležili nekateri najboljši deskarji na svetu, med drugim tudi legenda tega športa Sigi Grabner in letošnji zmagovalec v skupnem seštevku svetovnega pokala Beiyamin Karl. Kot je dejal, je bila njegova ideja tekma v dvoboju paralelnega slaloma, kjer bi se pomerilo osem najboljših tekmovalcev na svetu. Tekma bi bila organizirana v obliki šova s spremljavo dveh koncertov in ostalega spremljevaljnega programa. Na žalost jim jo je zagodlo vreme in snega v Mariboru ni bilo dovolj za izvedbo tekmovanja. Kljub vse-TRAVA > GNOJILO ZA TRAVO IN BALKONSKO CVETJE > ZEMLJA, 70 1 >► SADIKE VRTNIN, SADIKE SOLATE > SADIKE BALKONSKIH ROŽ > ČELJUSTI PVC ZA GRABLJE > BRIKETI ZA MUCE 2 kg > BRIKETI ZA PSE 15 kg I 8 4 5 ti PRODAJALNE: MEDVODE, Cesta ob Sori 11, tel.: 01/3613-300 VODICE, Kamniška 8, tel.: 01/8324-011 VIŽMARJE, Tacenska 67, tel.: 01/5124 666 Modno je oranžno In v barvi fuksije Turistično društvo Katarina je minuli mesec za vse ljubitelje balkonskega cvetja pripravilo predavanje Ruth Reš Podgornik. Topol - Za predavanje je bilo veliko zanimanja, saj je bila učilnica v tamkajšnji podružnični osnovni šoli polna skoraj do zadnjega kotička. Ruth Reš Podgornik smo zastavili nekaj vprašanj. Kdaj dati rože na zunanje okenske police? "Imamo dva obroka sajenja. Od sredine aprila do prvega maja posadimo v korita odporne rastline, ki prenesejo tudi temperature do minus tri stopinje Celzija, seveda če so pokrite s pajčevinasto tkanino. Takšne rastline so na primer pelargonije, surfinije, viseče petunije. V korita za občutljivejše rastline posadimo prazne lončke, ki jih po ledenih možeh odstranimo in vanje namestimo občutljive rastline, ■^ot so moljevka, kopriva, sladki krompir, gomoljne begonije in številne druge.” Kakšni so letošnji trendi? "Letos je modno oranžno cvetje in cvetje v barvi fuksije. Vedno bolj iskane so trpežne rastline. Jaz vedno pravim, da naj bo 90 odstotkov klasičnih, dobro poznanih rastlin in le za ščepec novosti.” Vaš nasvet je bil: v korito, dolgo en meter, posaditi osem rožic, od tega pet pokončnih in tri viseče. "Pet pokončnih in tri viseče pomeni, da ras- tline v meter dolgo korito posadimo za našo dušo in ne za sosede, mimoidoče, da jih vidimo tudi, ko smo v hiši. Od pokončnih rastlin med jeklene, če imamo korito pod streho, sodijo pokončne pelargonije, če je zasaditev na prostem, je to koralna fuksija, dipladenija raste tudi navzgor, potem so tu lantane, cigaretka. Če sadimo za dušo, morajo biti vedno zraven tudi dišeče rastline npr. grmasta, cepljena ali pisanolistna bazilika. Zasaditev zaokrožimo z okrasnimi travami. Izbira je izjemna." Na kaj moramo biti pozorni pri nakupu korit z vodno zalogo? "Predvsem je treba paziti, daje pri koritu poskrbljeno za odvodnjavanje, da so na dnu korita zadosti velike odprtine. Paziti moramo, daje mrežasto dno, ki omogoča preplet lasastih korenin do vodne zaloge, zelo gosto, daje teh odprtin zelo veliko. Pri cenejših koritih to ni primer. Korita se v ceni razlikujejo v kvaliteti plastike. Kako zalivati? Na začetku, ko so rastline mlade, je pomembno, da ne zalivamo preveč. Potem je zelo pomembno, da vedno zalivamo po zemlji, ne skozi tulec. Pomembno je tudi, da rastline začnemo tri tedne po sajenju do-gnojevati in približno od sredine julija dalje zalivati s pognojeno vodo. Kar se rastlin tiče, je Ruth Reš Podgornik predava po vsej Sloveniji. Marca je bila na Katarini. treba predvsem pri domačih podtaknjencih, ki jih vzdržujemo celo zimo, v zimskem času paziti, da jih pognojimo z gnojilom za cvet, ki vsebuje zelo veliko fosforja, ki pospešuje razvoj korenin." Maja Bertoncelj VRTNARIJA BILBAN m Sp. Pirniče 42, 1215 Medvode CISH PVD telefon: 01/36 21 360, faks: 01/ 36 23 416, gsm: 041/506 584, 041/694 890, 031/230 347, e-pošta: vrtnarija.bilban@siol.net ZA VAS VZGAJAMO, UREJAMO IN PRODAJAMO * BALKONSKO CVETJE (bršlanke, pelargonije, surfinije, itd.) * ENOLETNICE (salvije, begonice, tagetes, itd.) * SADIKE ZELENJEAVE (solate, zelja, paradižnika, dišavnic, itd.) » SADIKE ZA ŽIVE MEJE (cipres, pušpanov, lovorikovcov, itd.) » OKRASNA DREVESA (javor, ginko, tulipanovec, ambrovec, itd.) * GRMOVNICE (španski bezeg, hortenzije, bodik, magnolij, itd.) * TRAJNICE (lavanda, boste, encijane, itd.) PO ZELO UGODNIH CENAH AM NUDIMO UREDITEV IN VZDRŽEVANJE VAŠIH VRTOV, PARKOV IN POSLOVNIH PROSTOROV!!! Najnovejši katalog družbe PVD že na vrtnariji Cvetje a