VSEBINA Srečko Kosrnina: Srečko Kosovel - pesnik revolucije Mladina na vasi Iz dela ŠS Novice Visokošolci se oglašajo: Peter Breščak: Moja pesem jutru Jože Prešeren: Ne vem zakaj Jože Prešeren: Pismo "Stezicam" Severin Šali: Dragi urednik in sodelavci MLADI LITERAT Proza: Josip: Sodobnik Drago Kolenc: Ljudje z eno samo željo Pesmi: Alenka Ausperger: Pesem Ivan Pavse: V naravi Severin Šali: Kramljanje z mladimi literati Ilustracije: Zvone Pelko Napisi: Peter Simič V prejšnji (deseti) številki smo .v članku " S sestanka ŠS" pisali, da je največ neopravičenih izostankov v III. b, kar pa ne drži. Do nesporazuma je prišlo, ker iz prizadetega razreda nikogar ni bilo na sestanek ŠS. "STEZICE" IMAJO NOVO NASLOVNO STRAN Uredništvo "Stezic" je februarja t.l. razpisalo nagradni natečaj za najboljši osnutek za novo naslovno stran. Osnutki naj bi.simbolizirali' dijaško življenje, dolenjsko pokrajino in podobno. ' .... | Uredništvo je prejelo od štirih dijakov 9 osnutkov in od teh najboljše odbralo. Nova naslovna stran je kombinirana iz dveh osnutkov, zato si prvo in drugo nagrado delita Zvone Pelko in Gibe Blažon (vsak 75o din) Tretjo in četrto nagrado prejmeta Filip Robar in Tone Starc (vsak 25o din). Nagrade naj dvignejo pri naši blagajničarki! ZNIŽALI SMO CENO- Ker je uredništvo prejelo nekaj dotacij, bo ceno izvodu "Stezic" znižalo od 15 na lo dinarjev, dvojna številka o-stane 2o din. Prosimo bralce, predvsem one na novomeških o-semletkah, da redneje plačujejo naročnino. Vzemite si za vzgled dijake metliške osemletke - 57 naročenih "Stezic" plačajo takoj po prejemu. Dijaki IV. razreda pripravljajo izdajo skript za angleško literaturo. Interesenti iz gimnazije in iz ostalih, šol naj se javijo Dušanu Andoljšku. " S' T EvZI C E " - glasilo dijakov novomeške gimnazije. Izdajata Šolska skupnost in aktiv LMS na gimnaziji. Ureja uredniški odbor (Slavko Pavlin, Sonja Godnik, Dušan Andoljšek). Glavni in odgovorni urednik Jože Gričar. Tehnični urednik Tomaž Colarič. Za ilustracije Zvone Pelko. Tisk: ciklostil stroj pri OZSZ, Naklada 4oo izvodov. Izhaja 1. in 15. v mesecu. Posamezna številka lo din, dvojna številka 2o din. Naslov: Uredništvo "Stezic", Gimnazija, Novo mesto. Srečko Kosovel se jo rodil meseca marca 19o4. leta v Sežani na Krasu kot sin učitelja. V začetku se je šolal pri očetu, potem je odšel v Ljubljano na realko. Po maturi leta 1922, se je vpisal na slavistiko, poslušal pa je tudi predavanja iz romanistike, germanistiko*, primerjalne književnosti in čiste filozofije. Beda ga je neprestano mučila in uničevala. Iz teh razmer je izšel bolan in strt. V vseh njegovih pesmih se odraža kal bolezni, ki se je zazrla vanj. Z delom je hotel ubežati usodi - zgodnji smrti in je napisal blizu tisoč pesmi, črtic in dram. Pisal je pesmi, v katerih je slikal Kras in čustva, ki so ga navdajala ob mislih nanj. Te pesmi niso samo simbol njegovega trpljenja, marveč trpljenja vsega primorskega ljudstva. V svojih pesmih je skušal najti tudi smisel življenja in je kritiziral tedanjo družbo. V/njih slika propad družbenega sistema v Evropi in svetu ter življenje, ki bo zrastlo na razvalinah .starega sveta. Take pesmi so Ekstaza smrti, Ocean itd. V svojih socialnih pesmih je daleč od izumetničenosti, vse,kar -u je nenaravnega odklanja. - Tik pred smrjjo je hotel izdati zbirko “Zlati čoln”, V njej je hotel pokazati vse,^kar je do tedaj u-stvaril« Izdaje ni dočakal. Pesmi so izšle šele 1946. leta, -Njegova proza kaže, da je budno spremljal razvoj družbenega in političnega življenja. V njej je tudi podal svoje nazore 9 svetu in umetnosti. Spoznal je,-da je naloga umetnika, da se bori za boljše življenje, ne pa da piše pesmi samo zaradi lepote. Srečko Kosovel je naj čistejši lirik od Murna do obdobja med obema vojnama. Vendar kažejo njegove pesmi razdvojenost dobe, v kateri je živel. Čutil je, da se mora tudi z nevezano besedo boriti za preobrazbo družbe. Zato je napisal razpravo'“Umetnost in proletarec", v kateri je pokazal, kakšen naj bo namen umetnosti. Letos, ko slavimo 4o-letnico Komunistične partije, nam mora biti Srečko Kosovel se bolj pri srcu, tiral pot. Balado V jesenski tihi čas prileti brinovka n na Kras. Na polju že nikogar vveč ni, le ona preko gmajne leti. In samo lovec ji sledi ... saj ji je s svojo pesmijo u- Strel v tišino; droben curek krvi; brinovka obleži, obleži. MLADINA NA VASI Iz vasi prihaja v našo šolo in nazaj na podeželje odhaja mladina. Na vasi jo čaka plodno in odgovorno delo. Kaj mladina dela v aktivih mladih zadružnikov, kako se uveljavlja in kakšne probleme ima, berite v tem sestavku,’ Nagori za splošen dvig kmetijske proizvodnje 60 iz leta v leto večji. Naši kmetijski strokovnjaki se trudijo, da bi našli čim lažjo in uspešnejšo pot za dvig tehnične ravni in dosegli boljšo organizacijo kmetijske proizvodnje. Industrija, ki se j evpo-vojnih letih mnogo hitreje razvijala kot kmetijstvo, je ustvarila pogoje za^moderno kmetijsko proizvodnjo. Stroje, umetna gnojila in zaščitna sredstva nam dajejo tovarne v zadovoljivih količinah, tako. da lahko tudi v kmetijstvu smelo stopamo novim cilje® nasproti. Kmetijske zadruge so spremenile dosedanjo obliko dela in prešle na organizirano proizvodnjo v vseh kmetijskih panogah na osnovi sodelovanja aadruge in kmeta v pogodbeni proizvodnji. Tako sodelovanje je že rodilo prve uspehe-. Uporaba kvalitetnih sortnih semen, umetnih gnojil in zaščitnih sredstev, je osnova za večje hektarske donose, Z modernizacijo proizvodnjo pocenimo, razbremenimo kmeta težkih del, finančni efekt pa je večji. Popolnejša oblika sodelovanja med zadrugo in kmetom pa je vključevanje zadrug v proces individualne proizvodnje. Še pred nekaj leti je bila LMS edina organizacija kmečke mladine. Od 8.200 mladincev na vasi je 16 3.800 članov LMS in AMZ, kar je manj od polovice. Za vključevanje mladine v organizirano delo skrbe zadružne in politične organizacije. S formiranjem aktivov mladih zadružnikov pri kmetijskih zadrugah nam je uspelo pritegniti več mladine k delu v KZ. Pri volitvah v nove organe družbenega upravljanja pri kmetijskih zadrugah - v zadružne svete - je bilo izvoljenih 25 % mladincev in mladirk ali 440 mladih kmečkih ljudi. V aktivih mladih zadružnikov pa je vključenih preko 800 mladincev in mladink. Kakšen program dela imajo AMZ? Osnova programa je del programa KZ. Mladina se seznanja s pogodbeno proizvodnjo in se tudi sama vključuje, vanjo. Na primer: Aktiv sklene pogodbo s KZ za proizvodnjo določene kulture, zadruga mu da ves potreben material. Pridelke lahko proda in tako pride do denarja, ki ga lahko porabi za nadaljnje delo po programu. AMZ skrbe za svoje člane, da se izobražujejo, prirejajo predavanja in razne tečaje, organizirajo mladino, da v čimvecjem številu obiskuje KGŠ, ki ji nudi osnovo za boljšo organizacijo kmetijske proizvodnje. Za uspešno izvcnšolsko delo v reformirani šoli skrbe tudi zadružne organizacije. Ustanavljanje pionirskih 'zadrug na osemletnih šolah ima velik pomen. Njihov cilj je," da dobi -mladina že v obvezni šoli smernice za organizirano proizvodnjo v kmetijstvu, V ta namen bo treba urediti tudi šolske vrtove. Da bi se delo mladine na vasi in v mestu bolj poživilo, je OK LMS skupno z Okrajno zadružno zvezo organiziral nagradno predkongresno tekmovanje, ki bo trajalo od -1. 3. do 1. 6. 1959. Tekmovali bodo vsi aktivi. LMS in AMZ, Torej, veliko uspehov z željo, da bi bili v tekmovanju razgibani vsi aktivi, tako da bi imela komisija težko nalogo, ko bo hotela izbrati najboljšega. I Z_DELA ŠOLSKE SKUPNOSTI Zadnji športni dan, ki smo ga imeli v februarju na Ruperč vrhu je popolnoma uspel; vreme je bilo krasno, dijaki pa vsi zadovoljni. Tekmovanja v določanju rastlin, razdalj, risantu skic in ugotavljanju kulturnih znamenitosti so se udeležili vsi razredi. Ocenjevalna komisija je na podlagi teh podatkov: razred skica vrste zgodovinske razdalje dreves znamenitosti I. a 3o 1; 1 45 17 I. b 3o ' 32 i 5o 33 II. a 4o 13 5o 34,5 II. b 25 2/ L 3o 37 III.a 5o 2 E } 3o 45,5 III.b 4o 26 > 45 3o IV. 48 / r 5o 38 postavila sledeč vrstni red : mesto razred skupno št. točk 1. III. a 153,5 2. I. b 146 • 3. IV. 143 4. III.b 141 5.' II. a 137,5 6, II. b 116 7. I. a lo5 POSNEMANJA VREDNO Zelo lepa je novomeška okolica, mi pa jo premalo poznamo. Vedno se izgovarjamo, da nimamo časa za izlete: šola nam ne da prosto, nedelja pa je dan počitka. Drugačnega mnenja so bili v III, a, ko so se zadnjo soboto v februarju peljali popoldne z vlakom do Eirčne vasi, potem pa jo mahnili na Podturen in okoli Mehovega do Badavinca, od tu pa proti večeru domov. Od ln do 7h zvečer so bili zdoma in pametno izkoristili sobotno popoldne. Za učenje jim je ostala nedelja. Ce bi tudi drugi razredi kdaj pa kdaj odšli v sobotnem popoldnevu na izlet, bi kmalu ne bilo med nami dijaka, ki bi ne poznal doline gradov ali Gorjancev. Z OBČNEGA ZBORA KPD "OTON ŽUPANČIČ" V torek 3. III. je bil občni zbor KPD "Oton Župančič" na naši gimnaziji, Udeležilo se ga je le petnajst članov. Po nekakem poročilu, oziroma ugotovitvah o delu tega društva, je bilo sklenjeno, da se poživi recitatorsko delo in pa literarni krožek, katerega cilj naj bi bil pregledovati in izbirati članke za "Stezice", kar pa do sedaj še ni bilo storjeno, Recitatorski krožek naj bi' pripravil recitacije za 40, obletnico KPJ in bi z delom že sedaj začel. Največji problem je dramatika. Letos stvar ni stekla. Krivda je v tem, da se je razred hotel odrezati in to sam, nazadnje pa je zaradi raznih okoliščin vse skupaj padlo v vodo. Priporoča se, da drugo leto deluje dramatski krožek zopet kot nekoč za vsko gimnazijo. Velik uspeh pa žanjejo Stezičarji. To je najbolj delaven sektor tega društva. Recitacijski krožek vodi Smrečnik Katica, literarni pa Pestner' Zlata, ki obenem odgovarja' za celotno delo KPD na naši gimnaziji. TEHNIČNI KLUB Pod vodstvom profesorja Kovača se je osnoval Tehnični klub na naši gimnaziji. Sodeloval bo z modelarji, Radioklubom in Avto-šolo, sam pa bo osnoval kino-krožek, brodarski krožek in prirejal razna predavanja s področja tehnike. Več o klubu bomo poročali po njegovem občnem zboru in ko bo pričel z delom. ■III. a in b v Industriji motornih vozil Prejšnji teden so dijaki III. a in b obiskali novomeško Industrijo motornih vozil (prej Motomontaža), Izkoristili so uro fizike in si skupaj s prof.Kovačem ogledali halo, kjer sestavljajo DKW - avtomobile. Res niso videli veliko, dobili pa so osnoven pojem o montaži in sestavnih delih teh priljubljenih avtomobilčkov, predvsem pa spoznali potrebo po dozidavi nove hale. V prihodnjih tednih si bodo ogledali še nekatera druga podjetja v Novem mestu, ne da bi s tem ovirali pouk. Vsi, ki prejemate■malico. pozor! Pred dnevi smo na gimnazijo dobili neutemeljen cpomin iz občinskega odbora RK. Opominjali so nas, naj ne mečemo kruha in sira v odpadke. Da tega ne počenjamo, se lahko Vidi vsak dan, ko se deli malica, saj izgine krtih do zadnje mrvice v lačne želodčke. Odbor SS pa prosi vse dijake, da vsak tak morebiten primer javijo, da bi kak malopridnež ne kvaril ugleda naše gimnazije. Jutro, bodi moja sestra... Glej, tako sama sva, kadar se dvignejo megle nad reko. Veš, že dolgo ljubim tvoje megle in tvoj nemir, ko se utapljaš v dnevu. Tvoj polčlo-veški obraz je tudi moj. Tudi ti imaš oci brezdomca. Jutro, tavajva skupaj po katakombah najinih, samo n^j inih oči. Igrajva se. Ti bodi moja sestrica, jaz pa bom tvoj brateči Nočeš? Ah, ne pusti me samega. Se bojiš mojega pohabljenega glasu? Dolgo se že nisem igral. Dnevi se mi zdijo preveč vsakdanji in nebo je razraščeno z oblaki mojih slabosti. Ne zameri mi in bodi moja sestricaj Igrajva se slepe mišiJ Vzel bom nekaj svojih slutenj in ti z njimi pokril oči. Ne, ne, vzel bom nekaj drugega. S tvojih prsi bom strgal otroškost in ti z njo pokril oči. Tiho. Cisto tiho, PCiLUSAS* Toda ti me sploh ne iš-eeš-. Ah, jutro, ne pusti me samega. Vem, da sem slab, toda saj se tudi ti izgubljaš v dnevu. Ne, ne. Ostani še malo. Rad bi te še poljubil na usteča tvojih slabosti. Saj si moja sestrica. Tako sva se igrala. Jutri pa se bova nekaj drugega... vur\ za Ne vem zakaj, zato pa grem še dalje in izogibam se ljudem. Zgubil se ne bi rad,-čeprav morda še sam vem, kam grem. Morda nekje bom srečal sebe samega in se s seboj spoznal, morda bom taval kar naprej dokler ne bom .zgubil moči, morda pa se povrnem kdaj in bom prav tak kot tisoči. "Stezice" O piiLsoin©' 15.3.1959 /v- c r KS rc ./ Že od druge številke dalj e srečujem v "Stezicah” različne'op o m-‘' be, prispevke in dopise, za katere morda nekateri mislijo, da so tudi kritike,vsaj meni pa bi se zdelo prav, če bi se o tem oglasil tudi eden starih, prejšnjih f!stezičarjev:i. Že vnaprej pa vam povem, da kritike ne bom pisal. V sedmi sem menda bil, ko so se mi vsi smejali, ko sem na mladinski konferenci rekel, da bo treba literarnemu krožku naraščaja. Seveda,, zaradi besede "naraščaji:? kaj pa je to, kar sem mislil, drugega kot naraščaj ? No, veseli me, da se je le pojavil ta naraščaj, čeravno ni tak., kot smo si mi v literarnem krožku želeli. Na prvo številko letošnjih ."Stezic" smo malo čudno gledali* Nis#9 bile take kot naše. Jaz bi jih kaj najraje preimenovalvi?Gimna-zijske novice", saj si v njih našel vse: od obvestil o plesu, di intervjujev z vplivnimi osebnostmi, na koncu paše odtenek stare-' ga - literarna prHoc-^, smo tudi gledali na napoved: izhaja vsakih 14 dni. Sele zdaj, ko :rrr! ze toliko številk za, seboj , verjamem v to napoved. Zdaj sem se tudi sprijaznil s tako ureditvijo "Stezic", saj smo tudi že prej naskrivoma. sanjarili o tem, pa smo delali preveč vsak zase in prav veseli me, da tu zdaj dela toliko ljudi, da vsi z enakim ognjem zgrabijo za delo in vsi pripomorejo, da pride nova številka na svetlo. Če pa so "Stezice" glasilo vseh dijakov, se mi zdi, da' bi od časa do časa lahko vsak dijak vanje nekaj napisal« Ni potrebno, da je ravno literarni prispevek, pišite o svojem življenju, o svojem delu, pišite o tistih drobnih vsakdanjih stvareh, ki pa "so vendarle tako pomembne. Saj se poleg mladinske konference in'sestankov na gimnaziji še mnogo zgodi. Smo pa tudi v času, ko lahko tudi dijak spregovori svojem mnenje o šoli, seveda pa je za to treba malo več treznosti in treznih premislekov. Literarni kotiček je pa res preveč reven; posebno poezija me bode v oči. Vendar tu j-' počakoti, da dozori to, kar se je začelo, samo. vz> auiu ga je oreba. S kolikimi starejšimi ljud^ mi sem se pogovarjal, ki so mi morda zaupali tudi to, da so tudi oni pisali pesmice, ko so bili mladi. Zdaj jih imajo spravljene nekje na dnu vsega, kot več ali manj prijeten spomin na tista "neumna leta", de je še kdo med vami, ki se ukvarja s takim pisanjem, zakaj se ne bi še on poskusil, vsaj v "-»Stezicah". Morda mu bo to kasneje prijetnejši spomin. S tem bi prišlo v "Stezice." mnogo več življenja, v njih pa bi, bolj kot sedaj, videli razkritega samega sebe. V kolikor sem mogel v zgoščenih besedah, sem vam povedal, kaj mislim, ko prebiram vaše "Stezice". Za naprej pa vam želim vsakih štirinajst dni čimprij etnej še branje. DRAGI UREDNIK IN SODELAVCI! Saj priznam, da sem bil že včasih zagrešil ocene kakih literarnih del, zlasti tiskanih, zato pa nisem pred vašo prošnjo, da bi nekako "kritično" obdelal prispevke v vaših letošnjih "Stezicah", oziroma njihovi literarni prilogi, nič manj v zadregi. Saj gre za merila, in. iz fizike poz.nate merila v velikem in malem svetu - merila v malem svetu odpovedo v velikem in narobe (zato pa mali svet seveda ni nič manj. važen). Tako nekako je tudi z merili v šele brsteči in že dozoreli literaturi. Glede vaših prispevkov je treba upoštevati marsikaj, zraven pa se človeku pritakne še "čustven odnos" - kako boš kritiziral, ne: o -cenjeval te stvari, saj si sam prav tako začel, se potil in trudil, ga "lomil" pa rastel in zorel, zato pravzaprav vzameš takele prispevke kot lep, žlahten dar mladega človeka, dijaka, ki' bi rad'svoja doživetja, spoznanja in vse, kar je s tem v^zve-zi, izpovedal v črtici ali pesmi, kar že spričuje, da je močneje kot drugam usmerjen v to plat človekove duhovne dejavnosti. Pa četudi ta pa ta mladi prozaist ali pesnik ne bo ostal na "literarni poti", ampak si bo izbral (po mnenju realnih ljudi) pametnejši poklic, mu bodo njegovi leposlovni prispevki v dijaškem listu ostali lep, intimen spomin, ostali pa tudi kot lepo pričevanje v naši ne ravno nepomembni zgodovini dijaških literarnih listov. Dobro in žlahtno je že to, da mladi ljudje,v naši dobit ki jim nudi toliko raznih vnanje zanimivejših raznolikosti, čutijo zanimanje za lepo književnost in veselje za literarno ustvarjanje. Vidite, pa še nekaj me. kot "poklicnega" moti, da bi kritično prebrskal in prevej al neposlovne prispevke v vašem listu. Tisto je - "občutljivost". Ne, da bi se bal zamere, ampak vem, kako je takle mlad prozaist ali poet ponosen na svojo stvaritev^.(pravš na mera tega ponosa, vzeta resno, niti ni tako odveč). "Črtica, ki sem j v napisal, je izvrstna", "Take pesmi še ni bilo; no ja, bila je, saj imamo Prešerna, Župančiča pa druge, ampak na tak način še nobeden ni povedal kot jaz..."itd. Teko, dragi urednik, kot vidiš, sam,skušam spretno obiti tvojo željo o oceni in jo nadomeščam z ne bogve kaj tehtnim kramljanjem, v katčrem pa naj pohvala "Stezicam" in njenim literarnim prilogam zasede prvo mesto, torej tudi pohvala poetom in pripovednikom "Stezic". Ker je bila proza v dosedanjih številkah že nekako"uradno"ocenjena po komisiji, v katero ste bili vtaknili tudi mene (naj se kar sedajle zahvalim za počastitev),_ bi jaz kvečjemu malce pokramljal (vidiš, spet: pokramljalo o pesniškem delu "Stezic". Tudi tu bo natrošenih le nekaj misli, vašim mladim poetom bolj v izpodbudo kakor v pouk ali pogled skozi kritično lečo. Kajne, vsi vemo, da se pesmi lahko "kujejo" ali "ustvarjajo". Pesem lahko z mlace spretnosti kuješ, jo izoblikuješ, ne moreš ji pa s samo spretnostjo vdihniti življenja, če nisi ustvarjalen, ali po domače: čo nimaš talonta za poezijo. Vendar pa tudi za ustvarjalnega „ooeta sam dar ustvarjalnosti ni dovolj: mora si pridobiti tudi "obrtno" znanje, se pravi, da se mora naučiti oblikovanja, brušenja, uporabe posebnega pesniškega stila invjezika, pa bodi to pesem v prozi ali taka s strogimi klasičnimi rimami. Sicer so pa to dovolj znane stvari, o katerih te poučijo ne samo razne poetike, ampak že običajna slovnica. Hočem le poudariti, da je za mladega poeta močno dobro in celo nujno, da. si pridobi tozadevno “obrtno znanje" in da zna svojo umetnino piliti in^izpiliti, .a je posoda pesmi, v tem primeru oblika in beseda, Čimbolj žlahtna in lepa. Kajti poezija in ukvarjanje z njo, to je težka stvar, ki marsikdaj, tudi terja celega človeka, kot pravimo, preden si izoblikuje svoj izraz in pesniški "obraz"* Pesem ni pesem le zaradi svoje vec ali manj pesniške vsebine, ampak tudi v veliko večji meri zaradi svoje .oblike. In važno je, kako in kakšno izrazno moč ji damo s tistim izraznim sredstvom, s katerim pesem naredimo: z besedo. Pr e1' bral sem nemalo razprav in knjig o poeziji, vendar se tolikokrat spomnim važnega pouka, ki ga je tako preprosto pa učinkovito povedal naš prvi pesnik Valentin Vodnik: . "Naj pesem time t na - naj merjena bo - nikdar ni prijetna - če žali uho", danes, ko pesem predvsem beremo, bi pa dodali še: ... “in oko"* Ko tako prebiram pesmi v "Stezicah", naletim tudi na nazoren primer takega spodrsljaja v Prošnji:"... ker to pozabiti se ne da ... Le reci ne ali pa ja.,.“ Nekaj takih nerodnosti je~v' pesmi Moj rojstnilcraj"Tst.7): *.i v jezi majhen slap preliješ.< Kaj se siliš?" - Pa v pesmi Sen:"*., in slavčki žvrgolijo" -obrabljen verz, ki ga človek nehote nadaljuje po dobro znani popevki: "... se maj vesel budi",.. Kar zdi se mi, da je večina teh pesmi napisana za spominske knjige ali na listke za "posebno pošto". Seveda tudi tako nastajajo pesmi, potem pa je za objavo treba piliti, poglobiti vsebino, brskati za bolj izklista-lizira.no mislijo. Vidite, sem še začel poučevati, s prstom kazati napake! Raje neham, saj je moj namen le dati vzpodbudo tako za pesnčnje kot za "likanje in brušenje" pesmi. Ugaja mi na primer "Pomladna" (št. 7). nekatere Filuškine (Hrepenenje, Trenutek), tudi Pesem (st.-4) jč pešam. Iz okvira samih drobnih osebnih, večidel srčnih d•živetij se izločata močni, na pol baladni pesmi Očetu in Jesenski čas (št. 3). Treba bi ju bilo le še obrusiti, da bi dobili polno vsebino in zvok. Takole sem vam, dragi urednik in sodelavci, nanizal nekaj mimobežnih misli, da vsaj nekoliko ustrežem vaši želji. Iskreno pozdravljam vaše skupno prizadevanje, da čimbolj dvignete in tudi razširite "Stezice", to glasilo vaše šolske skupnosti. Želim, da imate vsi skupaj čimveč uspehov. Pozdravljam pa posebno svoje mlade sotovariše poete. Naj le pogumno pišejo in ustvarjajo, zavedajoč se ne samo naporne pesniške poti, ampak tudi velikega in dragocenega pomena ustvarjanja pesniških vrednot, vrednot, v katerih najde naša slovenska beseda svoj naj -lepši, naj tišji, pa hkrati naj zvonkejši glas! Na uredništvo "Stezic" prejemamo revijo Mlada pota in nekaj srednješolskih listov. Ce posamezniki ali razredi na sestankih želijo prebirati to literaturo, jo lahko dobe pri Članih uredniškega odbora. Sodobnik je moj zelo dober prijatelj. Kadar ova skupaj, dolgo molčiva, nato me povpraša: "Ali si že videl ta film?" "Da", ali pa "ne", odgovorim. In nato: "Kako ti ugaja?,,." "Zelo! Odličen!" ■ "Zanič! Popolnoma zanič! Nimaš okusa. Tisto babše se je tako po nepotrebnem raztegovalo,.oni igralec je imel bedast obraz ... Da tehnične plati sploh ne omenjam! To, kar danes proizvajajo v Rusiji, je Veš kaj? Oprosti izrazu - " Nato ga začudeno pogledam^ toda povesim pogled, ker iz izraza uganem, kaj hoče povedati. Tisočkrat je ponovil že to besedo na istem mestu, v isti stavčni zVezi, Sodobnik je zelo fin. Ne izgovori besede do konča, ker se mu zdi nesimpatično, prozaično in nevljudno, a prav posebno mu vedno ugajajo začetne črke, ki jih tudi z naglasom podkrepi. S pomembnim izrazom me nato brcne v čevelj. "Še nosiš to? Je že zdavnaj iz mode! Doma imam že sicer nove čevlje, pa mi je malo nerodno. Saj veš, da vsi zazijajo. Še profesorji se spotikajo ... " Nato se Sodobnik prijetno razmesti po prostoru, kjer pač sediva in se pogovarjava ... "Kako ti ugaja tista kozica?" Pri tem sune z nogo v zrak, naredi preval, ali pač kaj podobnega ter me nato vprašujoče pogleda. "Tista?" začudeno vprašam. "Vem, kaj boš rekel: * Ji, prijateljček si popolnoma izgubil okus.,.’ No, pa ni res tako. Nogice ima sicer še res.drobne, toda se bodo že zdebelile - no, prfli, meniš. Bo že še poraslo. Ostale dimenzije so pa kar čedne.." Spet naredi preval, brca z nogami v zrak, nato sede tik mene in se navdušuje nad njenimi očmi, lasmi; nad vsem, kar je na njej. Včasih se ustavi in me vpraša, če je to že res povedal. Sploh pa je Sodobnik tak, da skuša to# kar je uzakonj eno,' postaviti na glavo. Pri tem početju postavlja sam svoje zakone in definicije. Nenadoma me vpraša: "Kako se ti zdi definiti-jaž Ljudje so kakor potuljeni pei - vohajo, lajajo ... itd." Vsemu Sodobnikovemu početju se smehljam; 'včasih pa rad tudi * sam malo debatiram z njim, ako pa govorim z neznanim človekom, pa kaj rad povem "svojo" sodbo, ki jo je že kdaj prej povedal Sodobnik« $ez nekaj dni se spet srečava* Seveda, nato molčiva. Potem izpregovori on: "Tisto babše, saj veš, katero mislim, je zanič! * * Siromašno, neumno, nedolžno; prava naivnost. Naj gre k hu*..!" Nato mu pogledam naravnost v oči in se mu nasmehnem. "0, prijateljček," pohiti "vem, kaj hočeš reči! Zadnjič sem govoril pač drugače! Kako že gre? ... Tempora mutantur ... " Sklonil se je ter mi zaupno šepetal: "Videl sem jo samo od daleč. Eh, hudi...! Veš, kaj mi je rekla, kozica? Da bo mama huda, če zve, da hodim z njo. In je zahtevala, da se vse konča. Kar naj bo tako, najbolj prav! Takih nedolžnih otrok ne maram. Imam pa zelo rad zabavne deklice, ki poznajo umetnost ljubezni ... In ti, prijateljček? Nekam potrt izgledaš!" Tako modrujeva s Sodobnikom. Nato me nadleguje, me psuje ter me tako ozmerja, da mu nazadnje le izdam skrivnost. Začne se smejati, nato me tolče po ramenih, končno resno vpraša: "Ti zaljubljen - ? Res? V tisto goskico? ... Prijateljček, ne brij norcev iz mene! A veš, kaj je ona? Ci ... Prava, ti rečem. Samo ne daj se ujeti! Jaz na tvojem mestu bi se branil z vsemi štirimi, ali pa bi izkoristil situacijo ... Pa ti tega tako ne zmoreš! Sicer pa me prav malo zanima tista tvoja ljubezen!. Naj gre k vragu! Dobro te poznam. Spet vse idealiziraš ..." Potem nekaj časa molčiva. • "Danes sem videl neko čapljico ... Ne verjameš? Oho, pa kar čedna je. Samo škoda, ker hodi navzven, gleda pa še kar- lepo. Ti bi dejal: idealno! To mi ne ugaja. Sicer pa mislim, da se bom vrgel." Nato me pomembno.pogleda, "Molčiš kot goba! Zini kaj!" "Tisto deklišče?" začudeno vprašam. "Hm, bonbonček. Mucek. Sicer ga pa ne maram, ker se mi dozdeva, da ne zna biti prijetna. Eh, prijateljček, saj vem kakšne nazore imaš o ženskah. Si pač idealist. Jaz se ne maram postaviti v tvojo kožo! Prej bi me hudi ... odnesel!" Prihodnjo nedeljo sva šla s Sodobnikom na ples. Sodobnik se je elegantno oblekel in je zgledal poleg moje enostavne ^ obleke kakor diplomat. Z velikimi prožnimi koraki je meril pri e sni prostor ter odzdravljal mnogim znancem, Tega ali onega dekleta je celo pobožal, ali zgrabil za boke ih to kar med plesom. Ljubosumni plesalci so prhali kakor razjarjeni so -progi. Dekleta pa so se za njihovimi hrbti spakovala in kazala Sodobniku, kako obžalujejo, ker ne plešejo z njim. Mene ni nihče opazil. Stepal sem počasi in vihrajoče, ker sem hotel posnemati svojega prijatelja. Sodobnik je imel tudi nove čevlje, kar je želo ogromno odobravanje in občudovanje. Tudi sam sem jih hvalil, čeravno bi najraje dejal, da tisto, kar ima na nogah niso čevlji, ampak neka ogabna stvar ... Skromno sem stal za Sodobnikom; oproda svojega viteza ter o-pazoval raznoliko opravo deklet: ta je imela na nogah krvavo * deče nogavice - nekaj obupnega, kar je pritegovalo vse spleš .o pažnjo, ona je imela našminkane ustnice. Dekle, ki mi je vUo najbliže, ki se je skoro malo naslanjalo name, je imelo na porjaveli verežici za vratom obešeno neko. čudno stvar. Takoj, ko sem jel ugibati, kaj naj bi to bilo, sem pomislil na nekdanje trgovce, ki so tako nosili verjetno svoj pečat. Na splošno je bila to podoba iz srednjega veka. Okrog Sodobnika so.bile zbrane vse naj lepše deklice. In' nazadnje, ko mu je vsa duhovitost pojenjala, je dejal: "To je moj prijatelj!" Stal sem v krogu. Vse oči so strmele vame s in so' govorile: "To, saj ga poznamo! To je nemogoče! Od kdaj?" fps?) rz/iji tir Tam v koxu je sedelo moje dekle. Bilo je fino o-blečeno,. kajti bilo je iz boljše družine. Sodobnik je obšel vsa dekleta. Pri S ‘ fjSx mojem se je ustavil in ga zaprosil z'a ples. Bila sta zelo eleganten par. Saj ni bilo moje dekle; bila je le moja želja... Njeni starši in jaz, ona in jaz - vse to so velika nasprot ja. Sedel sem tam v kotu ca1 večer in občudoval ple sa.lce; Sodobnik pa je s svojimi zibajočimi koraki stopal zdaj pred to, zdaj pred ono plesalko. A naj -češče jo prosil za ples mojega dekleta. Nisem bil ljubosumen, saj bi bilo smešno! Nato seje vračal k meni in razgret od plesa in vlažnih ženskih rok govoril; "Ne, ne, prijatelj ! Ta ni zate, To j e ideal! Pleše božansko. Sicer pa lahko sam poskusiš, pa boš videl, da boš pogorel..." Vsaka njegova beseda je bil a noj im željam. Še bolj sem se zakopal vase, umaknil som se še b^lj v temo, da bi jo lahko opazoval ... "Ne, nikar ne tvegaj! Sram te bo, ker si tako neroden. Sram te bo, hotel se boš udreti, ko bo raztrobila na vse strani, da si ji ti nebogljenček, naivnež, rekel besedo o ljubezni. Poslušaj moj svet: "Ne smeši se! Ti nisi rojen za to življenje. Jaz sem se kmalu udomačil v njem!" Prepričan sem, da Sodobnik ni vedel, kaj govori. Opazoval je dekleta, se nasmihal, odzdravljal, z roko pošiljal poljubčke, pri tem pa me je tako prizadel. Nato je bil ples končan. Stisnil sem se v gručo in neopazno zdrsnil v noč. Stopal sem za njima kakor senca. Šel sem za svojimi sanjami, Zdelo se ■ pii je, da lahko še ujamem zase nekaj lepih trenutkov. Zamia -Ijal sem si, da sem jaz z njo, da jo jaz objemam čez pas, da je tista zibajoča hoja moja, da sem jaz Sodobnik... Veter je zavel s Krke in mi prinašal na uho njune besede; "Ljubim! ... Resno ... " Nato sta se oddaljila, pa tudi pepetaj e sta se začela pogovarjati. Zdelo se mi je, kot da še vedno slišim tiste besede, kot da še vedno razločno slišim njun šepet. Ko sta prišla v temo, sta se ustavila. On se je sklonil, ona pa se je vzpela na prste in mu ponudila tiste omamne ustnice, o katerih sem toliko presanjal. Cel večer sem presedel na plesu, da sem opazoval edino njo in sedaj je zavila zg/Vogalom. Veter d Krke je ponovno zavel in mi vrgel v obraz vrtinec smeti ... \ Oblaki so osiroteli starci in mesec otožni... in utripajoča srca v aleji; onemogla od radosti in umirajoča pomlad in... Ah! In moja pobegla hrepenenja zastrta v bolestno samino. In vendar so na nebu radosti belih ptic in je na nebu mladost meseca. Ali umrle pomladi ne morejo oživeti. dobre volje! Uprl sem roke v bok in se čudil prijatelju, ki je pred nekaj trenutki vdrl v sobo. Pokrit je bil s potnim prahom, obleka mu je bi la pomečkana, v roki je nosil ogromen kovček. Niti sesti ni utegnil. Segel mi je v roko in'mi skušal še v istem trenutku povedati o vseh prijetnih in neprijetnih, velikih in malih doživljajih, ki so se mu primerili v preteklem mesecu. ^mil se je vračal s Primorskega. Tam je bil na sezonskem delu. Menda nekje pri Postojni, ime kraja sem že pozabil. S svojim nenadnim prihodom me je prav presenetil, nisem ga pričakoval že tako kmalu. Ko sem hotel smukniti v kuhinjo, da bi mu prinesel kaj za pod zob, kajti bil sem prepričan, da se dobrega prigrizka ne bo branil, me je ujel za roko. "Počakaj vendar! Kam se ti mudi? Lep čas se že nisva videla in tu di povedati si imava veliko." "Ze, že!" sem vneto ugovarjal. "Toda požirek turške kave bi se ti gotovo prilegel. Tudi kos p-eciva ti prinesem. Mami se že dolgo ni tako posrečilo!" "Ah, pusti to! Ne maram sesti, od vožnje me še sedaj bole kosti. Llej, pustil bom kovček tukaj, midva pa se greva malce sprehodit. Tja do Krke. Že dolgo j e nisem videl. Pa tudi nekam temno je v tej sobi.11 Oziral se je okoli sebe. "Čutim, da me bodo pričele skeleti oči. Na zraku se. bom bolje počutil." "Kakor hočeš." Zaklenil sem vrata in spravil ključ v žep. "Praviš, da so ti pričele pči nagajati?" sem vprašal. "Kako to? Morda pa operacija ni popolnoma uspela?" ^amahnil je z roko. "Neumnost. Operiran sem bil pred petimi leti. Nemara sem se prehladil. Saj veš, mrzle noči in prenočevanje na golih tleh. Upam pa, da ne bo nič hudega." Prišla sva do Krke in, ko je Emil ugledal njeno srebrno gladino, ga je hudo zamikala. Dan je bil vroč, sonce je pripekalo, on je pa še vedno čutil na svojem telesu suhi prah, ki se ga je nabral na kraških goličavah. "Nič ne pomaga!" je rekel trmasto, "kopat se gremV “Ne prenagli se!" sem ga svaril. "Po dežju je." Res je dva dni prej^padal dež in tudi reka je močno narasla. Sonce ni imelo toliko moči, da bi vodo v tako kratkem času ponovno segrelo. "Pa ti? Si vzdržal?-’ "Sgm", je rekel. "Ne misli, da se hbčem bahati." Za trenutek sva umolknila in prisluhnila hupanju kamionov, ki so vozili mimo hiše. Potem je Emil prekinil molk. Pričel je: "Včeraj je bil pri meni zdravnik..." "Da? In?" "Dejal je, da se mi ni treba vznemirjati. Predpisal mi je tudi zdravila. Dal mi je majhno stekleničico, napolnjeno z neko glicerinu podobno tekočino. "Po tri kapljice v vsako oko in to vsaki dve uri. ^lej, ravno sedaj minevata in upam, da mi ne boš odrekel majhne usluge. Poklical bi sestro, toda če se prav spominjam, si mi nekoč omenil, da nameravaš študirati medicino, in zato bo prav , da že kar sedaj preizkusiš svoje zmožnosti. Na, tu imaš pioetol" ... V terci se posla nisem mogel lotiti, zato sem vstal in dvignil zastore, da je svetla sgnčna luč planila v sobo in jo napolnila s svetlo prijaznostjo. Šele tako sem mogel svoje delo v redu opraviti. Emilove oči so bile krvavo-rdeče in že na prvi pogled sem ugotovil, da je vnetje zelo hudo. breza tankih krvavordečih žilic mu je pre-pregla že vso beločnico. Ko sem se s pipeto približal nejgovemu desnemu očesu, ni niti trenil. Z njim ni videl veliko, kajti onespo- sobila ga je puščica, ki ga. je zadela veni izmed indijanskih bitk, ki smo jih nekoč uprizarjali vaški otročaji. Konica sicer ni sicer uničila očesa, ampak je! le oprasnila, beločnico, kar je povzročilo ' razvoj mrene, ki je Emilu kmalu£>rerasla vse oko. Prestal je dve operaciji, ki pa nista popolnoma uspeli. Emil je sicer še lahko razločil obrise • predmetov, razpoznati pa jih ni mogel več. Zdravniki so se sprva bali, da se bo mrena razširila tudi na levo zdravo oko, toda to se ni zgodilo. Emil je ozdravel in kmalu se je navadil gledati tudi z enim samim očesom. f: vv 1 Oprezno sem mu razprl očesi,naj-% prej eno, potem drugo. Veke so mu trepetale. Sunkovito in kr- ' ^H čevito, kakor onemelo listje, * •; ov ki se za ian upira sunkom vlaž- i( nega jesenskega vetra. Tudi me- y .J ni je zadrhtela roka in le z 'U$! največj im naporom sem se umiril. Šest svetlih kapljic je zaporeho doma kanilo iz pipete in ovlažilo prijateljeva vneta zrkla. Rd- /) deča mreža krvnih nitk, ki mu je'' gg Irt r j mk I ?i ! preprezala obe beločnici, se je mfiHh S?iWMW' /im m w\. r^/y£x''' '<■ \ \ x x »X ...v \ \ / \ X Toda on j e že znetal obleko s sebe. N-jegovo mišičasto telo se je pogreznilo v h)AJ"p valove in ji?) rezalo kakor jeklen ladijski vijak. Občudoval sem g?a. Mišica pri mišici, kakor delo starogrških kiparjev. "Res je nekoliko mrzla,11 je priznal, ko je spretno splezal na breg.. Zobje so ' mu šklepetali. "Sicer pa bo za danes dovolj. Takale kopel v domači reki se človeku, ki je cel mesec brodil po kraškem prahu, prečudovito prileže!" "Verjamem!" Pomagal sem mu pri oblačenju. Se vedno ga je treslo. "Brr!" je rekel. "Sedaj pa sediva! Marsikaj zanimivega ti moram povedati. Hej, kam pa siliš? Tam so mravlje. Vražje grizejo!" Sedla sva pod staro vrbo. "Sedaj pa napni ušesa, fant! tovoril bom o dekletih." r»*rrr Čez nekaj dni sem ga obiskal na domu. Emil je ležal na postelji. Bil je bolan. V očeh je trpel neznosne bolečine. V sobi je bila sko-ro popolna tema in vsi zastori so bili spuščeni, kajti bolnik ni mogel prenašati svetlobe. Ko sem del k njemu na posteljo, se je lostno nasmehnil: se- ža- "^obil sem, kar sem iskal," je kel. re- f Začutil sem kako me navdaja sočutje. Al /-"Te hudo boli?" odgovor je zaškripal z zobmi. "Najhuje pa je to, da sem priklg-njen na posteljo in se ne morem ga-j f nitiiz hiše. Delo pa čaka. Mati ne * L kmore vsega, sestra pa je tako šfe ' napol otrok." Skrčil je"roke, ki so -fl?u ležale na odeji, da so se mu mišice nabreknile kakor vozli. Prave delavne roke! Poznalo se jim je, da so cel mesec prekladale težke vreče v nekem silosu na Primorskem. Delali so brez oddiha tudi po dvanajst ur. "Vlak nam je privlekel deset, dvajset vagonov, polnih žita,"je pripovedoval."Mi pa smo pljunili v roke in jih izpraznili v rekordnem času. Komaj smo se malce odpočili, že se je v daljavi pokazala nova vrsta vozov. Če-sto so nas kar opolnoči vrgli iz spanja in malo je bilo takih, ki so vzdržali do konca. Seveda smo tudi lepo zaslužili." "Te lahko nekaj vprašam?" "Prosim, prosim!" sem.,rekel naglo, "samo vprašaj?" Povesil je glavo. "Ali je - lepa?" Hahlo ginjen sem pomislil na nežno postavo, lepo oblikovana usta, na njene.žive oči in blagodoneči glas ter resnobno odgovoril: "Lepa je." 000O000 Zmenila sva se, da med kosilom obiščem zdravnika. "Glej, da se potem vrneš k meni J Zelo redek gost si*" "0, seveda!" sem obljubil. "Slavko moram na vsak način b še enkrat videti!" Zagrozil mi je, da me zadavi. Zdravnika sem dobil' v ordinaciji, kakor je obljubil. Sedel je v nas lanjaču sredi številnih leč, reflektorjev in prapirnatih;tabel‘potiskanih s črkami raznih velikosti. * , "Lepo, da ste prišli," je dejal. "Imam namreč•majhno prošnjo do vas Ali bi hoteli izročiti tole pismo Emilovi materi?" "Razumljivo, da bom to storil", sem odgovoril. Izročil mi je majhno modro kuverto. Ni bila zalepljena. Skušal sem ga prositi pojasnila, toda prekinil me je: "Saj ni zaprto! Lahko preberete!" •Bilo je samo nekaj vrstic, napisanih z lepo, ležečo pisavo. "Cenjena gospa! Ob prvi priliki lahko pridete po svojega sina. Zelo mi je žal, toda ob nj'em je naša znanost odpovedala. Vaš sin ne bo nikoli več videl. Sočustvujem z Vhmi! Dr. K.B." ' Ne vem več, kako sem zašel nazaj v hodnik. Sloki dr. K.B. se je v svojem naslanjaču spremenil v strašen nič. Ostale so samo njegove oči in v njih očitek: "Poznam tvoje grde misli, prijatelji Toda jaz \\-^i jO eri* -y \S- * •xi'nr-' "Sele petnajst let ima?"* sem se začudil, ko je končal. ”Skoro otrok! Ampak,kako čudno. Prav vse 15-letne deklice ljubijo film in obožujejo Glena Porda." Naslonil je brado v dlani in me važno pogledoval izpod cela. Na obrazu mu je igral širok Js\ smeh srečnega otroka. \ 11 Strela!" je rekel vneto. "Samo, da u / ozdravim, potem pa & rm ne bo filma, kamor je ne bil peljal. Sicer odklanjam filme, Glena Forda pa sovražim kakor kugo. Ampak zanjo bi storil vse 111 "Vidiš,dragi, temu se pravi ljubosumnosti " Zopet sva se smejala. x . -'ST "Neumnost!" je mahoma rekel. "Ko bom zopet videl, bo Glenu Fordu njegova spretnost v streljanju prav malo pomagala. Vse kosti mu polomim!" Ubogi Emil je bil res ljubosumen. Saj naposled tukaj res ni imel slabega življenja. Mad hrano in stanovanjem se ni mogel pritoževati. Bes mu je bilo spočetka malo dolgčas, toda prijateljstvo z malo Slavko je bila zanj lepa nagrada za vse tiste,v samoti prebite,dneve, ko je s m posedal v sobi in zaman skušal prodreti črnino teme, ki ga je obdajala. "Imam občutek, da bo kmalu poldne!" je pripomnil, ko sva še trenutek posedela. "Imaš morda uro?" Odgovoril mu je .vonec, ki je klical h kosilu. Sprehajalci so se že pričeli vračati v stavbo. Tudi Slavka je prihitela od nekod. "Upam, da sta se dobro zabavala! Emil, hočeš, da te spremim v sobo?" "Hvala, Slavka, spremil me bo prijatelj!" Njegove besede 'so jo prizadele. Našobila je male ustnice, mi hladno nekaj zamrmrala in odbrzela z drobnimi koraki. Prav kakbiu vse 15-etne deklice... Emil je prisluiuiil odmevu njenih korakov. Ko so utihnili in ko se je znova obrnil k meni, je ležal na njegovem obrazu mučni izraz. Skoro otožen je bil. Njegove ugasle oči so strmele mimo mene nekam v belo zidovje mesta. Poten je spregovoril s tihim glasom: "Nisem te hotel vznemirjati. Sicer pa ni tako nudo, kmalu bo minilo . Tudi zdravnik pravi tako. Samo še nekaj tednov;" "To je pa Slavka," je pristavil čez hip, kakor da je začutil moj pogled, usmerjen lepi neznanki. "Hočeš z nama na vrt? Tudi tam se bomo lahko pogovorili." Ničesar nisem imel proti. Povsod sem videl čudne ljudi z zavezanimi očrni, slepe, ki so korakali ob pač-lici in tiste, ki so jin vodili tovariši. Tesnoba me je zgrabila in na mah sem si zaželel proč, ven iz tega zakletega kraja. Na stopnicah naj je srečal slok človek z očali na nosu. "Glej, glej!" je rekel, "Emil, že zopet imaš obisk. Kako pa kaj s tvojimi očmi?" "0,hvala, gospod zdravnik!" je odvrnil Emil. "čutim, da bom z vašo pomočjo kmalu zdrav! To je nas zdravnik." je reM meni. "Seveda! Gotovo;" se je smejal zdravnik. Mimogrede mi .je dejal, .. naj ga pred odhodom poiščem v ordinaciji. Obljubil sem in pohitel za- dvojico, kajti Emil se je tega že tako navadil,, da mu tudi hoja po stopnicah ni delala več težav. Na vrtu je bilo že polno ljudi, ki so se sprehajali ob cvetočin gredicah, ali pa posedali na senčnih klopeh. Bili so zbrani domala iz vse Slovenije in celo neki Dalmatinec je bil med njimi. Temnopolti fant, s kakor o g? je črnimi lasmi, je bil brez starčev, samo brata je imel. Ta je bil inženir v tovarni "Jugovinil" pri Splitu. Včasih ga je pričel tudi obiskat. Tako je brata nekega dne po telefonu vprašal, ali ima za rojstni dan kako željo. Tedaj mu je mladi Dalmatinec takole odgovoril: l - "Jest, imam jednu zelju, Milovane! Zeleo bih nove oči;" Slavka se je poslovila. Dejala je, da maju noče motiti. Zdelo pa se mi je, da jo je vznemiril moj prihod. Z Emilom sva ostala sama. "Prijateljica? Kaj?" sem vrgel trrjk. Emil je zardel. "No, da. Dobra prijatelja sva:" je rekel negotovo. "Večkrat sva skupaj in se pogovarjava. Pripoveduje mi o sebi. Prav veliko!" Pričel sem se smejati. "Zelo lepo,"sem rekel, on pa me je gledal začudeno, skoro nejevoljno. "Kar nadaljuj!" sem'ga vzpodbujal. "Saj si mi že mnogokrat pripovedoval o ljubezni." 'Da, ampak tedaj če nisem bil zajjubljen," je odvrnil in se pričel -še on smejati. Spravil se j^e nad pomaranče, ki sem mu jih prinesel in mi pričel pripovedovati s takim navdušenjem, da sem hočeš nočeš, moral prisluhniti. za trenutek raztopila v svetli tekočini. V naslednjem hipu pa je Emil že stisnil veke in po licih so ser, nu pocedile kaplje zdravila, pomešanega s solzami.... Zastori so znova zdrsnili nizdol in soba se je znova potopila v temo. 000O000 Ako bi Emil vedel, v kakšno gnečo sem zašel pred vrati ljubljanske splošne bolnice samo zaradi želje, da ga zopet srečam, bi se mu gotovo v srce zasmilil, -°ila je nedelja, čas obiskov in ljudje,sorodniki, prijatelji in znanci jetnikov te dolge stavbe ob Zaloški cesti, so kakor vihra planili skozi vhod-, ne da bi se pri tem zmenili za strogega vratarja, lci je zaman sku&al posredovati. Toda kdo bi se mogel zoperstaviti ljudskemu navalu! Želja po svidenju s starimi znanci, zaprtimi v to zidano kletko, je bila močnejša od vsega. Tudi mene je zanesla ta človeška reka vskozi vrata in šele v notranjosti sem se lahko oprostil številnih teles, ki so z vseh strani pritiskala name. Emil je že dobra dva meseca bival na Očesnem oddelku te ljubljanske bolnišnice. Ko je namreč zdravnik uvidel, da njegovo znanje odpoveduje, je bil prisiljen, da ga je poslal na specialni pregled in potem, pa v bolnišnico. Pisala sva si slcoro vsak teden in sodeč po njegovih optimizma polnih pismih, sem bil prepričan, da ga najdem skoro popolnoma zdravega, riorda bova šla celo skupaj domove. Mimo nene so hodili ljudje, toda ti mi niso znali povedati, kam naj se obrnem. Kar oddahnil sem se, ko sem zagledal bolničarko. Zamislila se je. "Emil N.? Ta na očesnem oddelku? Aha, spominjam se ga! Zares je prijeten fanti Kar tule po desnem hodniku pojdite! Kajdete ga v sobi 7." "Hvala" ^ j ’ Od veselega razburjenja sera čutil srce v grlu. Od radosti je vse pelo v meni in od vznemirjenja ter nestrpnosti je drhtela sleherna žilica v rojen telesu. Kako bi ne bil vesel, ko sem pa sredi tujega sveta in ljudi končno našel pot, ki me je peljala k nekomu, ki mi je bil prijatelj v naplemenitejšem pomenu besede. Saj sem bil že mnogokrat tako vesel. Radosten vrisk se mi je utrgal iz grla, ko sem po mnogih dneh zopet zagledal domačo hišo na povratku iz tujih krajev, vesel sem bil, ko sem hitel na sestanek z -ljubljeno deklico, premišljajoč spotoma lepe besede, ki jih ji bom povedal. In vendar sem se sedaj bolj veselil. Ob vstopu v domačo hišo sem žalosten pomislil na minule dni. TUdi ti dnevi so bili lepi. Deklica me je često razočarala.... Emil pa me ni nikoli razočaral. Hodnik je bil poln ljudi. Solniki so odhajali na svoj dopoldanski sprehod. Pisma, ki so jih dobivali od doma in pogled preko-jeklenih palic, ki so tvorile ograjo okoli njihovega novega doma, je bil njihova edina vez z zunanjim svetom. Nekateri izmed'njih niso videli, tovariši so jih morali voditi. Zasmilili so se mi... Soba št. 7 je bila prav na koncu hodnika. Že od daleč sem zapazil belo prepleskana vrata. Pospešil sem korake, toda preden sem prispel do vrat, so se ta že odprla in na hodnik sta stopila fant in dekle. Ona je bila zelo lepa, Emil pa je bil ves tak kakor nekoč, Korenjaška postava in oči, svetlikajoče se v veseli hudomušnosti. Neznana sila me je potisnila naprej. Smejal sen se kot otrok in stekel proti prijatelju. "Emil, pozdravljenisem vzkliknil. "Me se kaj poznaš?" Seveda me je še poznal! V veselem iznenadenju je pustil svojo sprem* 1 jevalko in se opotekel proti menil. "Drago! Ti?!" je viknil pre?r senečen, toda prezrl je roko, ki sem mu jo ponudil v pozdrav, zaš-del ob zid in ptičel tipati po steni... Dekle je opazila bledico, ki mi je šinila čez obraz. Tudi okame -neli smeh, ki mi je ostalina obrazu, ji je razodel, da nisem vedel za Emilovo nesrečo /v \ leL. >*!?//■ • fj Oll-. "• ‘ 7 v "Oprostite," je rekla preprosto, "on ne Vidi.11 Nekaj trenutkov jo bilo vse tiho. Potem je prekinil molk sivolas možakar v bolniški halji, ki je stal nedaleč proč, in mi vzpodš budno dejal; "Držite se, mladi mož! Tudi on je kljub svoji nesreči junak." Brez misli sen prikimal, potem pa r.u nežno ulovil tovariševo desnico in očitajoče dejal: "Ni bilo prav, da mi nisi nič pisal!" nisem, kriv! zTu je znanost postavila svoje meje!" Zopet mi. je zaplesala pred očmi številka.Emilove sobe. Srečna sedmica! Že sem položil roko na kljuko, ko me je neznana sila odtrgala od vrat in kakor brez uma sem pobegnil iz'poslopja. Iz prsnega žepa mojega suknjiča, kjer sem imel majhno modro kuverto, se je pričel siriti leden hlad in me oklenil v svoje mrzle roke... ,( "Svet ne more uresničiti želja tem ljudem!" sem pomislil. "In vendar imajo sam eno! Tudi Emil!"... KQFQvi - ■»» » , . ... \ ^k^G-rem počasi prek^doline, \ ki je polna mesečine, 'v gledam razsvetljeno polje in postanem dobre volje. Se ustavim pred drevesom in se čudim vsem čudesom, zrem v drevje osvetljeno in srce je. vzradoščeno. Oziram na nebo se jasno -zagledam zvezdo svetlo^ krasno, drobno zvezdico svetlečo, ki srce mi polni s srečo. Prisrčno me iz dalj pozdravlja -pa že od mene se poslavlja... Ko se sprehajam po livadi, občutim mir v duši mlkdi. Že v 13.00(7* izvodih na t e de A' prihaja Okrajnega odbora SZDL v Novo mesto POLEN J S K I____ LIST Ga berete tudi v vaši hiši, v vašem domu? Če še ne ^ si ga takoj naročite: kdor bo do 15. marca naročil list in plačal polletno naročnino, bo sodeloval v velikem nagradnem žrebanju. Prva nagrada: TELEVIZIJSKI SPREJEMNIK! Priporočite list znancem, pri jateljem in sorodnikom!.Naslov: DOLENJSKI LIST, Novo mesto, p.p. 33. O Otepal sem se, ko me je urednik “Stezic” zaprosil, da bi nekako “vodil” literarni kotiček. Prvič, ker nisem kritik, drugič pa, ker so take stvari neprijetne, še zamerim se lahko mladim ustvarjalcem, ki jih imam rad. Slednjič sem pa le vzel ta "'jarem" nase, ker imam nekaj več prakse, kako se tej stvari "streže”. Ze zadnjič sem omenil nekaj “o merilih” ocenjevanja v dijaškem listu* Upoštevajoč jih, naj bodo to bolj kramljajoči pomenki... • V lo. št. “Stezic” so trije literarni prispevki, dva prozna, en pesniški. Poglejmo najprej PilušMao pesem Odrešenje, oziroma tri kratke pesmice, zbrane pod ta naslov. Piluška je napisal že precej boljših kot sta zadnji dve v Odrešenju, o katerima ne^bi mogel reči, da sta pesmi, zato ju sploh ne upoštevam. Sta pač le dve skromni misli za v osebno zapisnico. Oglejmo si prvo z ——------—- vgj&E- j.f m l_rT tudi. me&fi-j &.,.&Qja&&.jLc&k2zi ----- ——.kok.. .Qm-pa^G,oJLaru hdL. dal,. • Le v dalji pes - na nebu luna* Prvi štirje verzi so kar pesniški, le nekaj manjka: Kot črn pajčolan bi dal naravi,,, Kaj bi jih dal kot črn pajčolan? Manjka torej predmet, primerjan s črnim pajčolanom. Morda je mislil: Urn pajčolan bi ji dal (brez: kot). Vendar tudi ta pri-, mera s pajčolanom, posebno črnim, šepa. Urn pajčolan ne pomiriš* j s _le znamenje globoke žalosti. Tisti repek na koncu: Le v dalji,,, pa sploh ne sodi zraven. Kakor bi na okvir lepe podobe obesil papirnato lutko. Piluška je ‘-udarjen” na poezijo, kot pravimo, le več tehtanja, res etan j a in piljenja, svojih verzov mu je potrebno. Seveda pa tudi več poglobitve v motiv, posebno v poanto, da mu ne obvisi v praznem. Bolj spretno je napisana Pil uš kina proza: ‘'Zdaj je pa tako sam ostal". Večno ponavljana, od velikih in majhnih mož peresa o-pisana zgodba prve dijaške ljubezni, oziroma zaljubljenosti. Piluška jo je v tej svoji črtici opisal lepo, doživeto in vživeto v trenutke, ko pridejo prva razočaranja in začno odpirati poglede v širino in globino življenja. S^.og je tekoč, stavki oblikovani (naj si to vzame za vzor tudi pesnenju). Le izraza ”parkrat” (parkrat ji je pisal), naj ne ponovi več. f Isti motiv^zaljubljenosti brez odziva in žalosti mladega srca, le da zgoščen (odhod vlaka), je opisal tudi JOGE v črtici Na postaji. Ocena za Piluško velja tudi zanj, pač pa je JOGE klel k nejši v izrazu, le da včasih napiše stavek, ki je predig, ozii s roma nima -pravih- loeil ("Topla- sapa- je vlekla od j trga- pTeSfcrpa^ močene z-eml j e" in topila: zadnj-e krpe šnbgb:, ki so "se 'fu '‘pa ^arif * ležale po njivah, le še ceste so bile poledenele, njim tudi jug...”). Dači obe črtici nista, kaki literarni umetnini, pa kažeta dober pripovedovala! dar in sta hkrati dobri vaji za ”vpeljevanj e v s kri vnos t pis anj a V.