37. Min.
flt^lltet - —* -     4w     m -----m jati
UiMIH, t snfc n. Mmmrht im
XUV.im
»Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dostavljen
celo leto......K 24 —
po! leta........12*—
Četrt leta........6*—
na mesec.      ......   2*—
v apravnJStvu prejemaš:
celo leto......K 22--
pol let«....... 11-—
četrt leta........5*50
na mesec........1-90
»•tati«
lamati veljajo: petere* topna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inaerdjab po dogovora. Lpravnistvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari
—- Pmumu številka velia 10
Dopisi  naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo, t rebuli iT©; Etaflova sile« it 5, (v pritličja levo), talefoa št 34.
Ka plamena naročila brez istodobne vposiatve naročnine se na ostra.
Karoau (tokanu telefon šL Si.
.Slovenski Narod* velja po pott: sa Avstro-Ogrsko:                                 za NemcTfo: celo leto.......K 2fr—   |  eefo leto.......K
četrt leta.*  *"**"*   \  650  |    ■ Ameriko In vse drage dežele: na mesec. .     .   J 2*30 J celo leto.......K 3fr-~
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica al! znamki (pravni*: vo: Enallova aOloa it S, (spodaj, dvorišče levo), telalsa *L i*
QUQ VGllS?
Dunaj, 14. februarja.
Danes dopoldne se je pomikala po dunajskih ulicah čudna procesija. Pod vodstvom posl. Mahlerja,, Štanda in Straucherja je korakalo skoraj 3000 g-aliških Zidov pred trgovinsko ministrstvo, parlament, cesarski grad, dolge postave v črnih kaftanih s karakterističnimi obrazi semitskih potomcev, so se gibale po mrzlih ulicah — prosit kruha, ki jim ga zakon, s katerim je odpravljeno takozvano propinacijsko pravo žganje toča, od-jemlje. 50.000 siromašnih žganj ar-jev, ki so okuževali s svojimi bez-nicami gališko ljudstvo — ni li pravično, da se »zakonito« izžge ta socijalna rakovina in če se tudi morajo žrtvovati eksistence tisočerih'! Toda vprašanje je drugo, gališki Žid - žga-njar je le sredstvo, njegova bezniea le kraj, kjer se toči žganje onih visokih in bogatih gospodov, katerim pripadajo propinačna prava t. j. pravice izključuo žgati in razpečavati žganje v gotovem okolišu — Žid je pri tem le posredovalec, sredstvo . . . PropinaČni zakon je to žganjarske predpravice odpravil — kar je bilo pozdravljati — toda na njegovo mesto stopajo sedaj v veljavo občne določbe obrtniškega reda: žganjarska koncesija. Ni treba nobenih simpatij do židovskega ^aliskega proletarla-*a — in vendar se mora reči: dejstvo, da sedaj vlada v Galiciji porablja žganjarske koncesije v politične svrhe, dejstvo, da eni strani žrtvuje tisoče čifutskih žganjetočev, na drugi strani pa deli žganjarske koncesije poslušnim in privrženim osebam — je socijalni in gospodarski škandal. To čuti široka javnost in karakteristično je, da se na krščansko - soci-jalnem, antisemitskem Dunaju danes ni čula niti ena zasmehovalna, ali sicer grda beseda proti židovski procesiji, ki se je vendar tako čudno poda-lala dunajskemu ringu.
Pretekli teden je poslanska zbornica sprejela krošnjarsko predlogo, ki bo, ako postane zakon, na tisoče malih eksistenc uničila.
Na sebi je odprava propinačnega prava, pa morda tudi stroga omejitev krošnjarstva s socijalno - političnega stališča opravičena. Da so pa posledice teh korakov tako dalekosežne, v narodno - gospodarsko življenje tako uničujoče posegajoče, je konsekvenca žalostnih gospodarskih razmer v naši monarhiji. Vsi ti ljudje, katerim odvzame zakon skromen
kruh, kratko pri nas nimajo niti priložnosti, niti možnosti iskati si drugega dela, nove eksistenco. Socijalno - politično sredstvo jih še globoke je potlači v močvirje najsi romaš-nejšega proletariata ... In cele pokrajine izumirajo, število porodov nazaduje, moška sila išče delavne priložnosti v prekmorskih deželah.
In če pridejo narodi k državi, da jim vsaj za silo da duševnega kruha, če izrečejo svoje kulturne zahteve, hočejo šol in akademij — so zaman zahtevali. Studenec duševnega napredka je pri nas zamašen, zasut in gospodarski bedi se pridružuje kulturna.
Treba si oboje prav živo poklicati pred oči, da se zamore pravično in objektivno presojati gorostasne zahteve vojnih kreditov,o katerih baš razpravlja vojni odsek avstrijske de-Jegacije v Budimpešti.
Država, ki odklanja izboljšanje plač državnemu uradništvu z izgovorom na prazne blagajne, vlada, ki se brani izvesti za gospodarsko življenje toli važne lokalne železnice, vlada, ki ima za vsako gospodarsko ali kulturno nujnost isti izgovor »denarja ni« — ista vlada je včeraj po svojem predsedniku baronu Biener-thu naslikala delegatom 200milijon-sko zvišanje izdatkov za armado kot nujno malenkost . . .
In akoravno se izgovarja, če treba nastaviti učitelja s par sto kronami plače, da teh krone nima, je finančni minister iztisnil še letos iz prazne državna blagajne mnogo sto-tisočev, s katerimi bodo poplačane obresti letošnjih vojnih stroškov.
V delegaciji sami so si posamični člani prav dobro svesti tega velikanskega kontrasta, svesti so si tudi, da kot ljudski zastopniki ne bi smeli dajati milijonov za moreče jeklo in železo, med tem, ko ljudstvo zaman želi zadostnega kruha, pravega in duševnega. Toda baronu Bienerthu se je zopet posrečilo, z uspehom porabiti metodo, ki je najvišja in menda edina državniška umetnost tega večnega ministrskega predsednika. Pojavljajoče dvome in čustva odgovornosti je vedel zadušiti z manevrom izigravanja stranke proti stranki. Za svoj vpliv se tresočim Neme* m je sporočil, da je glasovanje v delegaciji za vojaške kredite v notranjepolitičnem oziru naravnost odi« bijočega pomena. »Če ne sprejmete vseh zahtev vojnega moloba — mi jih do-vole Slovani, ki na ta trenutek le čakajo, ter pokopljejo vaš vpliv in vašo vlado.«   In v strahu pred to mož-
nostjo, so postali Nemci krotki in pridni —verjeli so Blenerthovim besedam — saj so po govoru dr. Šu-steršiča v delegaciji morali verjeti, da postanejo, če oni pokažejo odpor Šusteršičevib nazorov, tudi ostali slovanski opozicijonalci. Nespretnost klerikalnega voditelja je torej tudi v tem slučaju bila vladi dobrodošlo orožje!
Danes se v delegacijah sicer še mnogo govori in mnogo toži, toda na izidu cele debate ne nore to ničesar več izpremeniti. Milijonski krediti bodo brez restrinkcije odobreni. Kar še poskuša slovanska opozicija, je že bob ob steno in predlog, ki ga je danes popoldne stavil posl. S t a n e k, naj se cela vojna debata odloži na jesen, da bo preje mogla poslanska zbornica razpravljati o možnosti novih finančnih virov ter oskrbeti vsaj največje ljudske — gospodarske in kulturne — nujnosti, bo seveda odklonjen.
Milijoni bodo dovoljeni — nikdo pa še ne ve, odkod jih vzamemo, finančni minister nima še finančnega načrta . . . Kurzi akcij v železarskem kartelu zvezanih veleindustrij so dosegli že strmoglave višine, papirji stabilimenta teenico obetajo stotere obresti — po dunajskem ringu pa korakajo lačni Židi, katere je beda prignala iz daljne Galicije pred cesarski grad . . . Quo vadiš? je vprašal baron Bienerth delegacijo, rabil je te besede kot govorniško frazo — toda ljudstvo jih ponavlja za njim, grozeče, resno in s strahom v srcu ...
Politična kronika.
V vojnem odseku avstrijske delegacije je včeraj prvi govoril del. dr. Exner. Pojasnjeval je tehnično-gospodarsko stran armadnega in mornariškega programa. Zgradbo dreadnoughtov smatra s tehnično-go-spodarskega stališča za opravičeno. Vendar pa zahteva, da se morajo delegaciji predložiti natančni podatki o vsakem posameznem dreadnougb-tu, ker le na ta uačin morejo potem delegati kot zastopniki ljudstva zagovarjati to zgradbo. Kot važno smatra vprašanje o omejitvi oboroževanja. Vendar je mnenja, da bi bil tozadevni sporazum med Avstrijo in Italijo popolnoma brezuspešen. Uspešni bi bili le mednarodni dogovori. Delegat Stanek smatra to ogromno oboroževanje vsled tega za nekoristno, ker, četudi dovolimo Še enkrat toliko, vendarle ne dosežemo italijanske mornarice.   Govornik zahteva razna
pojasnila od mornariškega komandanta, posebno pa o ljudskem štetju pri mornarici, kjer se je vpisalo mnogo Hrvatov in Slovanov kot Nemce. Stavi resolucijo, v kateri se predlaga, naj se razprava o zvišanih zahtevah vojne uprave preloži do jeseni, ko se bodo dovolile ljudske zahteve in finančni načrt.
Del. Šramek meni, da bi moralo biti v vprašanju razoroževanja v Avstro-Ogrski več iniciative. Sporazum z Italijo še ne zadošča.
V popoldanski seji je prvi govoril del. Dobernigg, ki izjavi, da ne bo glasoval za Stanekovo resolucijo. Smatra za potrebno, da se Avstro-Ogrska v vprašanju o razoroževanju ue sporazumi samo z Italijo, ampak naj stopi v stik tudi z Nemčijo. Del. Zazvorka je zavračal mnenje, da je naše oboroževanje naperjeno zoper Italijo — k temu nas sili edinole Nemčija. Mornariški komandant grof Montecuccoli je reagiral na razna izvajanja posameznih delegatov v debati in naglašal, da se mora mornariška uprava zadovoljiti tudi s skrajšanimi krediti. Po njegovem mnenju je neizogibno potrebno, da se grade nove ladije, ker se s tem pomladi mornarica, kar delajo vse države. Naglasa, da se v tem letu ne bo zvišalo število moštva, pač pa 1. 1912, če bo sprejet novi brambni zakon. Izjavlja, da bo ladjedelnica »Danu-bi u s <x koncem tega Teta lahko začela graditi eno vojno ladjo. Konstatira pa, da v nasprotnem slučaju o kakih kompenzacijah ne more biti govora. Moderna erarična ladjedelnica v Pu-lju je tembolj potrebna, ker se vse druge privatne ladjedelnice nahajajo na vojaško nezavarovanih krajih. Zgradba majhnih ladij je neobhodno potrebna. Avstrija je v tem oziru precej na slabšem nego druge države. Kar se tiče razoroževanja pravi grof Montecuccoli, da Anglija vsikdar, kadar ima zajamčen proračun, začne s svojo mirovno akcijo. Tudi predsednik Taft je z isto roko, s katero je pisal vabila h konferenci o razoroževanja, zahteval 62 milijonov za utrditev panamskega kanala- Avstro-Ogrska po mnenju mornariškega admirala vsekako zasleduje mirovno politiko, vendar je pa mornariški komandant za to odgovoren, da je mornarica za vsak slučaj pripravljena, v kolikor namreč to dopuščajo sredstva. Predlog del. Staneka niso sprejeli. Na to se zaključi generalna debata. V prihodnji seji začno s specijalno debato o mornariškem proračunu.
V združenih odsekih ogrske delegacije so se zaceli posvetovati o bosanskem proračunu. Referent Pap se je zavzemal za zgodovinske pravice Ogrske do Bosne in Hercegovine. Ničesar se ne sme zgoditi pred definitivno rešitvijo tega vprašanja, kam spadajo te dežele, kar bi prejudiciralo temu vprašanju. Nekateri delegati so zahtevali pojasnila, zakaj se je prezenčno stanje vojaštva v Bosni zvišalo. Min. predsednik grof Khuen-Hedervarv je izjavil, naj se delegacije ne bavijo z državnopravnimi vprašanji, temveč naj se omeje na svoj zakoniti delokrog. Državni finančni minister baron Burian je izjavil, da ima zvišano prezenčno stanje v Bosni samo vojaške vzroke, nikakor pa ne političnih motivov, ker je tudi prebivalstvo brez izjeme akceptiralo aneksijo. Kmečko vprašanje bo spomladi na podlagi fakultativne zemljiške odveze v saborju rešeno. Kolonizacija se bo v zmislu interesov domačega prebivalstva nadaljevala. Vprašanje lokalnih železnic se resno razmotriva. — Govorilo je še več delegatov, ki so vsi naglašali zgodovinske pravice Ogrske do anektiranih provinc. Na to je bil bosanski proračun sprejet.
* « •
V hrvaškem saboru je v včerajšnji seji poročal adresni odsek, na kar je podal posl. Vučetič protiadreso kr-ščansko-soeijalne stranke. Posl. Ma-zuranič je prebral adreso koalicije, ki zahteva novo ureditev razmerja med Hrvaško in Ogrsko in združitev z Dalmacijo. Nadalje se zahteva v adresi, naj se reši provizorij mesta Reke, ter prosi, naj monarh ne dovoli nobene izpremembe državnopravne-ga stališča Bosne, ne da bi k temu pritrdilo zakonito zastopstvo te dežele. Adreso Starčevićevo je prečita! posl. dr. Starčevič. V tej adresi se naglasa, da je hrvaško ljudstvo že opetovano izreklo svojo nezadovoljnost; vendar pa te pritožbe niso nikdar prišle do prestola. Adreso kmečke stranke je prebral posl. Štefan Radič, v kateri se zahteva združitev vseh hrvaških dežel. — Veliko pozornost vzbuja v političnih krogih uvodnik uradnega lista. Uradni list izjavlja, da za slučaj, če proračunski odsek ne sprejme proračuna, vlada ne bo odstopila, tudi ne bo razpuščeu sabor. Vlada bo samo prisiljena, da na podlagi zadnjega dovoljenega proračuna pokriva tekoče izdatke. Če sabor noče votirati proračuna,, tedaj naj nadalje zaseda ter se bavi z drugimi nalogami.
LISTEK.
Flcliau frak.
Kratkočasna zgodba.
Spisal Blaž P o h 1 i n.
(Dalje.)
Brez denarja se v mestu ne da shajati, pa stori kar hočeš. To je resno občutila Fickova žena in ker ni bilo od nikoder pričakovati nobene denarne pomoči, poiskala si je pomoči na način, kot mnogo drug v sličnih stiskah.
Nekega dopoldne je bilo, ko je ukazala služkinji, naj vzame iz omare gospodov frak in ga zavije dobro v papir. Ta je storila tako, ne da bi vedela zakaj. Pa je to tudi ui nič brigalo. Položila je zavoj v sobo na mizo, nato pa odšla v prodajalno, kakor ji je velela gospa. V tem je vstopila stara Meta, ki je nosila potrebnim ljudem razne stvari v zastavljalnico; iz tega namena je prišla tudi k Fic-kovim. Ko sta se z gospo kratko pomenili, kar je bilo potrebno, pograbila je Mata zavoj in. odjadrala z njim proti zastavljalnici, kjer je bila čisto domača, saj ga ni bilo dne, da bi je ne bilo parkrat tam.
»No, Meta, kaj bo lepega?« jo je pozdravil cenilec v zastavljalnici.
»Frak sem prinesla!«
»Čigav pa je?« je vprašal nameščenec tišje in zaupno.
»Fickove gospe, ali pravzaprav Fickovega gospoda., tistega profesorja, saj ga poznate!«
Cenilec je Valentina Ficka dobro poznal, saj je bil njegov sosed, prijatelja sta pa tudi bila še izza šolskih let.
Ker je sodil, da je v zavoju frak, ki ga je ba& on kot krojač napravil gospodu Ficku pred dvema mesecema in da mora biti še čisto dobro ohranjen, niti razvijal ni zavoja, ampak ga kar položil na stran in zapisal, naj se ji izplača nanj deset kron. Sicer se na frake v zastavljalnici ne daje taka vsota, vendar ker je bil cenilec prepričan, da bo Fickov frak rešen pravočasno, dal je iz usmiljenja izplačati omenjeno vsoto.
Meta je dobila denar, zavoj s frakom je pa romal, opremljen z zaporedno številko v skladišče zastavljalnice, kjer so ga uvrstili med druge zastavljene blagovne predmete.
Nihče pa ni vedel, da v zavoju ni novega fraka, ampak da a« v njem potuhnjeno skriva stari frak, oni oguljeni in obnošeni frak, ki je bil namenjen in določen za Fikuievega Matevža.
V.
Gospod Valentin Ficek se je vrnil zdrav in čil in vesel iz toplic. Revni atizem je dodobra prepodil iz udov, tako da se je z vso vnemo lahko posvetil prepotrebnemu studiranju. Sole še ni bilo, saj je bilo komaj koncem avgusta, ko so dijaki, kakor profesorji uživali še najlepši del svojih počitnic in je bil začetek šolskega leta takorekoč še za deveto goro.
Bilo je par dni pred Malim Šmarnom.
Ficek Valentin je prišel popoldne s sprehoda zelo dobre volje domov. Izredno prijavno je poljubil otroka in ženo ter dejal:
»Jutri grem na poroko in ženi-tovanje prijatelja Pevca. Veš, kar na hitro je vse skupaj naredil kot midva svoj čas in ker ne mara dosti ceremonij, poprosil je mene za pričo pri poroki. Gotovo mu nisem mogel odbiti utemeljene prošnje, kakor mu je tudi ni tovariš Sever, s katerim sta istotako bila nekdaj sošolca kot midva. Obleči bo seveda treba frak! Glej, da bo obleka osnažena!«
Ficek je govoril proti ženi vse bolj z moškim tonom, kakor takrat, ko je imel frak nov. Vzrok temu je bila neka knjiga, ki jo je bral v toplicah. Tam je pisatelj neusmiljeno bičal moško neodločnost, njegovo od-vianost od žene. Floek je pisateljeve
besede obrnil na-se in spoznal, da ga vlada žena, on se pa pusti voditi kot psiček. Ker je tudi iz prijateljskih ust čul sempatam namigavanje, da mu ona hlače nosi, otresel se je, koli-| kor se je mogel, sedanje nesamostoj-nosti in nič več klečeplazil pred ženo. Da tej ta izprememba ni bila povsem všeč, je verjeti, ker ženska se nerada odreče pravicam, ki si jih je pridobila, bodisi na ta, ali oni način; vendar z ozirom na moža, ki je bil tako bolan, je potrpela z upanjem, da se razmere predrugačijo, kadar ne bo več v strahu, da ji mož znova zboli.
Fickov namen, da pojde na ženi-tovanjc, njegovi ženi ni bil nič kaj všeč, in sicer zaradi fraka ne, ki je bil zastavljen. Vendar pa njegovi želji ni hotela nasprotovati. Frak jo treba itak enkrat rešiti, menila je, in kadar ga reši, bo težko utrpela tiste krone. Zato je brez ovinkov poklicala drugo dopoldne k sebi staro Meto. Naročila ji je, naj gre v zastavljalnico po zastavljeni frak in naj pazi, da je ne bo videl njen mož, ko ae bo vračala, kajti nerada bi videla, da bi on vedel, da je bil frak zastavljen.
Meta je odšla. A nenavadno dolgo je ni bilo nazaj. Enajst je že bila ura, toda Mete še ni bilo od nikoder. Gospa Pavla je postajala nervozna, ker ae je bala, da pride med tem do-
mov mož, ki lahko začne pregledovati obleko za popoldne. Še-le po pol-ilvanajstib je prisopla Meta s svežnjem pod pazduho.
»No, vendar!« je vzkliknila glo-loko se oddahneč gospa Fickova, »v takem strahu sem že bila, če vas ne bo.«
»Silno je ljudi v zastavljalnici,-je pravila Meta, »vse zastavlja, ker nima nihče nič denarja, potrebuje ga pa vsak. Neka post rožnica je pripeljala zastavit otroški voziček, druga je privlekla celo posteljo z odejami vred, neki postrešček je pripeljal bi-eikelj, neki drugi pa celo avtomobil. Zato nisem mogla toliko časa na vrsto, potem pa spet niso mogli na noben način dobiti vašega fraka.«
Ko je Meta odšla, odvila je gospa Pavla zavoj, da pregleda, če je frak kaj zmečkan in če ga ne bo treba morda prelikati. Toda komaj je razvila papir in zagledala njegovo vsebino, zakričala je, da je bliskoma prihitela dekla k njej. V zavoju ni bilo fraka, ampak troje ženskih hlač, lepih, belih, zimskih. Gospe Pavli je zastala roka, zastale so ji oči in zastal ji je po vzkliku vsak glas. Par trenutkov je stala nepremično, potem je pa pograbila nesrečne hlače in jih s vso jezo in sik) treščila i mise % bližnji kot
(Mit prtasfUaU
F»*adaek mm železniške uslušben-ee odteka ma državne   uslužbence je
včeraj debatiral o predlogih, tikajo-čih se zboljšanja plačilnih in službenih razmer železniških uslužbencev. Sprejeli so se sledeči predlogi posl. Bou rivala: 1. finančno ministrstvo se poživlja, naj kakor hitro mogoče reši od žel. ministrstva predložene predloge o Časovnem avanzmaju železniških uradnikov, da more potem žel. ministrstvo čim preje izdati tozadevno naredbo; 2. železniško ministrstvo se poživlja, da presodi pred-ležeče predloge ter kakor hitro mogoče poroča podcdseku za državne uslužbence o stališču, ki ga zavzema vlada napram tem predlogom.
Kako se obnašajo praske oblasti napram avstrijskim podanikom, to je
pojasnil posl. Hirsch v pruskem dež. zboru. Rekel je, da so se pruske policijsko oblasti v zadnjem času dvakrat težko pregrešile zoper avstrijske podanike. Nekega trgovskega nastav-Ijenea, ki je potoval iz Avstrije na Angleško, je policija prijela, ko je stopil v Rheine na pruska tla. Peljali so ga na carinsko postajo, kjer so ga preiskali ter mu hoteli vzeti denar. Še le ko je energično protestiral, ni službujoči uradnik izpeljal svoje namere. Ko se je ta potnik sledečega dne vslcd tega pritožil, so mu pokazali zaupni ukaz pruskega notrauje-ga ministra, kako naj se postopa s potniki, ki potujejo skozi Nemčijo. Rekli so mu: »Če bi bili Anglež ali Amerikanec, tedaj bi lahko nemoteno potovali.« — Ravnotako se je zgodilo nekemu novoporočenemu paru, ki je bil že več let na Angleškem. Mož je že štirikrat nemoteno prišel v London. Novoporočenemu paru so v Rheine odvzeli deuar ter jih potem po odgonu iztirali iz dežele. Kcnčno sta morala se plačati, kar je potrosil orožnik, ki ju je premljal. Ogoljufali so ju tudi, ko sta menjavala denar. Torej prav lepega zaveznika imamo. Če bi se kakemu uemškemu podaniku to zgodilo, to bi bilo rožljanja z orožjem.
V Albaniji je splošna vstaja. Tako vsaj poročajo ruski listi. Turške oblasti v skaderskem vilajetu so konfiscirale mnogo revolucijonarnih proklamacij. V teh proklamaeijah se Albanci poz i vi je jo, naj ne zapuščajo dežele, temveč naj čakajo na splošno oborožitev. S tem se bo dalo znamenje k splošni vstaji za osvoboditev Albanije. Turške oblasti do zdaj še niso imele poguma, prijeti Albance, ki so razširjevali te proklamacije, ker je razburjenje v Albaniji preveliko. — Neki ukaz, ki ga je dobilo turško poslaništvo na Cetinjah, dovoli vsem pobeglim Albancem popoluo amnestijo, če prisežejo sultanu zvestobo in če bodo služili deželi. S tem hočejo preprečiti mejne boje, ki se še vedno nadaljujejo.
a
Del vsta jnikov v Arabiji je od Sanaah odkorakal proti Hodešdi, kjer se zbira vedno več arabskih čet. Pred tremi dnevi je prišlo v ckolici Taaza do boja med turškimi četami in Arabci. Tudi Imam Jahia je imel poldrugo uro od Hodošde krvav boj ^ turškimi četami. V obeh bojih so izgubili Arabci 300 mož, Turki pa približno 100 mrtvih in ranjencev. Med Arabci divja kolera. Zdravstveno stanje turškega vojaštva je baje dobro.
Na otoku Haiti še vedno divja revolucija. V glavnem mestu Portau-Prince se v velikih masah obsojajo na smrt revolucijonarji. Predsednik je pozval poveljnika čet k sebi ter mu izročil šestintrideset smrtnih obsodb. Ko se je poveljnik vračal, >o ga napadli in umorili. — Poroča se, da so revolucijonarji zavzeli mesto Quan-naminth in ga zažgali.
Srbski kralj na potu v Rim.
Snoei točno ob 725 minut je dospel na ljubljanski južni kolodvor srbski dvorni vlak, s katerim se pelje kralj Peter v Rim, da poseti svojega svaka italijanskega kralja Viktorja Emanuela.
Peron je bil za občinstvo zaprt. Na kolodvoru je bilo polno redarjev, policijskih agentov in orožnikov pod poveljstvom državnega policijskega šefa P e r t o t a, mestnega policijskega svetnika Lauterja in dveh orožniških častnikov. Navzoč je bil tudi z vodstvom občinskih poslov poverjeni vladni komisar vitez Lase h a n. Deset minut pred prihodom vlaka so redarji izpraznili peron, ne oziraje se na to, ali je. kdo imel pe-ronsko karto ali ne. S perona so morali celo železniški uslužbenci, ki niso bili v službi, samo časnikarji so imeli prost vstop. Vlak je štel 10 vozov, izmed katerih je bilo polovico spalnih, polovico pa salonskih. Okna v vozu, kjer je bil kralj, so bila zastrta. Ker potuje kralj v najstrožjem inkognitu, je seveda odpadel vsak oficijalen pozdrav. Iz vlaka ni nihče izstopil razen kraljevega komornika, ki je ves začuden vzkliknil: »Tamo izvan stani-
ce ima pano sveta, zašto ne aalsae n* peroni« Ko se mu je pojasnile, da je iz »varstvenih o«rov« peron ma občinstvo zaprt, je pripomnil: »Baš kao u Zagrebu.«
Komornih je povedal, da as kralj vrne najbrže po istem potu prihodnji torek, oziroma sredo nazaj v Bel-grad. Vozni red se uredi tako, da bo dvorni vlak vozi) iz Kormina do Zagreba podnevi. Srbski dvorni vlak je stal na ljubljanski postaji pet minut. Vlak vozi tiho, brez vsakega suma. Ob prehodu na Dunajski cesti je stala velika množica radovednega ljudstva, misleč, da ji bo dana prilika videti v mimo vozečem vlaku kralja. Pripominjamo, da je bila vsa železniška proga od hrvaške pa do italijanske meje najstrožje zastražena po orožnikih.
V kraljevem spremstvu se nahajajo: minister zunanjih del dr. Milovan M i 1 o v a n o v i č, prvi adju-tant polkovnik Šturm-Jurišič*, kraljev tajnik J a n k o v i č, upravitelj kraljevskega dvora P. P o p o r v i č, II. kraljev adjutant Z e č e v i e, ordonančni častnik major O s t o j i č, tajnik ministrstva zunanjih del To-dor R i s t i č in dvorni zdravnik dr. N i k o 1 a j e v i č.
Kralj Peter je danes popoldne ob 2. prispe] v Rim, kjer so ga sprejeli z največjimi častmi. Kakor smo že omenili, se kralj vrne po istem potu v Belgrad dne 21. t. m.
Politično Mlin za kolodvorski in sentpeterski okraj
vabi vse svoje člane in prijatelje društva
na
redni občni zbor
ki se vrši
v sredo, 15. t. m. ob S. uri zvečer ▼ „BudJev.sU pivnici" na Sv. Patra cesti (prej „pri Oolobčkn").
Na občnem zboru poroča tudi g. dež. poslanec dr. Iv. Tavčar.
Možje,  vsi   na  občni zbor!
JtalersRo.
Dr. Benkovič v škripcih. »Kmečki« poslanec dr. Benkovič, ki izrablja, kakor smo poročali, svoj kmečki mandat v zasebne odvetniške svrhe, se je pri svoji hujskariji proti slov. tiskarni in Zvezni trgovini v Celju hudo opekel. Vse je enoglasno obsodilo njegovo ovajanje slovenskih podjetij sovražnim nam nemškim oblastim. Nevoljo celjskih Slovencev je najhuje občutil »beli vol« in kakor čujemo, je sedanji gostilničar že odpovedal ter pojde na svoje mesto nazaj. Ker Imajo klerikalci precejšen interes na »belem volu« (če »Straža« ne bo tiho, bodeni o objavili tudi Številke), so začeli za revanžo groziti z bojkotom celjskim trgovcem in obrtnikom. Ti so na to sklenili izjavo, v kateri pravijo, da niso pristaši nobene slov. polit, stranke in da se sploh ne u meša vajo v domače politične boje. Izjavo so poslali vsem slovenskim listom (ne torej samo »Straži«), a dr. Benkovič jo je takoj izrabil, češ, da so slov. trgovci in obrtniki odpadli od dr. Kukovca in narodn« stranke. Ta trditev je seveda popolnoma s trte zvita, saj je znano, da se -loven-ski trgovci in obrtniki tudi d"*»lej niso vmešavali v domačo politiko in jih tudi niti dr. Kukovec niii narodna stranka nista štela za kake svoje pristaše. Zahteva, da strokovna društva slov. trgovcev in obrtnikov to Benkovičevo besedičenje v »Straži« popravijo, je sama ob sebi umevna. Na osebne napade, ki si jih je dr. Benkovič privoščil v včerajšnji »Straži« na g. dr. Kukovca in posamezne člane izvršev. odbora narodne franke, pa se iz ozirov snažnosti in dostojnosti ne splača odgovarjati.
Društvene novice. Ženska podružnica C. M. D. v R u Š a h priredi v nedeljo 19. febr. v vseh prostorih A. Novakove gostilne planinski ples. Prijatelji in prijateljice od blizu in daleč so najprisrčnejše vabljeni. — Kmetijska podružnic a za ptujsko okolico priredi v nedeljo 19. febr. ob 10. dopoldne pri Zupančiču v Ptuju poučno zborovanje. G. ravnatelj Ivan Bel le predava o umetnih gnojilih. — Društvo »D o m o v i n a« v Gradcu priredi v soboto 18. febr. plesni venček v dvorani »zum grii-nen Anger«, Leonhardstrasse 3. Vstopnice se dobe v predprodaji v društvenih prostorih Stigerg. 2/1. — Kmetijska podružnica v Vučji vasi priredi v nedeljo 19. febr. v šoli ob 2. popoldne poučno zborovanje. Predava g. Pirstinger. Razkazoval se bode članom brzopa-rilnik »Alfa« za krmo in se predloži načrt za mostno tehtnico.
Poroki. V Bučečovcih na M. p. sta se poročila po*. Kolmanič in Mi-cika Topol ni kova iz Ba novec. Na gostiji je nabrala M. Hofmanova za č. M. D. 7 K. — Pri Sv. Štefanu nad
flanatjasa ae je pjciHHa Listka Pod-
repikeva z Al. Žliearjem iz Bt. Jurja ob J ni. sel.
Spremenjeni vomai red na lokalni želeaalet Sptalfald • Uatssner. Čujemo, da as namerava na lokalni železnici Spielfeld > Ljutomer spremeniti vozni red. Namerava se na novo uvesti vlak, ki bi vozil zvečer ob 9. is Radgone v Ljutomer, tam »prenočil«, zjutraj pa odhajal iz Ljutomera ob četrt na 5. ter vozil naprej do Spielfelda. Ta vlak bi omogočil ugodne zveze na Južni železnici in ni nik-do proti njemu. Ali vznemirja nas vest, da se misli opustiti vlak, ki vosi zjutraj ob 6. v Ljutomer in oni, ki vozi ob četrt na 8. zjutraj iz Ljutomera proti Radgoni in Spielfeldu. Obeh vlakov se prebivalstvo po Murskem polju rado poslužuje za svoje posle v Radgoni, oziroma v Ljutomeru in se vozi z njim tudi v vinograde. Ako ju opustijo, bo imela železnična uprava znatno škodo, kar trde tudi vsi nepristransko sodeči postajenačel-niki. Želja ljudstva je, da ostane sedanji vozni red neizpremenjeri. Ona nameravana vlaka pa se naj dodasta, če sta v obče potrebna, o čemur pa dvomimo. Naj bi se izrekla v tem oziru ljutomerski in gornjeradgonski obč. zastop ter vse interesirane občine ne samo ljutomerski in radgonski nemškutarji.
Kuga na gobcu in parkljih je zopet izbruhnila v hlevih pri graški klavnici. Dež. veter, nadzornik je takoj odredil, da se je moralo vso govedo do 14. febr. opoldne zaklati in vse hleve temeljito razkužiti.
Skrivnostna zgodba. 21 letni agent David Lazar s slikami je došel k ženi mizarskega pomočnika Hoj-karja in skušal z njo najprej napraviti kupčijo; ko pa ni mogel dobiti uaročila, jo je začel nagovarjati k drugim rečem, ker je videl, da je sama doma. Podil jo je parkrat okoli mize in jo slednjič zgrabil. V tistem hipu je došla tašča in jo je rešila iz neprijetnega položaja. Še le peti dan po tem dogodku je napravila Hojkar-jeva ovadbo, v kateri je celi dogodek na navedeni način popisala, Lazarja je na to policija zaprla,
V Cmureku je umrl župnik Ivan Lopič v 71. letu svoje starosti. V tej tari je bil nastavljen od 1. 1^74 in je bil zelo priljubljen; 14 obč i u |ja je imenovalo za svojega častnega občina, L. 1904 je pri deželnozborskih volitvah nastopil kot kandidat nemških klerikalcev proti slovenjbislr. župa nu Stiegerju; dasi je dobil pri ožji volit vi še slovenske Thalerje ve glasove, je vendar propadel, ker so glasovali socijalisti z Nemci. Lopič je bil najbrže zadnji slovenski župnik v Cmureku, dasi spada v to faro še veliko Slovencev.
Iz poštne službe, V pokoj je stopil poštni ekspeditor Jože Prinčk* v Celju. — Poštna oficijanlinja Antonija Koželj je prestavljena iz Šoštanja v Rogatec.
Umrla je v Celju žena krojaškega mojstra, gospa Minka Leon v najboljših letih. Bila je pri vseh celjskih Slovencih zelo priljubljena in dobra narodna mati svojih otrok. Blag ji spomin!
Ljudsko štetje v ptujski okolici.
Na Bregu pri Ptuju se je naštelo 484 Slovencev in 829 »Nemcev« (1. 1900 .">7.{ Slovencev in 533 »Nemcev«). V V i č o v i se je naštelo 93 Slovencev in 117 »Nemcpv«, v O r e š j u <)2 Slovencev in 83 Nemcev. (V Vičuvi je bilo 1. 1900 42 »Nemcev« in 142 Slovencev, v Orešju 118 Slovencev in 13 »Nemcev«.) Vičova in Orešjt*, ste ka-tastralni občini velike ptujske okol. občine Krčovine. Vsi navedeni rezul-tati naravnost kriče po reviziji in zahtevamo od g. drž. posl. dr. Ploja, da isto tudi doseže.
V Slov. Bistrici sta 6e vršila včeraj dva shoda: pri Neuholdu sta jer-cijanski, v »Avstriji« pa slovensko-klerikalni. Na štajercijanskem je premleval stare fraze o prvakih Linhart.- Sklenila se je tudi resolucija proti slov. obstrukciji v staj. deželnem zboru. Sklicatelj shoda je bil zopet »Pressverein« Stajerc.To je čudoviti »Pressverein^ ki ski'.cuje, in vodi politične shode. Ali se ne bode že kdo zganil v tej zadevi? Na slov klerik, shodu se je sprejela zaupnica klerikalnim poslancem za njihovo delovanje v Gradcu in na Dunaju. OVsk ni bil posebno dober. Vlada je poklicala za ta dan v Slov. Bistrico 16 orožnikov.
Koroiko.
Ljudsko štetje. V Sovodju je 1049 prebivalcev proti 917 prebivalcev leta 1900. V občini Svinec so našteli v 10. krajih 2200 prebivalcev, tedaj za 242 prebivalcev več, kakor leta 1900. V občini Velikovec je 2028 prebivalcev, med njimi so našteli 500 Slovencev in seveda manj, kakor leta 1900, ko so našteli 018 Slovencev. V Močirju pri Brezah pa so našteli 862 seveda samih Nemcev.
Is prvega nadstrspja skočil. V soboto ob 4. popoldne je skočil v Beljaku poStni pomožni sluga Matej Bogi s hodnika v prvem nadstropja
mm «rVorf|ce kise št. 12 v Wies*bria-iki nlici. Pri padcu je udaril z glavo a tako močjo na železni pokrov pri kanalu, da si je zlomil črebinjo in vsled tega obležal takoj mrtev. Matej Raji je bil od 6. februarja bolan xa influenco, k čimer je prišla le huda mrzlica, ki mu je časih zmešala pa* met. V takem trenutku je skočil potem tudi is prvega nadstropja.
Zanesljive številke o ljudskem štetj«. Številke, ki jih navedemo v nastopnem, so ravno tako zanesljive, kakor so bili pravični in nepristranski proti Slovencem nemški števni komisarji. V Spodnjih Vratah so našteli ti komisarji 132 Nemcev in 81 Slovencev, v Zgornjih Vrtet ah 33 Nemcev in celih 39 Slovencev, v Rutah 66 Nemcev in 42 Slovencev, v Agoričah 14 Slovencev in 180 Nemcev, v Strajivesi so našli 8 Nemcey, leta 1880. nobenega, v Drašicah 6 Nemcev, leta 1880. samo 3, v Drev-Ijah 11 proti 1, v Žahomcu pa tudi sedaj nobenega, v Gorjah ni bilo leta 1880. nobenega Nemca, sedaj pa jih imajo 11 pravih pristnih Germanov. Lepe številke so to, ki delajo čast števnim komisarjem!
Topoli ob Vrhskem jezeru. Stari prepereli topoli ob Vrbskem jezeru, ki gotovo niso posebno v kras okolici, vrhu tega pa velika nevarnost za vsa&ega, ki gre po cesta, ker jih leto za letom prelomi nekoliko veter, ali pa se sesujejo sami vsled razjedene-ga lesa, bodo menda ostali še vedno na svojih mestih. Izvedenci so sicer izjavili, da so ti topoli zelo nevarni prometu, toda merodajne oblasti se za to dosedaj niso še prav nič zmenile.
Primorko.
Primorska »Sokolska župa« je imela v nedeljo v Gorici svoj redni letni občni zbor. Navzočih je bilo 54 odposlancev goriških sokolskih društev. Tržačanov ni več v tej župi, ker so si osnovali svojo tržaško župo. Za-, to je župa izpremenila svoje ime ter se zove odslej »Goriška Sokolska župa.« Izdajala bo svoje glasilo. Prva številka izide prihodnji mesec Za starosto »Goriške Sokolsko župe« je izvoljen br. dr. Josip L#evpuščck, odvetnik v Gorici. Zupni zlet bo letos v Ajdovščino dne 6. avgusta.
V Gorici je umrlo lani 800 oseb, med temi je bilo tujcev in vojakov 1^84. Porok je bilo lani 192, otrok se je rodilo 825.
Ljudsko štetje na Goriškem. Županija Tomaj na Krasu šteje 1459 prebivalcev. Županija Gor. Tribuša ima prebivalstva 734. Goveje živine je v tem županstvu 321 glav, ovac 183, koz 19, prašičev 68, pečajo se tudi s čebelorejo, panjev je 60; kokoši imajo 490. Pri Sv. Luciji ob Soči je :)755 prebivalcev, med temi 24 Nemcev, 6 Cehov in 2 Laha. Med Nemce sta vpisana tudi oba orožnika, ki sta pa Slovenca. K podatkom o Biljab in Vrtojbi moramo pripomniti, da je iz Bilj odsotnih kakih 250 oseb ter da so te skoro vse v Egiptu. Iz Vrtojbe jih je v Egiptu okoli 70.
Goriška deželna blaznica je drag zavod. Ker stoji v pomeriju goriškega mesta, je bilo že zemljišče silno drago. Stroškov za zgradbo je bilo proračunjenih 950.000 K; ali že pred dvema letoma je bil proračun prekoračen za 600.000 K. Prekoračenje je zveza v deželnem zboru brez kakega poročila potrdila. Stroški pa so s pri-zidavanjem in izpopolnjevanjem še narasli, tako da bo blaznica stala blizu 2 milijonov. Finance goriške dežele so jako slabe, zato ni čuda, če se z raznih strani zatrjuje, da bo blaznica prava katastrofa za goriško deželo. Zanimivo pri tej blaznici je posebno to, da deželni odbor ni mogel dobiti nikakega psihiatriškega izvestja, da odgovarja zavod modernim zahtevam psihiatrije. Povprašali so razne nemške psihiatre in voditelje blaznic, pa niso dobili zaželjenega odgovora, slednjič se jih je usmilil psihiater Belmondo v Italiji, kateri je v pismu na deželnega inženirja rekel, da je zavod lep ter vseskozi odgovarja svojemu namenu — dasi stoji na odprtem polju tik šumne ceste in blizu bivališč, torej na prostoru, na kakršnem nikjer drugje ne grade blaznic. Dostaviti še treba, da v Benetkah, na shodu psihiatrov, pa je bil Belmondo mnenja, da prav na takih prostorih, kakršen je goriški, ne more blaznica odgovarjati svojemu namenu. To Pa-jerjevo zapuščino bo bridko občutila goriška dežela.
Is pomorske upravne službe. Ladijski poročnik Budislav Stipano-vič je imenovan za pristaniškega in sanitetnega kapitana II. razreda pri sanitetnem in pristaniškem kapita-natu v Trstu, vodja enakega urada v Meljinu, Dušan Kovačevič, pa za pristaniškega in sanitetnega provizo-ričnega kapitana II. razreda v Trstu.
Smrt deserterja. V torek ob pol 8. zjutraj so zapazili v Boschettu v Trstu za vilo Dreher na nekem drevesu obešenega človeka. Poklicali so redarja, ki je obešenca odrezal in poklical zdravnika. Ta pa je mogel le
konstatirati, da je bil obešenec že
več ur mrtev. Pri mrtvecu so našli pismo, naslovljeno na njegovo ljubico, ki se nahaja sedaj v bolnišnici. Na podlagi tega pisma in is izpovedi* njegove ljubice so dognali, da je bil obešenec vojak 8. stotnije v Ljubljani nastanjenega 27. pešpolka in da se piše Friderik Toso. Pred par dnevi je bil Toso izginil iz Ljubljane in ga je gnala v smrt najbrže neljuba vojamska služba. Mrtveca so prepeljali v; mrtvašnico gamizijske bolnišnice.
Požar. Pretekli teden je začelo goreti v Dolnji Vrtojbi v hiši pri veleposestniku Kuglotu, vendar se je posrečilo domačinom ogenj kmalu pogasiti. Drugi dan zvečer pa je izbruhnil ogenj pri istem gospodarju na drugem kraju. Vnela se je kopa slame, ogenj se je prijel skednja in hleva ter je pogorelo mnogo sena, orodja in drugega. Kuglot je bil deloma zavarovan, vendar pa je škoda precej velika. Okoli 9. zvečer so šli klicat ognjegasce iz Gorice, ti so prišli počasi ob polu 11., pozabili pa so pripeljati s seboj vodo in so morali zopet nazaj. Med tem je seveda gorelo lepo naprej in da se niso oprijeli domačini z vso vnemo" dela, bi bila škoda še veliko večja.
Zblaznel. V ponedeljek je v Trstu v ulici Coroneo št. 29 nenadoma zblaznel 621etni državni uradnik Iv. Milovac. Prepeljali so ga na opazovalnico v bolnišnici.
Tat. V krojačnici Andreja Lazarja v Trstu v ulici Valdirivo št. 27 zaposleni Rinaldo Giraldi je poneve-ril svojemu gospodarju 40 K, vsled česar ga je ta naznanil. Med preiskavo pa se je izkazalo, da je Giraldi pokradel obleke, sukna in nogavic v skupni vrednosti 600 K.
Iz politične službe. Premeščen je iz Trsta v Tržič namestništveni konceptni praktikant Edmund pl. Marenzeller.
Iz policijske službe. Nad poročnik Alfred Favenz 87. pešpolka je imenovan za revirskega nadzornika pri policijski službi v Trstu.
Državna policija za Dalmacijo. Dne 14. februarja je odšlo 14 mož tržaške državne policije na svoja nova službena mesta v Zader, oziroma Dubrovnik. V Pulju se jim pridruži re-virski nadzornik Robert Dfemalik in policijski konceptni praktikant Zo-sec. Tekom tega meseca še pride v Zader tudi predstojnik policijskega oddelka višji policijski komisar dr. Alojzij Gnstin.
Deželna norišnica. Otvoritev deželne norišnice v Gorici se je preložila na jutri, ker namestnik zaradi pogreba bivšega namestnika barona Rinaldinija ne more priti v Gorico.
Aretacija. V Gorici je aretirala včeraj dopoldne policija 491etnega Janeza MedveŠeeka, stanujočega v ulici Vetturini. V Kapucinski ulici v hiši nekdanje tovarne za sladkor je pokradel razno kotlovino. Ko ga je redar prijel, se je začel zvijati in inekel. Tekel je do Raštela, kjer ga je redar zopet prijel, Medvešček pa je sunil redarja tako, da je padel, slednjič pa so ga vendar prijeli in odpeljali v zapor.
Ljudsko štetje. Krajna občina Sv. Lucija šteje 2755 prebivalcev, samih Slovencev poleg 24 Nemcev, 6 Cehov in 2 Lahov; S t. Peter ima 1725 prebivalcev, Rihemberg pa 2721. V županstvu Vrtojba je 2759 prebivalcev; v davčni občini Bukovica je odsotnih 70 ljudi, največ žensk, ki so v Egiptu. Županstvo Gor. Tribuša šteje 734 prebivalcev, županija Tomaj pa 1459 oseb.
Se nekaj številk« ki ničesar ne povedo. V Vodnjanu je 10.617, torej 873 več prebivalcev, kakor L 1900, v Kanfanaru jih je 3782, tedaj za 484 več, v Sanvincenti 3190 prebivalcev, ali za 335 več kakor leta 1900 in v Valle 3105 t. j. za 898 prebivalcev več.
Elektrarna. V Ajdovščini gradijo lastno elektrarno. Elektriko bodo oddajali tudi privatnikom.
Kuga na parkljih. V Velikih Zabijah je poginilo v zadnjem času 9 croved in 1 junica za kugo na parkljih.
Pod uradniško mesto. Pri c. kr. okrajni sodniji v Gorici je razpisana mesto poduradnika. Pozor torej!
Ljudsko štetje v Opatiji in Volo. skem. V Opatiji so našteli 2420 stalno prisotnih prebivalcev poleg 512 gostov. Od stalno prisotnih je bil*> 1112 Hrvatov, 344 Slovencev. S70 Nemcev, 54 Italijanov in 54 drngih narodnosti. Leta 1900 so našteli 6&J Hrvatov, 128 Slovencev, 809 Nemcev. 87 Italijanov in 70 drugih. — V Vo loškem je 2743 stalno in 382 začasno prisotnih oseb in sicer 1124 Hrvatov, 353 Slovencev, 461 Nemcev, 212 Italijanov, 7 Cehov, 23 Poljakov ter 333 drugih.
Državni uradniki In uslužbenci v Trstu. Danes zvečer ob pol 9. se vr si v gledališču »Politeama RosscttU v Trstu shod  državnih uradnikov, uslužbencev in železničarjev.
Hladilnice. Pod predsedstvom tržaškega namestnika princa Hobeu-lohe se je vršila predvčerajšnjem seja prometne komisije,  katere  so se
udeležili zastopniki trgovinskega ministrstva in drugih oblasti, trgovske
zbornice, občine in prometnih zavodov. Razpravljali so o napravi hladilnic na pomolu Sv. Tereze ter določili, da naj 6e začne graditi že s poletjem. Avstro-Amerikana nameniva napraviti v prosti luki toliko hladilnic, da ne bo treba vsega došlega argentinskega mesa naenkrat odposlali. Obenem bo dala na razpolago za prevažanje mesa južna železnica 40, državna železnica pa 20 železniških vozov.
Vollld m volilke dvorskega okralal
Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj"
priredi
T Mil, dne 16. svečana t. L ob 8. zret!er
v gostilniških prostorih 5Jpri IVIan&anii" na Rimski cesti 19
javen shod.
Govoril bode g. Adolf Ribnik ar o
političnem položaju s posebnim ozirom na predstojeće občinske volitve.
Volilci in volilke, ud sletite ae ihoda polnoštevilno, da izveste 1a prelete vam lopovsko klerikalne nakane.
Dnevne vesti.
+ Volilni sestanek ljubljanskih
gostilničarjev. Včeraj se je vršil v r-alonu hotela »Ilirija« dobro obiskan volilni sestanek ljubljanskih gostilničarjev. Sestanek je otvoril Kavčič, ki j*1 predvsem pozdravil dež. odbornika dr. Tavčarja in vse navzoče stanovske tovariše. Obrazložil je na to namen sestanka. Treba se je namreč natančno domeniti o postopanju ljubljanskih gostilničarjev pri prihodnjih občinskih volitvah in nominirati eventuelne kandidate. Več gostilničarjev je stavilo tozadevne predloge, ki se ob pravem času sporoče izvrše-valnemu odboru narodno-napredne stranke. Vsi govorniki so pa naglaša-li, da morajo ljubljanski gostilničarji stati v narodno - naprednem taboru, ker klerikalci ne morejo in tudi nočejo zastopati njihovih interesov. Na to se je oglasil k besedi dež. odbornik dr. Tavčar, ki pravi, da se dandanes pač ne sme zatiskati oči ter voditi ono nadstrankarsko politiko. Tisti bo najslabše vozil, ki bo ostal nad strankami. Dandanes je nemogoče, da bi ostali gostilničarji zunaj strank, ker potem bi gostilničarji sploh ne imeli nobenega vpliva. Konstatira, da se je večina v bivšem obč. svetu vedno držala nasvetov in predlogov gostilni-2arske zadruge. Će pa pridejo klerikalci na površje, tedaj se prav gotovo ne bodo ozirali na zahteve deželne zveze gostilničarkih zadrug. Vsaj je /nano klerikalno sleparstvo s proti-alkoholuimi društvi, s katerimi se hoče samo naše gostilničarja popolnoma do kosti obrati. Klerikalna večina kranjskega deželnega odbora je vsled pritožbe dveh klerikalnih žensk prepovedala nekemu idrijskemu gostilničarju zgraditi si klet in verando. Ta se je pritožil na upravno sodi-Če, Navadno vsaka oblast n i ja čaka na razsodbo tega sodišča. Klerikalna večina dež. odbora je pa sklenila, da se mora vsa zgradba podreti pod asistenco žandarmerije. Deželna zveza gostilniearskih zadrug se je potegnila za svojega reveža, ker je mogoče, da bo upravno sodišče drugače razsodilo. Toda to ni pomagalo. Pot se je obrnila proti deželni zvezi. Neki klerikalni deželni odbornik je predlagal, aaj se v prihodnje odtegne deželni zvezi vsaka deželna podpora. Taka je torej ljubezen klerikalcev do gostilničarjev. Dejstvo je, da bo v novem obč. svetu vladalo strankarstvo. Ljubljanskim gostilničarjem pač ne kaže drugega, nego da se oklenejo narodno-napredne stranke. Narodno-napredna stranka ni bila nikdar prin-cipielna stranka celega stanu, pač pa je to klerikalna stranka, ki hoče s tem, da prepoveduje godbo in plese, ubiti gostilničarski obrt. Ene stranke se morajo gostilničarji okleniti. Nad-strankarstvo je kakor krop brez cene. Umestno je, da bodo gostilničarji v novem obč. svetu primerno zastopani. Število zastopnikov je brezpomembno. Glavno je, da znajo izvoljeni gostilničarji svoje interese prav zastopati. Ce so se v preteklem časn dogajale kake neprijetnosti napram posameznim članom, tedaj tega ni bil kriv obč. svet, temveč mnogokrat tudi zadruga, ki je izdala morda čudno mnenje. Števila zastopnikov gostilničarjev se ne more natančno določiti, ker se mora pri sestavi kandidatne liste ozirati tudi na druge stanove. Narodno - napredna stranka zahteva, naj gostilničarji nominirajo svoje može, katere hočejo imeti v novem obč. svetu. Delajmo na to, da pridejo dobri zastopniki crostilničarskega stanu v obč. svet, ki bodo ▼ zvezi z dru-
gimi narodno - naprednimi občinski« mi svetniki nastopali sa koristi našega mesta. Ce bodo pa klerikalci zmagali, bodo gostilničarji prvi, ki jih bodo klerikalci požrli. — Na to je Kavčič zaključil ta sestanek.
+ Klerikalci in »Glavna posojilnica«. Sedaj, ko je zadela »Glavno posojilnico« nesreča, da  je morala napovedati konkurz, so zajahali klerikalci moralnega konja in se drznejo celo slepariti javnost,  da so oni, klerikalci, na čelu jim klerikalni poslanci, vse storili, kar je bilo v njihovih močeh, da bi grozeči polom preprečili. To je tako nehotično hinavstvo in licemerstvo, kakršnega še ni videl svet! Saj je vendark notoriČna resnica, da klerikalci ne samo da niso niti z mazincem ganili, da bi preprečili »Glavni posojolnici« pretečo nesrečo, marveč so napeli vse svoje silo ter stopili na plan z vsemi svojimi intriganti, samo da bi onemogočili vsako uspešno pomožno in rešilno akcijo. Tistih ljudi, ki so strmoglavili zavod v nesrečo, nimamo prav nobenega vzroka zagovarjati, eno pa lahko upravičeno na glasamo, da so se dali zavesti v spekulacije samo, ker so jih mikali zgledi pri raznih klerikalnih podjetjih, ki so se takisto spuščali v naravnost vratolomne spekulacije. Teh zgledov tu ne bomo navajali, saj   so itak   znani vsakomur. Prav tako pa so  vsako asanacijsko delo onemogočili tudi klerikalci. Ko se je izvršila v »Glavni posojilnici« prva revizija, ki je pokazala pravi položaj tega zavoda, in ko se je uvedla akcija, da se zavod reši iz težke situacije, so gotove osebe iz klerikalnega tabora — poslužimo lahko z imeni — lazile od gostilne do gostilne, širile o »Glavni   posojilnici« skrajno vznemirjajoče vesti ter s tem izpod-kopavale zaupanje ljudi celo v asanacijsko akcijo. In da bi tem sigurne je preprečili vsako pomožno akcijo, so klerikalci po svojem pristašu mizarju Pustu spravili v likvidacijski odbor znanega Bradaško, ki ni imel v tej korporaciji nobene druge naloge, kakor da igra vlogo ščuke   med post rvmi ter stori vse, da se prepreči vsaka mirna asanaeija. In še eno je nepobitna resnica: Da je prišlo do poloma pri »Glavni posojilnici«, je faktično zakrivil klerikalec Tomaž Pav-šlar, ki je znal s spretnimi manevri zavodu izvabiti milijonsko posojilo, češ, da ima že v rokah zagotovilo, da bo dežela kupila od njega vodne moči. Pavšlarju, temu klerikalnemu veljaku, ki je že opetovano nastopil kot klerikalni   deželnozborski kandidat in ki je klerikalen zastopnik v trgovski in obrtniški zbornici, so lahkomiselno verjeli ter s tem povzročili polom svojega zavoda.   Če je klerikalcem v resnici toliko ležeče na tem, da pri »Glavni poojilnici« ne bo nihče trpel škode, potem naj poskrbe, da bo njihov pristaš Tomaž Pavšlar izpolnil svoje obveznosti ter poplačal svoj dolg. Mož se je že toliko žrtvoval in pehal za klerikalno stranko, da bi res zaslužil, da bi klerikalci imeli naravnost dolžnost, da store zanj, kar je v njihovih močeh, to tem bolj, ker z njim rešijo tudi na. stotine drugih eksistenc. Dasi bi bili klerikalci moralno vezani, da rešijo svojega pristaša Pavšlarja. vendar stavimo, da tega ne bodo storili. Kaj jim je sednj Pnv-šlar, izžeta ci trona, ki se vrže proč in se jo pohodi! Kaj je klerikalcem ležeče na tem, ako uničijo na stotine rksi«tenc, med katerimi je tudi dobra tretjina niihovih pristašev, samo da imajo uspešno   ajritaeljsko sredstvo prt občinskih volitvah!
-f- Klerikalna gospodarska organizacija v pravi luči. Klerikalna »Gospodarska zveza« se nahaja v veliki zagati. Pri dobavi krme 1. 1909. je izgubila 49.000 kron, dobava volov za vojno mornarico v Pulju in druga podjetja so ji povzročile zopet ogromne izgube. Ves ta težavni položaj so poostrile še druge razmere, ki so imele za posledico, da so odpustili ravnatelja Škerbiuca in na njegovo mesto nastavili nekoga kaplana. Škerbinc je bil menda teden dni odpuščen, potem pa so ga zopet nastavili v »Gospodarski zvezi« — za knjigovodjo. Zakaj vse to. ugibajo ljudje, a si ne vedo tolmačiti, zakaj se ravnatelja odpušča, da se ara po par dneh nastavi za knjigovodjo v istem zavodu. Iz povsem zanesliiveera vira smo dobili zagotovilo, da je bila naša svo-ječnsna vest, da je dobila »Gospodarska zveza« podporo od vlade, v celem obsegu resnična. Ne motimo se. ako domnevamo, da je nemara ta podno-ra v kakšni vzročni zvezi z navdušenjem dr. Šusteršiča za izdatke za vojno mornarico. Z vladno podporo si je »Gospodarska zveza« opomogla, kako dolgo, to pa je drugo vprašanje. Morda se po končanih občinskih volitvah zopet prično zadrege in zagate pri »Gospodarski zvezi«.
-f- VolHeem In volllkam Šentjakobskega okraja. »Gospodarsko napredno društvo za Šentjakobski okraj ima razpoložene volilne imenike za prihodnje občinske volitve v Ljnblia-ni v torek, dne 14. februarja prt Za-laznlku, v sredo, dne 15. februarja v gostilni pri Bergantu na Sv. Jakoba trgu in v četrtek, dne 16. februarja
v gosjimi pri BrisHJn ▼ florljansk! ulici, vselej od 5. popoldne do a zvečer. — VoTllel in volilke, prepričajte se, če ste vpisani v volilni imenik in kako ste vpisani!
Imenovanja. Pri stavbnem uradu mestnega magistrata imenovan je ing. Viktor Zupane definitivnim mestnim stavbnim pristavom; ing. Albert Poženel pa na novo začasnim mestnim štabnim pristavom.
— Kaj pa je tega treba bilo? Opaža se, da so nekatere tvrdke začele zopet siliti na dan z nemškimi napisi, hočejo menda na ta način veljati za nemška podjetja. Tako se »priporoča« slednje dni neka tvrdka za »Brautaustattungen«.
— Vrlo narodna gostilna je »pri sodčku« v Hrenovi ulici ozn Žabjaku. Ciril-Metodov nabiralnil vsak čas poln in zadnji mesec se nabralo v njem nad 24 K. To gostili priporočamo naprednjakom v obiski ker je gost i lničarkaf gospa Milavčeva skozinskoz zavedna narodn jak inja!
— Našemu uredništvu je poslal g. Anton Puntar, trgovki sotrudnik v Kranju, 1911 znamk za družbo sv. Cirila in Metoda.
Garnizijski plesni veneek dalje-služečih podčastnikov v Ljubljani. Ze objavljenim noticam o garnizij-skem plesnem venčku, ki se vrši 16. t. m. v veliki dvorani hotela »Union«, še pripominjamo, da bo letos izvanredno sijajno prirejen. Prav posebno skrb je odbor posvetil dekoracijam in okrušenju dvorane, a poleg tega tudi ni pozabil na razna presenečenja. Pokroviteljicam plesa pa so namenjena še posebna počaščen ja. Ta prireditev bo ob enem poslov i te v od odhajajočih tovarišev domobranskega gorskega polka št. 27, katerim naj bi ostala v njihovih poletnih postojankah kot prijeten spomin na Ljubljano. Damska darila^ ki so izložena v trgovini g. Iglica na Mestnem trgu, so zelo okusna in bistroumno izbrana, H koncu še omenjamo, da se je g. kapelnik Christoph izjavil, da je iz posebne prijaznosti pripravljen voditi plesno godbo, ki bo nastopila jolnoštevilno.
Poročil se je danes gospod Joško Š i n k , živinozdravnik z gospico Martinko Š m i d , hčerko veleposestnika, pivovarnarja in graščaka iz Gašteja.
Ljudsko štetje v političnem okraju Radovljica. V sodnem okraju Kranjska gora izkazuje štetje skupaj 12796 prebivalcev in sicer: V občini Jesenice 5417 (1. 1900 jih je bilo 3604 torej se je prebivalstvo pomnožilo za 1813 duš) ; v občini - Koroška Bela 2711 (1. 1900 jih je bilo 1662, torej se je prebivalstvo pomnožilo za 1049 duš) : v občini Kranjska gora 1482 (1. 1900 jih je bilo 1528, torej se je skrčilo prebivalstvo za 46 duš); v občini Dovje 1528 (1. 1900 jih je bilo 1345, torej se je prebivalstvo pomnožilo za 183 duš); v občini Radeče 711 (1. 1900 jih je bilo 768, torej se je skrčilo prebivalstvo za 57 duš); v občini Bela Peč 947 (1. 1900 jih je bilo 714, torej se ja prebivalstvo pomnožilo za 233 duš). V sodnem okraju izkazuje štetje skupaj 21.249 prebivalcev in sicer: V občini Brcznica 1429 (1. 1910 jih je bilo 1410, torej se je prebivalstvo pomnožilo za 19 duš) ; v občini Gorje 3056 (l. 1900 jih je bilo 2562, torej se je prebivalstvo pomnožilo za 494 duš); v občini Kropa 704 (1. 1900 jih je bilo 783, torej se je prebivalstvo skrčilo za 79 duš) ; v občini Lancovo 653 (1. 1900 jih je bilo 619, torej se je prebivalstvo pomnožilo za 34 dnš) ; v občini Lesce 980 (L 1900 jih je bilo 831, torej se je prebivalstvo pomnožilo za 149 duš); v občini Srednja vas 2603 (leta 1900 jih je bilo 2460, torej se je prebivalstvo pomnožilo za 143 duš); v občini Mošnje 1205 (l. 1900 jih je bilo 1124, torej se je prebivalstvo pomnožilo za 81 duš): v občini Radov-ljica 756 (1. 1900 jih je bilo 732, torej se je prebivalstvo pomnožilo za 24 duš); v občini Ribno 1507 JI. 1900 jih je bilo 1446, torej se jo prebivalstvo pomnožilo za 61 duš) ; v obč. Kamna gorica 576 (1. 1900 jih je bilo 622, torej se je prebivalstvo skrčilo za 46 du*š): v občini BW 1984 (1. 1900 jih je bilo 1646, torej se je prebivalstvo pomnožilo za 338 duš); v občini Begunje 1076 (1. 1900 jih je bilo 1300, torej £e je prebivalstvo skrčilo za 224 duš): v občini Predtrjr 432 (leta 1900 jih je bilo 407, torej se je prebivalstvo pomnožilo za 25 duš); v občini Boh. Bistrica 2117 (L 1900 jih je bilo 1667, torej se je prebivalstvo pomnožilo za 450 dnš). Ves politični okraj, ki je imel 1900 1. 29.448 prebivalcev jih je imel 31. decembra 1910 leta 34.045, torej se je prebivalstvo pomnožilo za 4597 duš. — Ali bi iz drugih okrajev ne bilo mogoče dobiti tako preglednih izkazov.
»Župnik rešil žtvlj-nje dečku.« Pod tem ginljivim naslovom je priobčil »Slovenec« poročilo, da je begunjski župnik, Kleindienst na Bledu nekemu 131etnemu dečku rešil življenje. Pa so zopet poredni ljudje župnika Kleindiensta potegnili, kajti pri rešitvi dotičnega dečka je župnik Kleindienst igral prav neznatno vlogo. Lahko bi se že bil izkazal, pa ni
imel poguma. Stvar je bila tako-le: Železniški čuvaj št. 39 Josef Poljšak je bil tisti čas pri restavraterju Jakobu Sodji, ko je pritekel sin Antona Pretnerja po jezeru in kričal: Pojdite hitro pomagat, Lucnekov fant je padel pod led. Čuvaj Poljšak je pograbil drog, s katerim vlačijo led iz vode in je tekel na lice nesreče, drugi pa za njim. Bil je že skrajni čas. Ponesrečenega fanta ni bilo nič videti. Šele, ko je bil Poljšak na licu mesta, se je fant še enkrat prikazal na površini vode, a ne več z glavo, le z rokama je grabil po vrhu. Poljšak mu je potisnil drog v roke. Ko je deček začutil drog, ee ga je oprijel, kakor s kleščami in Poljšak je fanta zdignil nad vodo. Takrat šele je prišel na pomoč župnik Kleindienst, ki se je z dvema dekletoma drsal blizu a, in je Poljšaku pomagal vzdig-i dečka nad led. Gospod Anton Pretnar je vzel dečka na svoj dom,da so ga preoblekli in segreli. Tako je bila stvar!
Lovski ples v Metliki prirede v nedeljo 19. t. m. v prostorih »Narodne čitalnice« metliški lovci. Poskrbelo se bode, da bo imela ta veselica značaj prave lovske zabave, ki naj bi nudila posetnikom neprisiljeno radost v lovsko okrašenih prostorih. Nahajali se bodemo sredi zelenega gaja na prostrani poljani, lovski rogovi pa bodo vabili k plesu in ob poskočni godbi bodo rajali veseli pari ob zvokih mamljivih valčkov. Prijatelji lovcev dobro doŠIi!
Hnd mraz. Prijatelj našega lista nam poroča, da vlada v gorkem delu hrvaškega okraja Delnice - Vrbovska tak mraz, kakršnega tam že 15 let ni bilo. Navadno je 23 do 24 stopinj mraza.
Efektroradiograf »Ideal«, zraven glavne poste ima od srede, dne 15. februarja do petka, dne 17. februarja sledeči spored: Policistova palica. (Komično.) Največji nemški Čoln Ferrv. (Naravni posnetek.) Izlet v kretalnem zrakoplovu. (Naravni posnetek.) Podmorsko ženitovanje. (Fantazija.) Moric in njegov dvojnik. (Komično.) Dodatek k zadnjima dvema predstavama ob 7. in polu 9.: Katilina. (Zgodovinsko dejanje.)
K požaru v dr. Tavčarjevi nisi. K včerajšnji naši notici pod tem naslovom se nam piše: »Gospa dr. Tavčarjeva ni bila rešena po požarni brambi, temveč potom privatnih oseb, ki so v naglici prineslo potrebne lestve iz Salendrove ulice, po katerih je gospa dr. Tavčarjeva mogla dospeti na tla in se tako rešiti. Na isti način se je potem tudi rešila kuharica. Zgodilo se je to prej, predno je prišla požarna brainba. Med reševalci so bili ti-le gospodje: Ivan Meglic, ključavničarski mojster; Josip Lončar, trgovec; Cenko ml., Josip Mula-ček, uradnik c. kr. kmetijske družbe; Klauer mL; Ivan Michler, uslužbenec mestnega magistrata in še dva delavca.
Nasilnež. Ko je okoli 2. zjutraj stražnik po Florijanski ulici patroli-ral, je naletel na nekega sumljivega tujca, katerega je pozval, naj se legi-timuje. Ta pa tega ni hotel storiti, marveč je začel varnostnega organa psovati. Ko mu je stražnik napovedal nato aretacijo, jo je nočni ptič naglo popihal proti Žabjaku, stražnik pa za njim. Ko ga je ujel, se je začel med obema ljut boj, pri katerem je stražnik slednjič le obvladal. Vsa zoper-stavljenje ni tujcu pomagalo ničesar in moral je v osrednjo stražnico. Tam se je zopet razvnel in začel biti in grizli okoli sebe, kakor divjak. Pri tem je vidno poškodoval dva stražnika., naposled pa so ga utaknili v disciplinarno celico. Drug dan si je suro vež izmislil, da ima polomljena rebra, a je tako konstatoval policijski zdravnik kakor tudi zdravnik v bolnici, da možakar to le simulira. Po zdravniški preisavi so ga izročili c kr. deželnemu sodišču v preiskovalni zapor. Pri uradu se je dognalo, da je nasilnež zaradi javnega nasil-stva, težke telesne poškodbe, kakor tudi zaradi goljufije in tatvine že mnogokrat predkaznovani, 1868. leta na Malem vrhu pri Slovenjem Gradcu rojeni dninar Fran Pušnik, ki se je že pred dvema loti na enak način znesel nad nekim stražnikom, kateri ga je takrat aretoval zaradi berače-vanja, potem pa še zagrešil hudodelstvo motenja vere, zakar je dobil pri sodišču zasluženo plačilo, kakršnega ima zopet pričakovati.
Tatvini. V Vevčah je bil v papir-ničnem skladišču ukraden 25 m 90 cm dolg tranmisijski jermen, vreden 88 K.VSubadolah pri Kamniku je bilo posestniku Ivanu Bergantu in po-sestnici Mariji Jeršinovi pokradene več konjske oprave. Tatvino je baje izvršil nek neznan človek. Pozor pred nakupom!
Ar eto van je bil včeraj 1888. leta na Viču rojeni in tjekaj pristojeni, zaradi raznih slabih činov že češče predkaznovani postopač Pran Krž-manc, ki ima za mesto prepovedan povratek. Oddali so ga sodišču.
Delavsko gibanje. Včeraj se je s Južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 15 Maeedoneev, 16 Slovencev in 2 Hrvata.
Izgubljeno in najdeno. Brtvslcf vajenec Bartolini je izgubil na drsali* šču srebrno žepno uro. — Neka dama je izgubila z zlatom obrobljeno svilnato čepico. — V neki trgovini je bil pozabljen rjav muf.
»Slovenska Filharmonija« kou-certira danes v kavarni »Evropa«. Začetek ob 9. uri zvečer, vstop prost.
Narodna oBranrta.
Šentjakobsko - trnovske ženske podružnice sv. Cirila in Metoda ob* čni zbor bo v petek, dne 17. t. m. ob 4. popoldne v pisarni Ciril-Metodove družbe v Narodnem domu.
Družbi sv. Cirila in Metoda poslala so litijska dekleta kamen. To pokrovi tel ji no bo zastopala gospica Pavla M e š e k. Da se je kamen dodelal, so dekleta darovala od zadnje veselice 11. t m. eno tretino čistega dohodka, K 4706. — Naj bi našla tudi druge posnemalke.
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je poslal g. nadučitelj Fran Cvetko znesek 7 kron, katere je nabrala na gostiji Martina in Marije Kolmanič v Bučečovcih družica Micika Hofmanova. — »Rokodelsko podporno društvo« in podružnica »Narodne delavske organizacije« v Ajdovščini sta poslali vsoto K 11*64 kot prihodek šaljive poste na plesu dne 22. m. m. Hvala!
Društvena naznanila.
»Triglavanskl« ples. Kakor smo že poročali, sodeluje v nedeljo zvečer na »Triglavanskem« plesu polno-številna »Slovenska Filharmonija« pod osebnim vodstvom koncertnega kapelnika g. E. Czajanka. Vsled tega bodo izvajane glasbene točke stale na koncertni višini. V sledečem pri-občujemo plesni red in razpored muzikalnih točk. 1. Polonaise (Bial: Slavnostna poloneza.). 2. Valček (Parma: Pozdrav Gorenjski.). 3. Polka mazurka (Milldcker: Lepa Poljakinja.). 4. Četvorka I. (Parma: »Triglav«.). 5. Valček (Albini: Remini-scence iz operete »Baron Trenk«.). 6. Polka francaise (»Welly«, arija iz Evslerjeve oporete »Umetniška kri«.). 7. Valček (Fall L.: Valčkovi motivi iz operete »Ločena žena«.). 8. Beseda. 9. Valček (Strauss: Valčki iz operete »Valčkov čar«.). — Odmor od pol 1. do pol 2. — Po odmoru: 1. Valček (dame volijo) J. Jarno: Motivi iz operete »Logarjeva Krista«.). 2. Četvorka II. (Bizet: motivi iz opere »Carmen«.). 3. Valček (dame volijo) Lehar: Valčki iz operete »Grof Luksemburški«.). 4. Polka-mazurka (Chero: Souvenir de Ragu-sa.). 5. Četvorka III. (dame volijo) po motivih iz Straussove operete »Cigan baron«.). 6. Valček (Lehar: Motivi iz operete »Ciganska ljubezen«.). 7. Valček (Lehar: Valčki iz operete »Knežna«.). 8. Polka, hitra {Ziebrer: »V vrtincu«.). — Konec. —- Vstopnice za osebo po 4 K in za dijake se bodo dobivale samo pred vstopom v plesno dvorauo.
»Sokolova« maŠkcrada. Letošnja »Sokolova« Maškerada, ki bo kakor običajno, na pustni torek v ljubljanskem »Narodnem domu«, se bo vršila pod naslovom: »Emona-Ljubljana«. Ta naslov je razumeti tako, da naj maske in skupine mask na tej ma-škaradi v podobi pokažejo vse važnejše epizode iz zgodovinskega razvoja slovenske prestolice. Barjani, prebivalci stavb na kolih, Rimljani, nuni, Obri, Franki, Nemški vitezi, Turki, kuga in njeno divjanje, reformacija, francoska okupacija, ljubljanski kongres, Vodnikova in Cojzova doba, Ljubljančani izza zadnjih 50 let, Ljubljančani v bližnji in daljnji bodočnosti — pestrejše izberi za posamezne maske kakor za večje in manjše skupine ni mogoče misliti. Podrobnejša navodila slede jutri.
Ižanski »Sokol« je imel dne 2. t. m. svoj II. redni občni zbor v gostilniških prostorih br. Frana Viran-ta. Iz raznih poročil je razvidno, da je društvo v pretečenem letu jako vrlo napredovalo. Akoravno nima društvo lastnega krova, vendar se je udeležilo telovadbe pri župnem zletu v Ljubljani in pri vseslovenako-so-kolskem zletu v Celju. Poleg tega je. priredilo društvo več pešizletov z javno telovadbo v ižansko okolico. Iz blagajniškega poročila je vidno, da ima ižanski »Sokol« vkljub mnogim stroškom in izdatkom za nabav.orodja K 78*59 preostanka. ITdeležba je bila polnoštevilna. Bratska župa »Ljubljana« je bila zastopana po župnem nadzorniku in podnačelnikn br. Bojanu D r e n i k u. Pred zaključkom je izrekel br. starosta v imenu »Sokola« za njegovo marljivo delovanje in požrtvovalnost najiskrenejšo zahvalo. Izvoljen je bil sledeči odbor: Starosta br. Josip Zdra v je; pod-starosta br. Alojzij M i n a 11 i; načelnik br. Vilko Mi na 11 i; odborniki: bratje Pran Virant, Anton Meša n, Anton Bolha, Anton Cankar, Ivan Škraba, Anton J ere; namestnik: Fran Kramar; pregledovalca računov: Ivan Ger-
beic, Martin Zdravje. £ot župna delegata: Anton Cankar in Josip Zdravje.
»Sokol« na Vrhniki ima svoj ofr-eni zbor v nedeljo 19. t. m. ob 2. uri popoldne v čitalničnih prostorih.
Projueta.
Slovensko gledališče. Jutri, v četrtek, se poje prvič za par-abonente O. Pueeinijeva težka, zelo komplicirana in velemelodična italijanska opera: »Boheme«. Opozarjamo, da je Pueeini to svojo opero predelal in se uprizarja zdaj pri nas operu »Bohč-me« v najnovejši priredbi. Zhusti v II. dejanje je več novih točk, ki s«? pri nas še niso pele. Tudi jutri poje vlogo Rudolfa kot gost gospod Er-nest vitez Cammarota. Opero je po vzoru dunajskega dvornega gledališča docela nanovo uprizoril g. režiser H. N u č i Č.
Slovensko gledališče. Gledališka
sezona se s hitrim korakom bliža svojemu koncu in 6toprav skoro konec nam   je    mogel šele prinesti pravi operni    večer, katerega smo pogrešili do snoci. Vprizorila se je Pueeinijeva opera v 4 dejanjih z naslovom:  »Boheme«.     Največ svetovne slave donosio je Puccinijn pač to delo, ki je najbolj čutno in skrbno obdelano.   Lepe. slike, ki se nam vrste pred očmi ob spominu na »Madame Butterflv«, zde se nam nekako obledele, če jih primerjamo z »Boheme«, »Tosca« nas navdaja ■ zadovoljstvom, a »Boheme« pa je v stanu, da «n inkuje   čarobno s svojim pestro-barvnim oblačilom in nas naravnost navduši z nežnostjo, ki nima primere v moderni glasbeni literaturi. Pueci-ni je takorekoč ustanovitelj i talijanske jru veri zrna, ki ne pozna ob istem rasu večjega talenta kot njega. Dasi-♦ r.vno je postal pri nas poznat šele za Leoneavallom in Maseagnijem, ven-dar   ne   žanjejo  njegova  dela nič manjše slave kot ista Leoncavalla ali pa Masotignija. Večje število uspelih <1el priča, da je poklican k višjim či-uom. Mnogo večji realist, kakor oba onadva, je Puccini ne samo v obravnavanju stvarjenja in pripovedovanja, temveč tudi v muzi ki; on je mojster malih sredstev, ki jih, kakor najbolj vešč slikar, razvršča v pisano, ooarujočo skico. Pravo naslado je poslušati    za    težkim AVebrom, lahko, molodijozno južno godbo, ki vsebuje kljub temu toliko življenja in zanosa, kakor ga ni najti v vsakem delu. — Vsebina je itak znana, in ker je Tudi ponatisnjena na gledaliških li--tih. zato je ne bomo navajali in preidemo   takoj na oceno gg. solistov. Kot Rudolf jo gostoval prvi tenorist zagrebške   opere gosp. Ernest vitez C a m m er o t a. Odveč bi bilo njemu peti slavoepev, odveč bi bilo njegovemu    glasu delati poklone in menda sra ni več med nami, ki bi ne vedel in ne znal ceniti njegove velike umetnosti. Dovoli naj nam, da se mu naj-iekreneje zahvalimo   z-j umetniški užitek prve vrste. Občinstvo mu je navdušeno prirejalo prisrčne ovacije ki se kar niso hotele poleči in zopet in zopet se je moral pokazati ob odprti sceni. Njego vredna družica bila ]*  2rdč. N a d a sova kot Mirni. Ta izvanredno nadarjena umetnica pokazala   nam je znova vso lepoto in veličino svojega polnega in ganljivega glasu. Posebno priznanje zasluži za duet z Rudolfom v I. dejanju, ter za globoko prednašanje zadnjega speva, ko umira. Njena igra je bila osvežujoča in naravnolepa, in dosegla je največji uspeh.     Gdč. Š m i d o v a nas je. to pot prav prijetno iznenadila, kajti nismo pričakovali, da bode njena Musette izpadla tako izborno v pevskem, kakor tudi v igralskem ožini. V petje je vlila tudi dušo in zato je prišla Musette do polne veljave. Mogoče bi bila dosegla le več, če bi znala izbirati in sestavljati toalete, ki učinkujejo     harmonično. Slikarja Marcela je pel g. P er š 1, glasbenika Schaunarda g. B u k s e k in filozofa Collina g. K r i ž a j. V^i trije so znali z živahno igro in umetniškimi mani-rami napraviti iz svojih vlog to, kar so zahteva.   V pevskem oziru so vsi trije   skoro na enaki stopinji in mi ^mo v resnici na te tri pevce ponosni* Bernarda,   hišnega   gospodarja, je igral g. B o h u s 1 a v, ki si ga je zamislil s stališča operetnega komika in ga izvedel popolnoma dobro. Da je Bila za zbor primijera zopet kot nekaka generalna skušnja, skoro ni treba omenjati, a priznati se pa mora, da so bili otročiči-pevci točni in sigurni. Orkester j^ prav izvrsten in kaže, da ima odličnega voditelja v a. prof. R e i n e r j u, ki se v resnici vedno   potrudi nuditi občinstvu kaj res umetniškega. Režija je bila v veščih   rokah g. N u č i ča , scenerija pa ni zadostna, da bi mogla izpolniti vse   zahteve, ki jih stavi ta opera. Gledališče je bilo za opero slabo obiskano. —•—
Kn]tftvAO!L
— »Slovenski Sokol« ima v 1,
številki novegal letnika sledečo vsebino: 1. Slovenski sokolski domovi. S. Telovadba v eetetičnom ozirn. a. Proste vaje za II. nfvaaki vseaoko!-ski zlet v Zagrebu leta 1911. 4. I ta?., noterosti. 5. Književnost.
— Dle Slaven, ein Urvalk Karo* pas. Von Martin Z u a k o v i e. To znamenito dek) našega rojaka c. in kr. majorja Zunkovica je sedaj izšlo razširjeno in spopolnjeno v šesti izdaji v založbi vseučiliške knjigarne Juri Szelinski na Dunaju, I., Neuer Markt Nr. 8. Cena broširanemu izvodu 12 kron. O tem važnejšem delu bomo seveda izpregovorili še obširneje.
— Žirovnlkove narodne pesmi, IV. zvezek, ima v zalogi konsorcij »Slov. Branika«. Pesmi so posebno pripravne za male zbore in za družabno zabave Vezani zvezki imajo majhno obliko. Naročajo se po slovenskih knjigarnah in pri upravui-štvu »Slov. Branika«. Cena 1 K.
izpred sođKčo.
Kazenske obravnave pred okrajnim sad iščem«
Ljubezniv zakonski par. Nedavno sta se zakonska Franc in Marija Bučan nekaj sporekla in potem stepla. Stvar je prišla na uho tudi sodniji in državno pravdni*!vo je oba zakonca obtožilo, ker pretep ni dovoljen. Pri sodniji pa stn se oba zakonca omehčala, prosila drug za drugega in se poravnala. Sodniku se je tudi srce otajalo in je oba oprostil.
Pobiralec vstopnine. Pred kratkim je slikarski pomočnik Andrej Jager, na drsališču v Trnovem, na ta-kozvanern >^Kernu« pobiral vstopnino. Vsled tega in ker je pri tem pobiranju še nekemu fantu stnral pelerino, je prišel pred sodišče. Tu pa se jc izkazalo, da je »lager drsalce hotel le pripeljati do Franceta Šarca, ki je-bil opravičen pobirati vstopnino. Ce na se je pri tem nekemu de^kt: strera-la pelerina, je to isti sam zakrivil, ker je potegnil s silo za njo, ko ga je •astnik ledu prijel. Jagcr je bil oproščen.
Bazne stvari.
* Goljuf nad vse goljufe. Mona-
kovska policija je aretirala včeraj goljufa, katerega so iskali nemški, avstrijski in italijanski državni pravdniki. Izdajal se je za turškega ministra, ki ima nalogo, da naroči za svojo vlado pri združenih strojnih tovarnah stroje in lokomotive za 2 milijona. Pod pretvezo, da denarja še ni prejel, je skušal izvabiti od te firme večjo vsoto denarja, izdal je tudi ček na kredit Lvonnais, s katerim je hotel dvigniti 50.000 mark, spoznaii pa so, da je bil ček ponarejen. Dozdevni minister se piše Gotti in je znan kupčevalec z deklicami iz Kahire. ter je pod različnimi imeni izvršil goljufije na Dunaju, v Budimpešti in v Trstu. Poštenjakovič govori 8 jezikov in nastopa zelo sigurno.
* Kuga v Aziji. V Charhinti je včeraj umrlo 19 oseb za kugo. V obmorskih pokrajinah ruske Sibirije se dosedaj ni pripetil Še noben slučaj kuge. Banka vlada nameravv te dni začeti s podiranjem kitajskega predmestja v Vladivostoku, kjer vlada velika nesnaga, ter zgraditi /a Kitajce posebno mesto, nekolik* oddaljeno od VI adi vos t oka.
Telefonska in brzojavna
poročila.
Radi slovanskega bogoslužja. Zader, 15. februarja. V Sučurju je lani prepovedal hrvaški škof, da bi se v cerkvi rabil hrvaški, oziroma slovanski jezik. Ljudstvo je ta prepoved tako ogorčila, da je posnemalo zgled Ricmanjcev. V sučursko cerkev že več nego leto dni ni bilo nikogar Ko so Škofje uvideli, da se Sučurjani ne dado ukloniti, so se 13. f. m. sestali v H varit, da se posvetujejo o su-čnrski aferi. Sklenili so, do sestavijo glede slovanskega bogoslužja f »osebno spomenico ter jo odpošljejo papežki kuriji v Vatikan. Danes pa je prišlo k livarskemu Škofu Zaninovičn 100 rodbinskih očetov, ki so izjavili, da vztrajajo pri svoji zahtevi po slovnu-skem bogoslužju i vso neupogljivost* jo in da so v nasprotnem slučaju čvrsto odločeni, da ustanove svojo slovansko cerkev.
Visoka soln političnih znanosti v Pragi.
Praga, 15. februarja. Na novo ustanovljeni visoki šoli političnih znanosti se prično predavanja prihodnji ponedeljek 20. t. in. Vpisalo se je 105 slušateljev* med temi 20 uradnikov in 5 dam. Uvodno preda-
vanje bo Intel državni poslanec dr. Krama*
Delegacije.
Budimpešta, 15. februarja. Vojni odsek avtrijske delegacije je danes nadaljeval razpravo o vojni mornarici. Govorila sta referent dr. dehlegel in krščanki socijalec Steinei. Bolgarski in slovenski gostilničar ji.
Sofija« 15. februarja. Tu se je vršilo zborovanje bolgarske gosti lni-čarske zveae. Na zborovanju je bil navzoč tudi predsednik ljubljanske gostilničarske zadruge Iv. Keuda, ki vodi po nalogu vlade I. bolgarski gosti Iničarski tečaj. Predsednik bolgarske zveze Mlnčev je v izbranih besedah pozdravil slovenskega gosta ter poudarja) slovensko - bolgarsko krvno bratstvo. Na to se je proklamiralo pobratimstvo med bolgarskimi in slovenskimi gostilničarji. Sprožila se je misel, da prirede poleti bolgarski gostilničarji velik izlet na Slovensko. Tnrskl sultan v Albaniji.
Carigrad, 15. februarja. Zatrjuje se, da bo sultan Mohamed prihodnjo spomlad meseca maja poseti! Albanijo ter nekaj dni bival tudi v Skoplju in Bitolju. Listi naglašajo, da so s tem odvržene vesti, da bo spomladi v Albaniji in Makedoniji izbruhnila splošna vstaja.
Nove ruske trgovske agencije.
Pctrograd, 15. februarja. Rusija otvori v kratkem Id novih trgovskih agencij.Med temi jih bo 5 prvega razreda, 8 pa drugega razreda. Na Dunaju se ustanovi agencija 1.. v Sofiji pa agencija II. razreda.
Ruski car ne pride na Angleško.
London, 15. februarja. V tukajšnjih dobro informiranih ruskih krogih se odločno zanika vest, da pride ruski car povodom kronanja angleške kraljevske dvojice na Angleško.
Dijaški izgredi na Ruskem.
Petrograd 15. februarja. Na univerzi je tudi danes vse polno policije in varnostnih organov. Samo v štirih dvoranah se vrše pod močnim policijskim varstvom predavanja. Dijaki so se dali zapeljati večkrat do velikih izgredov, nekateri dijaki so oklofutali profesorja Ivanovskega. Vlada je skle-uila napraviti na univerzi z naj-energičnejšimi sredstvi mir in red in bo kaj najstrožje postopala z dijaki, ki bodo kalili mir. V Charkovu je bilo aretiranih 70 dijakov. Rektor moskovske univerze Mamujlov jc odložil svoje dostojanstvo, ker mu jc notranje ministrstvo očitalo, da je med profesorskim kolegijem moskovske univeire mnogo revolucionarnih profesorjev.
Železniška nesreća.
Pariz, 15. februarja. Včeraj sta trčila pri postaji Courville dva vlaka, pri čemur je obležalo po enem poročilu 12 mrtvih in 17 težko ranjenih. Število mrtvih pa bo kakor je razvidno iz nadaljnega poročila mnogo večje. Ekspresni vlak, ki je vozil s hitrostjo 80 km je zadel v tovorni vlak. Takoj za ekspresnim vlakom pa je prišel še tretji vlak in le po naklučju se je zgodilo, da so ta vlak ustavili tik pred krajem nesreče sicer bi bil položaj še mnogo groznejši. Takoj po nesreči je prišla na lice mesta rešilna ekspedicija. Izpod razbitih vagonov se sliši strahovito tuljenje ranjenih. Odtrgane roke in noge leže razmetane ob progi. Pri silnem sunku sta se oba vlaka tudi vnela. Samo v prvem vagonu je 15 oseb mrtvih. Večina ranjencev leži še pod razbitimi vagoni.
Bethun, 15. februarja. Tu sta trčila danes ponoči dva vlaka z delavci. Oba vlaka sta jiopolnoma razdrta. Dva delavca sta bila ubita.
Gospodarstvo.
— Ljubljanska kreditna banka. V seji upravnega sveta, dne 15. t. m. se je odobrila čista bilanca z.a 1. 1910, katera izkazuje vsestranski napredek. Cisti dobiček za leto 1910 znaša, vštevši prenos iz 1. 1909 K 358.27372 proti I. 19Ć9 več za K 52.184*34. Občnemu zbora, ki se je določil na dne 7. marca t. 1., se jc sklenilo predlagati sledečo razdelitev: Resorvuemu in pokojninskemu zakladu se dodeli razun |>osebiiega azijskega skupička V. i'Adaj<> delnic v znesku K 73.11471 š€ nadaljnih K 50.19302 tako, da znašata potem K 600.000; delničarjem se izplača kot 7'/ćna (lani 6\V>r»a> dividenda K 210000 in se prenese na novi račun K 50.290 2«. Skupni promet banke presega v letu 1910 J000 milijonov kron.
- Prodaja jelovega, smrekovega in bukovega lesa. Deželna vlada v Sarajevu proda jelov, smretkov in bu kov les iz gozdnih okolišev Ronia-nija-Mokro-Ravna Flanina-Pale-bo-lenja Praca-Gor. Pračn in Bogovi čl Planina. Pismene ponudbe je vložiti pri deželni vladi v Sarajevu do dne 20. maja 1911, do U. dopoldne. — Razgia* a natančnejšimi podatki je v pisami trgovske in obrtniSke zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Izjava.*)
Ker zopet krožijo govorice, da nisem lastnica trgovine Bedej 8tr-nad, marveč da stoji za mvjim hrbtom g. J. 8 .Benedikt, izjavljam da sem trgovino kupila in plačala in sem torej jaz edina nje lastnica. Proti razsirjevalcein zlobne govorice pa ln> dem najstrožje sodnijsko postopala.
V Ljubljani , 14. febf. 1911. M. SEDEJ - STRNA D, modni salon I. vrste Ljubljana, Prešernova ulica st. 3.
* Ea vsebino tega spisa je ured o lit ▼« odgovorno le toliko, kolikor dole>s cako*
Izdajatelj la odgovorni urednik: Rasto Pustoslerašek.
Poslano.
zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prenavljanja se priporoča raba mnogo desetletji dobro znanega, pristnega ipMollovega »eidUltz-praska", ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse težkoće prebavljenja. Originalna škatljica I L Po poštnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar a. Moli, c. in kr. dvorni zalagatelj na Dunafo, Tacblaoben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati Moliov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 1 18
ifa edina slovanska 'Id, ura za leloradce.
Dobi se samo prt tvrdki Ljubljana H f iiHnnr Ljubljana
Motni tri H. lUllllu Sv. Petra cena
immmmmmmmmmmmm\
ofei
rffo
vt
ferrava
eleznaro Kina-Vino
Hialj•nična rantari a* Dn&alu lOOO: Dimtbo odlikovanje i» sassal dipiosi k slati kolajni.
Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je
rekonvalescentom = «   •  - in malokrvnCm zelo priporočeno od zdravniških avtoritet Iat>ortii olcua.
Večkrat odlikovano, j   Had 0000 Bdravniskih spričeval,
f  J. SERRAVALLO, t ■ ». MM Mam 3
j,   p--TBST-Barkov-Ue. -
1*************1
F
Kjer sta v redu tek, prebava. Sta teto In duša zdrava! Torej: Da ne boš bolan, Vživaj pravi »FLORIAN".
Želodčni liker
jo pripravil tek in prebavo marsikomu, ki Je zaman kupoval draga In neprijetna zdravil«!
Ljudska kakave*!
,  Kabinetni kakovost
liier K 2*40. .   „ 4-tt.
Naslov za nstetiia: »riORlAH«, kjapttaaa.
V,—mmMa^jm------ — -■ m
Postavno varovano.
Urodi Milil jltsafltft t UiMMt \
it M. (Par). tonit predat 810»,
t tetrtak, 16. fobmarja 1911.
Branič V aeconl: Opera!
BOHĆME.
(livlienjt ametnllinv - ftnhemov.)
Prizori iz romana Hemv Murgera pVlo do nohesBe" v štirih slikah. Besedilo spesnila G. Giacosa in L. Ulica. Uglasbil Giacomo Fneelni. Kapelnik prof. Frid. Reiner. Režiser Hinko Nučič.
Blagajnica se odpre ob 7. ori. Začetek ob 1 /28. nri. Konec ob 10.
Prisodila iredstan to v sosofo, 16. ftimiaria.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 12. svečana: Ludovik Japelj,
'iasebnik, 23 let, Badeeisega cesta 11.
Dne 10. svečana: Marija Karme-\u Velikanje. učiteljiea-redovriiea, Kongresni trg; J8. — Andrej Hrastnik, čevljarski pomočnik, 63 let, Ra-deckega cesta 11.
Dne 13. svečana: Vladimir Kla-dorotti. brivcev sin, 8 mesecev, Gruberjeva eesta 1. — Beti Nolli, zaseb-niea 62 let, Študcntovska nlica 2.
V deželni bolnici:
Dne 8. svečana: Tomaž fttiheijj občinski ubožpo, 64 let.
Due 11. svečana: Ferdinand Tes« *aro, sin metlarskega pomočnika, devet mesecev.
Borzna poročila«
Ljnbllanska
„Kreditna banka v Ljubljani*.
Urasli karti tfaaajtke fcefie 15. feoroaija Ilir
■alaifcaal paalrll.
V - majeva renta .... 4*2% srebrna renta .... 4°/§ avsti kronska renta  . .
I*/« OgT. „ „        • •
4*/c kranjsko deželno posojilo 4'/« k. o. čeJke dež. banke .
SreotCi
Iz L 1800 V|   .  . .
n   n 1S64 .....
tiske.....
zemeljske 1. izdaje .
n. „ . ogrske hfpotecne . . dan. komunalne avstr. kreditne . . . ljubljanske .... avstr. rdeč. križa  . .
bazilika ..... turške......
Delalo«.
Ljubljanske kreditne banke . Avstr. kreditnega zavoda . . Dunajske bančne dru2be . .
Južne železnice.....
Državne železnice ....
Alpine-Montan.....
Češke sladkorne družbe . . Živnostenske banke....
falsrte.
Cekini.......
Marke........
FranH........
Lire.........
Rubi ji........
Srečke
»» »t »t
n
M
It r» Ife »i »» n
f| Dnari!	SilfSfS
93-	93 20
97 —	97 20
92 95	93 15
9! 65	9185
95 -	96*-
94 —	95 —
214 —	220*—
306 —	312 —
156 r0	162 c0
299 50	3C5 -0
2b7-. 0	293 50
252 50	258 ^0
l 538 -	548 —
.; 53S-	545 —
92 —	98 —
88-	94 -
55-50	61 50
39 ;0	43 50
256^0	259 50
f 475*-	i 480 —
I 674 —	675 —
0 563 40	E64 40
113 50	114 50
1 744 60	745-rO
1 782 76	783-75
I 273* -	, 275 50
1 289*—	290*—
11 26	1139
117 25	117 45
95 05	95-15
94^0	94 70
253*50	254*75
Žitne cene v Budimpešti«
Dne 15 februarja 1911. Termin. Pšenica za april 1911 .   .   .  za 50 kg H 7$ »      » oktober 1911.   .  za 50 kg 1006 Rž za april 1911   ....  za 50 kg  S 31 Koruza sa maj 1911  .   .   .   za 50 kg   5 83 Oves za april 1911    .   .   .  za 50 kg  8 71 Ef Skf It.
Vzdržno*.
Heteorolosično poročilo.
Vi;h?n rad morjem
Sreta'1 zrtes! tlak 738*6 m
*     Stanje A6 i
2     cas   baro- g* i
£ ■ opazo-      t   i S" al
*   • ¥ mm i t— ~>
j
Nebo
14 i 2. pop. 747 51 -0 0 ,   9. zv. j 749*5 i —3 8
15.' 7. zj. i 749 4 ! —9*0
oblačno jasno
sr. svzh. del.oblac.
ar. jvzh. si. szah.
Srednja včerajšnja  temperatura — 1-4*, norm. —0 3\ Padavina v 24 urah 0 0 mm
Zahvala.
Za vse dokaze presrčnega sočutja ob bolezni in smrti rmjega blagega soproga, gospoda 593
Frana Druškovića
c. kr. sodaljskega slage v p.
za krasne vence in za mnogoštevilno spremstvo ob pogrebu se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Posebno zahvalo pa izrekam preč. duhovščini g. dež. sodnemu svetniku, g. deželnemu poslancu, gospodom c. kr. sod. uradnikom, g. učiteljem, g. obč\ odbornikom, slav. društvom, g. c. kr. Orožnikom tef oW. stražnikom.
Idrija, 14. svečana 1911.
ialnioda aoprotfa.
Dot er  tek! Zdrav Želodec imamo in nič nas ne tišći želodec, odkar r?f »mo izborne Pellorjiv« kroglice ž rabarbarom in znamko .Eliin« krogllcdu. Povemo Vam po ižkttinji, poizkusite tetudi. uravnavajo telesno odvajanje in pospešujejo prebavo.   6 Skatljic poštnine prosto samo 4 krone.   Izdelovalec samo lekarnar E. V. Feller v Štubici, Elizin trg št. 238 na Hrvaškem
24
Prva kranjska Izvozna pivovarna In sladarna na Vrhniki
priporoča svojo Izborno izdelke.
aročila  sprejema tudi  Ljubljanska kreditna   banka v Ljubljani.
tM treo> ino eno proda Mate) Oblak, ievliarski mojster, Kongresni trg
it 6. Ljubljana. 588
Ženitna ponudba.
Mlinar, 38 let star, neoženjen, kl bi rad prevzel majhno posestvo z 12.000 ali mlin v zakup, želi, ker mu manjka poznanstva, tem potom za ženo kmetsko dekle ali vdovo. 30 let staro, s 6000 do i£000 kron premoženja. — Dopisi pod „Mlinar 121" na upravništvo »SI. Nar.«
veščega kmetijsko gospodarskih del in merjenja lesa ter spretnega
vrtna rja
ki razume sadjerejo in vzdrževanje le-
potičnih vrtov,
sprejme takoj v stalno službo
Josip Lenarčič,
tovarnar in posestnik, Verd-Vrhnika-
Ponudbe naj se  opremijo s prepisi spričeval o do^eianjem poslovanju in tudi naznanijo zahteve plače.
Saldokontlsta
sprejme takoj tovarna na deželi.
Potrebno je znanje obeh deželnih jezikov in kolikor mogoče italijanščine, kakor tudi lopa pisava. Pogoje po dogovoru.
Ponudbe s prepisi Izpričeval in sliko sprejema upravništvo »Slovenskega Naroda*< do 28. februarja 1911
pod „Saldokontiat." 589
Adrija
in M
Oblastveno dovoljena 27%
strupov za lovske in Mite namene, g. Čvančara
v Ljubljani, Šeknburgova ul. 5
priporoča svojo izbrano zalogo
vseh sredstev za os rfeo in oja-čenje otrok v nežni mladosti — raznovrstnih in in inozemskih parfumov in sredstev za oleps nje polti ter ima poseben oddelek za fotograf, potrebščine in aparate.
Temna delavnica na razpolago.
Naročila   sc   izvršujejo   z   obratno pošto.
mmmm rs
BHlJanti na obroke!
Vsak. ki pošlje K 15*   . dobi takoj pristen 14 Karaten zlat verižićni prstan c. kr. \ punciran. okoli 4 grame težak. Dalje pristen b iljantni pr>tan najmodern. oblike. i 2 briljanta in saiir za K 150-— :ndi na obroke po mojih najugodnejših pogojih 4 K mesečno. Pošlje se todi lahko po povzetju zneska K 15-—. Pošilja se na
vse kraje.   Debelost prsta naj se navede v milimetrih ali posije progica papirja. ■
H*.   m^lEC^^M^'iSiffla^   Breclava, (Lundenburg) Moravsko.
Upoštevajoč naraščajoče treznostno gibanje in ustrezajoč tozadevno izraženim leljam je sklenilo podpsano vodstvo v svojih sedaj izpraznjenih pritličnih prostorih, na levo od • *   vhoda iz Frančiškanske ulice odoreti   .*.   .*. .*.
M ——
brezalkoholn
w
r
II
gostilne
Otvoritev v »eislis 19. Ittaija tli 4. šepnite i male umatan
Dobivala se bodo gorka in mrzla jedila, mleko, kava in čaj po nižjih cenah ter raznovrstno sadje Postrežnina (napitnina) se ne bo sprejemala. — Onirn, k žele imeti obed in večerjo brez pijače, se priporočamo za stalno naročbo. Dobival se bo tudi zajterk. 590 Za obilen obisk se priporoča
vodstvo hotela „Union".
EMSKA VOD
Preiiksseoo idravflaa ari ksisrlh, kišlje. brieevestl, lastezeaja, želodce) kislini, inflaeacl in nasledkih.
Dobiva se povsod po lekar-nah, dr gerijah in trgovinah I
z rudninskimi vodami. 3b82
Zaradi rodbinskih razmer se v zdravilišču Opatija-Voloako, Glavna cesta, proda majhna dobro iđoća
kavarna.
Naslov: Caf6-Voloska.
5>63
oNa stavbno podjele fi Samoi
v Ljubljani.
Oprava
za manufakturno trgovino
štelaie, prod. mize, blagajna za kasirko, ogledala  in steklene stene za pisarno
se po ceni proda.
Poizve se pri špediterju J. Škeiiju
v Ljubljani. 591
StaiDvanie ¥ sajeiti!
V mestni hiši št 18. Gradaška nlica v Ljubljani je eno v H. nadstropju ležeče iz 3 sob, kuhinje, kleti, drvarnice in kosa vrta obstoječe stanovanje
s t najem 1911 oddatiiDajem
Pojasnila daje mestni gospodarski urad v navadnih uradnih urah. 592
Mestni magistrat ljubljanski
dne 9. f' bruarja 1911.
Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik:
Lascban i. r.
Velika banka išče
572
dovoljenih in garantiranih srečk proti dobri proviziji. Slovenske alii hrvaške ponudbe je po«lati na   S. Horvath,
Budapest, Bathory nteza 5.
Predilnica za bombaževino išče
spretnega, zanesljivega oženjenega 578
ki je obenem vajen tudi kovanja, prelaganja cevi, popraviianja strojev, torej dobro izurjen v vseh v to stroko spa-dajočih delih. Sprejme se proti predložitvi izpričeval ob dobrem plačilu in prostem  stanovanju  z uporabo vrta.
Ponudbe pod „spretan kijučavni«
Čar11 na  uoravništvo «Slov. Naroda«.
vanju,
državnim, železniškim
JI IH In deželnim uradnikom Ul! pod najcenejšimi in naj-1111 ugodnejšimi pogoji proti •a m dolgoletnemu odplačen do višine dveletnih prejemkov, daje
SptUa Kredjtoia tzlonk<iw Towarzystwa wza-jeiRoycti oaz pieczeu w Kiakoiie. Basztoia i
Pojasnila se dajo gratis in franko. 264
J. Zamljen
čevljarski mojster
v Ljubljani, Sodna ulica št. 3
izvršuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo
storjenih čevljev.
Izdeluje tudi prave gorske in telovadske čevlje.
Za naročila z dežele zadostuje kot mera priposlan čevelj. 2i5
pisarna  in stavbno podjetje
ngenieur H. U
Ljubljana, Resljeva cesta št. 26. Strokovna imfitn tsbh vrst načrtov in pntračnnsv, Mm\ m^itvnl izvidi, prsvzeria zpđeb.
r.
Ženitna ponudba!
Gospodična, stara 21 tet, dobra go:podinja, s premoženjem 5000 kron, se želi radi pomanjkanja znanja tem potom v svrho žei'itve seznaniti z gospodom uradnikom ali pod-uradnikom. — Le resne ponudbe naj se pošljejo s sliko, katera se vrne, pod „Sretni zakon štev. 1« na upravništvo ^Sl. Nar.«
i«B9» aaaai ieii sns
jlaroiila niemajo"
■ razen prodajalne pisarne
® šentjanške prcmogok. dražbe J| v Kriievniftkl alicl S, aj II. nadstr., sledeče tvrdke:
■ Fr. Babic, Dolenjska cesta; • E. Kavčič, Prešernova nlica: m Lesku ic & Meden. Jurčičev B trg; 1. Mencinger. Sv. Petra c;
■ B. Se v ar, Sv. Jakoba trg; Urad. 2 gospodar, droštvo. Kongresni sj trg;  Naročila in denar za
■ premog za Siiko sprejemi J Lad. Kotnik, trgovec v Spod.
Šiški. Za sprejemanje naročil, ej kakor tndi za inkasiranje je S SE   opravičen gosp. Josip ■ 552 Baraga. ■■
anaannaitasf Hinecii
noraemte inrstiti
premog!
266
Po analizi, izvedeni po c. kr. geologičnem državnem zavedo na Dunaja potem po dr. A. Plnssn, profesorja kemične tehnologije na c. kr. visoki šoli za poljedelstvo na Dnnajn in končno po laboratoriju -Združenih mo-stecko-dncbcoiskib rudarskih revirjev" ima šentjanški premog 4059 4733 kalorij in 7-96—11-57 % pepela is se potemtakem more vzporejsti z najboljšim češkim.
Cena mu Je 2 R 40 h sa 100 kilogr.; tedaj nitja, kot cena vaakega dragega premoga.
Kdor je kdaj kuril z njim, ne opusti ga ss    nikdar več. ::
Telefon štev. 16.
427
Telefon atev. 16.
Leta 1837. ustanovljena delniška družba
ANJSKA STAVBIMSKA DRUŽBA V LJUBLJANI
Stavbno podjetništvo; pisarna za arhitekturo in stavbnotehniika dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbna in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Vicu s kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. — Priporoča se za stavbna dela vsake vrste«
Član dunajskih in berolinskih prevoznikov pohištva. — Spiejema vse v špedicijo spadajoče prevoznine iz vseh in v vse kraje, po najnižjih tarifh. — Prevaža pohištvo v novih, patentovanih pohištvenih vozeh na vse kraje, tudi v 2010 inozemstvo.
ii
Bavarski dvor.
Ustanovljeno leta 1908.
10.
Bavarski Dvor.
Ustanovljeno leta 1908
Sprejema na zalogo razno blago, po« luštvo itd. Krasna, suha in čista skladišča so na razpolago. — Nabiralni promet Dunaj Ljubljana in obratno zastopan v vseh večjih mestih. — Moj zastopnik na Dunaju je Kari LatH, špediter, Dunaj I. Schulhof 6.
Prešernove slike
prodaja Id poiilja po postnem ponetii Iv. Bonač v Ljubljani.
Cena sliki S kron.
3730
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani-
Stritarjeva ulica štev. 2.
Podratalos v Splieta, Celovca, Trstu in Sarajeva.
O.lniftka Bto»nle» K I,<MXMKM».
Sprejemi vloge n tepce a si tcteS ncsi ter ju nmtije ti Ist vkfi si Oslu
4
, Xi wj« k srolaja artete k vrttaosfaie papirje vseh ml [2 [O se iscvsea korzo.
23
7F
1929
R+B
1786
Priporočamo našim r_gospodinjam s
KOLINSKO CIKORIJO
iz edina slovenske8
tovarne v Ljubljani
Porozne prstene
kakor tudi drugo zlatnino pri* poroča po nizki ceni
FR. P. ZAJEC
Ljubljana. Stari trg 26« Pošiljam cenike brezplačno.
Najbolj pripravne in varne
trzcpnrilnlhe
za krmo, tlamoreulce, preše in stiskalnice ta sadje in grozdje, reMJaće, reporezulce, motorja, želez, blagajne, nagrobne križe, stavbeno potrebščine in vso drugo ielentJne se dobiva najcenejše in najboljše pri znani 2015
veletrgovini z železarno in poljedelskimi stroji
TUPI CA v Ljubljani
t¥Ra?<ije Terezije cesta št. 1.
Zahtevajte ponudbe!
Cene nizke!
Jy Zimska, fina
damska n otroška
oblačila In perilo
J*. Kristofič-Rucar
i ^ Ljubljana^
I  Stari trg ». 28 (nasproti Zalaznika).
rcffka trMra mM
jopic  —  plaftčev  — pelerin.
e Vaaaa m Mm
•dM I« d>e)bno blago, t
Lasulje
za gledišča
od 3 K naprej; brade 1 K; dolge 1 K 20 ?; krep za brade meter 1 K; Hm za brade, šminke, puder in druge potrebščine za maskiranje, vse po zmernih cenah. Barve za lase in brado nNerillM od dr. Dralleja v steklenicah po 2 K in 4 K priporoča
S. STRMOLI, Ljubljana
Pod Trančo št. 1. 2261
PATENTE
vseh dežela izposluje inženir 35
MJWm"9 oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik mm Dunaju VI., Marlahilferstrasse it. S7.
Kopajte In zahtevajte edino le
01 in METODOV OU
je najboljši. 13
flana zalioa pri Prri slov. zalegi laja ia raia na debelo v Ljuoliani. ložia ulica štev. 41.
NAZNANILO PRESELITVE.
SI. občinstvu javljam, da sem preselila svojo
specijalno trgovino
z izbranim! parfumi In rokavicami ,. ESg^SSZSZ?*
iz Sodie ulice št 4 na §\t«l##     *»% vi
Dunajsko cesto 12, v Jfathianovo hišo. Otlllja graCKO.
Ti
se sprejme
v „Narodni tiskarni".
Pili HA.
Pomladna is poletna m 1911.
■npen
Metr. 3'!0 dolg
za kompletno moško obleko
( 1 kupon 7 fcron { 1  kupon 10 kron
j 1 kupon 12 ki ! 1  kupon  15 ki
iače, te-
cron
kupon   15 kron kupon  17 kron 1   kupon  18 kron 1  kuoon 20 kron
lovnik) stane samo Kupon za črno salonsko obleko 20 K da!je blago za površnike, turistovski loden, svilnati kamgarn itd. itd. razpošilja po tvorniških cenah kot solidna in poštena vrlo znana 472 zaloga tvornice sukna
Siegel-lmhof v Brnu.
Vzorce gratis in poštnine prosto«
Prednosti privatni!) odjemalcev, ako M ago naroča
aTrektao pri ffrai SUgei-ImbaT precejšnje. 7arađI sflnega prometa M      vedno največja Izbira popolnoma svežega Maga. — Stalna najnižjo cone.
— Tudi cajraaajsa naročala 5« po vzorca vesta« ''zvrše.
Priporočamo našim gospodinjam pravi :'F£vHK£XOY: kavni
pridatek iz zagrebške tovarne.
«t. Zsgt n. T l!i51. S:S : v
Ustanovljena leta 1882.
Ustanovljena leta 1882.
iS
m
.*. Rezervni zaklad .*. nad pol milijona kron.
Stanje hranilnih vlog m dvajset milijonov kron.
i m
Um trn)
a
S
B
■
Ji
O
•a t«
i
<3J a
11* 1
>Q
35
k/3
> o
CM
o
o
C N C
H O
e
T je
m
e
04
Ht
O
>o e n
L
r»
•s O
fi.
Kmetska posojilnica
S5.S ljubljanske okolice -5531
i laimem zadružnim đonio y       Bbhjib tata ga. »
obrestuje hranilne   \ \\ 01    brez odbitka rent-
vloge po čistih
4 \ 1
0   .v aega davka« .\
Telefon Ste?. 105 Menita
Račun:
pri avstr. pošt. bran. št. 828.406 pri ogr. pošt. hran. št. 19.864.
C>
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dneva dviga.
Posojale h zemljišči
po 574% brez amortizacije ali na amortizacijo po dogovoru.
Eskomptuje
trgovske menice. ~^MJ II
Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000*—
Denarni promet v letu 1910 K 100,000.000.
I
se odda za 1. maj 370 v Gosposki ulici štev. 7.
SJZodnl $a(on.
Ga&iitittt damam ptipozoča fc najfincfČcefa c&uća
H 239
Sod čTianco.
£>a/ni (ifoSu&i vedno pzi-ptavfjcni. dTa&o tuci veti ci d t zadevi in za&ne cvetficc A   doma iz^otovtjent. /.
i Fran In
£jubljana, gradišče 7
»Pri kroni"
slovenski elektrotehnik, oblastv. koncesijoniran instalater za male in veletoke.
Hvala:   električne naprave
sa Ine in mož (izven ijubljan-skega mestnega omrežja) strogo po tozadevnih predpisih ; elektr.
zvonila, telalone itd.
:: Strokovnjak za strelovode. :: Nap snn m tTsti u razpiap
F
X SI X Cementne cevi ▼ vseh dlmenzl-iah, barvaste plošče itd.
X ■ X
Stopnice, balkone, spomeniki, stavbni okraski Itd.
X
UFU
1752