Celjski
TEDNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE CELJA
Leto II. — Štev. 24.
Celje dne 11. junija 1949
Cena 2 din
Poštnina plačaoa v gotovini
Zgraditi socializem
pomeni ustvariti tehniko
in si jo osvojiti!
TITO
Sredi petletke se kolektiv Železarne Store
bori za predčasno izpolnitev
polletnega plana
Martinarji so izpolnili polletni
plan 5. junija, celoten kolektiv
pa ga bo 10 dni pred rokom
z graditvijo težke industrije bomo
odpravili našo odvisnost, utrdili obramb-
no moč naše domovine, odpravili
žalostno dediščino iz predaprilsike Ju-
goslavije, ki se kaže v silno zaostali
tehniki ter na drugi strani v ogrom-
nem rudnem in prir6dnem bogastvu
naše zemlje, dali bomo naši vasi so-
dobne poljedelske stroje. Velike, tež-
ke, odgovorne, toda častne naloge sto-
jijo pred kolektivi težke industrije v
naši petletki. Te planske naloge delov-
ni kolektiv Železarne Štore častno iz-
polnjuje. Z boljšo razdelitvijo dela, s
pravilnejšo razmestitvijo delavcev ter
z novim socialističnim odnosom do dela
in s stalnim tekmovanjem je kolelctiv
dvignil produktivnost dela od začetka
p)lanskega gospodarstva do danes za
30%. K temu porastu proizvodnje so
brez dvoma obilno doprinesli številni
novatorji in racionalizatorji, katerih
predlogi se večinoma že izkoriščajo. Na
različnih materialih, gorivu, mazivu in
delovni sili je prihranek teh predlogov
na tri milijarde dinarjev v. podjetju.
T^o je n. pr. racionalizator tov. Kal-
čič Matija, mojster v energetskem od-
delku skonstruiral napravo, s pomočjo
katere cirkulira voda od generatorja v
kotlarno ter s tem prihranil letno nad
200.000 din. Drug iprimer racionalizator j a
je tov. Zonar Jurij, ki je s svojimi raz-
ličnimi predlogi nadomestil s stroji de-
lo\mo silo ter na ta način prihranil
upravi podjetja 192.000 din. Ogromnega
pomena za dvig proizvodnje je omrežje
ozkotirne železnice, ki povezuje obrate
drugega z drugim. To omrežje je de-
lovni kolektiv v največji večini zgradil
pi-ostovolijno, saj so na čast V. kongresa
KPJ delali prostovoljci na progi noč in
dan. Med najvztrajnejšimi so bili Kal-
čič Matija, Polanc Jože, direktor tov.
Svetdk in drugi. S pomočjo te proge so
odpadli vsi privatni vozniki, več delovne
sile pa so lahko zaposlili drugod, obrati
so :pravočasno preskrbljeni s surovina-
mi, podjetje pa je na podlagi te prihra-
nilo nad četrt milijona din letno.
V tej borbi za izpolnitev planskih na-
log, za dvig produktivnosti dela in zni-
žanje proizvodnih stroškov pa so iz sre-
de kolektiva izšli številni udarniki, kot
prvoborci ,za socializem. Stopetdeset jih
je. Vsi ti udarniki, novatorji, racionali-
zatorji ter vsi oni, ki so neumorno de-
lali, imajo zaslugo, da je kolektiv do-
segel plan že dvakrat do 29. novembra.
Na letošnjem občnem zboru je kolektiv
zopet sprejel obvezo, da bo izvršil plan
do 29. novembra vkljub temu, da je za
13% višji od lanskega in istočasno na-
povedal vsem kolektivom črne metalur-
gije Jugoslavije tekmovanje. Da bi ko-
lektiv bil na tekočem in seznanjen s
tekmovalnimi rezultati, sklicuje uprava
podjetja širše proizvodne konference,
kjer pregledajo uspehe in sprejemajo
nove obveze. Talko je martinama zaradi
dobre organizacije dela, pravilnega od-
nosa mojstrov do delavcev izvršila pred-
časno remont, delno pa tudi zaradi do-
brega materiala izvršila svoj polletni
plan do 5. junija. Tudi drugi obrati niso
mnogo zaostali, eni bodo dosegli plan
prej, drugi pozneje, pričakujejo pa, da
bo polletni plan podjetja dosežen deset
dni pred rokom.	»
V znak priznanja kot najboljši kolek-
tiv črne metalurgije Jugoslavije, je pre-
jel kolektiv zvezno prehodno zastavo,
razne diplome od strani Centralne upra-
ve in Glavnega odbora sindikata Slo-
venije, od Zvezne vlade pa denarno na-
grado v znesku 300.000 din. Uprava pod-
jetja je pa razdelila iz sklada vodstva
med najboljše delavce in uslužbence v
tej prvi polovici petletke nad 1,000.000
din nagrad. Od Prezidija ljudske skup-
ščine FLRJ je prejelo 11 delavcev vi-
soko priznanje za njihovo delo, med
njimi tov. Razinger Stanko, kot najbolj-
ši mojster v martinarni in tov. Kalčič
Matija, mojster in racionalizator, sta
prejela v znak priznanja za njime za-
sluge, ki jih imata pri izgradnji socializ-
ma Orden dela III. stopnje.
Poglejmo še nekoliko izven tovarne.
Na hribu nad tovarno rastejo lepe sonč-
ne stanovanjske hiše, namenjene naj-
bolj zaslužnim delavcem kolektiva. Do
sedaj je izgotovljenih že 32 družinskih
stanovanj, vsak čas bo pa končan mo-
demi samsiki dom, v katerem bo pro-
stora za 100 samcev. Do 1. septembra
bo končana industrijsko - kovinarska
šola — internat z delavnicami za 120
vajencev. Poleg tega ima uprava pod-
jetja v načrtu še letos zgraditi tri sta-
novanj slce bloke po 18 družinskih sta-
novanj in provizorij za 12 družin. Ko-
lektiv ima tudi industrijski magazin,
lastno ekonomijo in delavsko-uslužben-
sko restavracijo. Ustanovili so tudi
SKUD, ki bo po trudnem delu dajal
Storčanom in okolici primerno razve-
drilo.
Vsi ti uspehi, ki jih je dosegel ko-
lektiv Železarne Store v prvi polovici
planskega gospodarstva, jim dajejo no-
ve spodbude k še večjim naporom, kajti
vsak sleherni čuti in je prepričan, da
sad njegovega dela ni več predmet iz-
koriščanja, ampak da gre v njegovo ko-
rist in korist skupnosti. Ti lospehi pa so
istočasno tudi rezultat in dokaz pra-
vilne politike našega državnega in par-
tijskega vodstva, so najdostojnejše po-
trdilo, da je naš plan realen, ki ga naši
delavci ne samo dosegajo, ampak tudi
presegajo ter s tem svojim delom in
uspehi odgovarjajo klevetnikom Inform-
biroja. Dejanja kovinarjev iz Stor so
močnejša, kot so pa različne radio-po-
staje.	T. J.
Se dan, dva in v Tkalnici hlačevine bodo
izpolnili polletni plan
Kolektiv Tkalnice hlačevine v Celju
je že vsa leta v prvi vrsti borcev za
čim več tekstilnih proizvodov. Z neneh-
nim uvajanjem socialističnih oblik dela,
z izdelovanjem preciznih nadomestnih
delov pri strojih, z vzgojo novih kadrov
in tekmovanjem so doslej predčasno
izipolnili vse planske naloge. Proizvodni
plan za leto 1948 so dosegli 54 dni pred
rokom.
Letos so zamenjali izkustvene norme
s tehničnimi, tako da dela 87 % vsega
delavstva po novih normah. Kljub vi-
sokim normativom število udarnikov
vedno raste. V tkalnicah obratov A in
B se borijo dekleta in žene za nove pro-
izvodne uspehe. Vse si prizadevajo po
vzgledu Bertoncelj Marije, ki je 1. maja
prejela šestič udarniški naslov in me-
daljo dela. V takem medsebojnem tek-
movanju so zrasle nove udamice, pet-
kratne in štirikratne, ter odlikovanke
z medaljo dela: Imenšek Marija, Mi-
helak Helena, Mastnak Regina. Istočas-
no so prejeli visoko odlikoveinje tudi
trije moški člani kolektiva: Ko lene
Martin, Hribar Alojz, tov. Bicman Al-
bin pa je prejel Red dela III. stopnje,
V	obratih tkalnice so udamice naj-
boljše jamstvo, da bo plan za prvo po-
lovico petletke predčasno izpolnjen. Če-
prav je preko 30 tkalk na letnem do-
pustu, je proizvodnja ostala na isti vi-
šini in celo iEK)rasla za 2 %. Kako je to
mogoče.
V	tekmovanju, ki je razgibalo kolek-
tiv v času II. kongresa ESJ, so tkalke
pričele ponovno z večstatvenim siste-
mom dela. V obratu A so od petih stro-
jev prešle na šest, v obratu B pa po od
dveh na tri in štiri. Tako so uspele po-
večati delovno fronto za celo novo iz-
meno, v kateri dela vsako noč preko
30 tkalk.
Bofbene tkalke so s svojimi izdelki
kar zasule ostale obrate. Zlasti pri zad-
nji fazi proizvodnje, v obratu za bar-
vanje in kosmatenje je pretil zastoj, ker
ni na razpolago dovolj strojev. Tov. Ba-
bovič Milan, pri barvnih aparatih in ži-
grah je v času tekmovanja nadomeščal
bolnega tovariša in delal dnevno po 16
ur, tov. Cerar pa pri kosmatilnem stro-
ju prav tako ni poznal osemumega de-
lovnika. Normo sta presegala do 21%.
Tov. Baboviču je bilo 13. t. m. nastopiti
redni letni dopust, katerega je po napo-
rih zadnjih tednov res potreben. Toda
Bab o Vič je med tistimi delavci, ki se
zavedajo kaj pomeni izpolnitev plana
za podjetje in za skupnost. Zato se nje-
gov obratovodja ni čudil, ko se je tov.
Babovič zanimal, koliko še manjka do
izpolnitve polletnega plana. Kmalu jk)-
razgovoru z obratovodjem pa se je na-
potil k direktorju, da mu preložijo do-
pust na poznejši datum, ko bo polletni
plan že izpolnjen.
Danes vsakdo v Tkalnici hlačevine s
ponosom govori o tov. Baboviču, o noč-
ni izmeni v tkalnici in o članih partij-
ske celice, ki se z direktorjem na čelu
vsako noč izmenjavajo v barvarni, kjer
se je borba za plan najbolj zaostrila.
Ce jih vprašaš, kako so s planom za I.
polletje, samozavestno odgovarjajo: »Se
dan, dva!«
Brigada Matije Gubca bo
pred rokom dosegla plan
Zastava lOOF je že menjala lastnika
Ob treh popoldne sem prispel v Ra-
kovec. Ustavil sem se pri žagi in vpra-
šal, kje je štab brigade. »Takoj tam za
ovinkom, kjer na visokem drogu pla-
pola zastava,« mi je odvrnil nek Žagar.
V štabu brigade nisem našel nikogar,
le Kladnik Rajko, brigadni statističar,
je bil ves zatopljen v plan, norme, gra-
fikone .. . Komandant in namestnik ko-
mandanta sta bila pri četah. Grafikoni
izkazujejo prav lepe uspehe nekaterih
čet in desetin, precej maloštevilne pa so
desetine, ki ne dosegajo norme.
Najboljša je prva četa s komandir-
jem Košenino Slavkom na čelu, ki že
tri dni zaporedoma ne da prehodne za-
stavice iz svojih rok. Za njo takoj dru-
ga četa s Poteko Vinkom na čelu, ki je
4. junija posekala prvo za 1% in taiko
dobila prehodno zastavico. Od desetin
pa je najboljša I. desetina prve čete,
ki jo vo^ Zupane Ivan, 3. junija je
presegla normo za 49%.
Na brigadni konferenci, ki je bila v
soboto, so brigadirji obljubili in skle-
nili, da bodo izvršili plan pred rokom,
do roka pa ga bodo mnogo prekoračili.
To jim tudi lahko verjamemo, kajti
kljub slabemu vremenu so do sedaj iz-
vršili že okoli 60% celotnega plana. De-
lajo po 10, nekateri tudi 12 ur dnevno.
Na brigadni konferenci so sprejeli reso-
lucijo Izvršnemu odboru OF, v kate^-i
brigadirji in brigadirke obljubljajo, da
se ne vrnejo na svoje domove prej, pre-
den ne dosežejo in presežejo plana..
Resolucijo so podpisali skoraj vsi briga-
dirji. V brigadi je tudi precej doma-
činov, ki so radi preko nedelje uhajali
domov. Toda brigadna konferenca je
odpravila tudi to nepravilnost.
V soboto zvečer so v štabu preraču-
navali procente posameznih desetin in
čet in celotne brigade, ko je nekdo po-
trkal. V sobo sta stopili dve kurirki.
Komandant je vzel brzojavko in čital:
»S prehodno zastavico lOOF je odliko-
vana brigada Matije Gubca.« Kar po-
skočili so od veselja. Ker je bilo že
precej pozno, je to veselo novico pre-
nesel med brigadirje dežurni brigade.
V brigadi je postalo živo. Prehodno za-
stavo bomo dobili in še boli bomo plju-
nili v roke ... Kdaj prineso zastavico,
itd., je šlo od ust do ust.
Hladno nedeljsko jutro je bilo in go-
sti oblaki so pokrivali nebo nad mo-
gočnimi pohorskimi gozdovi. Pred ku-
hinjo je bila postrojena brigada. Po
čitanju zapovedi štaba brigade, kjer so
bili objavljeni rezultati dela po dese-
tinah in četah so brigadirji krenili na
delo. Ta dan je bil uspeh dela še po-
sebno dober, saj je bila nedelja in na
delo so šli vsi razen treh. Prejšnjo ne-
deljo je bilo veliko slabše, saj jih je na
delu manjkalo okoli 50. Ko so se vrnili
in se dobro najedli, jim je zapel pevski
zbor »Ivan Cankar« iz Celja.
Ob 5. uri popoldne so obiskali briga-
do član Izvršnega odbora OF, namestnik
komandanta Slandrove brigade Debič
Boris in tov. Bučar iz lOOF, pozneje
pa je prišel še predsednik OF okraja
Celje-okolica tov. Ocvirk Ivan. Na bri-
gadnem zboru je najprej spregovoril
član lOOF Slovenije, ki je nakazal
važnost gozdarskega plana. Z izvrševa-
njem plana v gozdarstvu uresničujemo
petletni plan kljub vsem oviram s stra-'
ni držav kominformbiroja in imperia-
lizma. Nato pa je namestnik Slandrove
brigade predal prehodno zastavico ko-
mandantu Gubčeve brigade tov. Urban-
čiču. »Prihodnjo nedeljo,« je dejal na-
mestnik komandanta Boris, »bo zastava
zopet naša!« »Ne damo je, ne boste je
dobili, naša bo do konca,« je završelo
po brigadi.« Nato je spregovoril pred-
sednik okrajnega odbora OF Celje-oko-
lica. Med ostalim je dejal, »14 brigad
Celjskega bazena se bori za to zastavico
in vi ste to pot zmagali. K vašim de-
lovnim uspehom vam danes ne česti-
tamo samo mi, ampak vse ostale front-
ne brigade, vse delovno ljudstvo našega
okraja. Toda če boste zastavico hoteli
še nadalje obdržati, bo treba odpraviti
še nekatere pomanjkljivosti. Tretja in
peta četa bosta morali bolj zavihteti
sekire.«
Konferenca je bila zaključena z vzkli-
ki Partiji, Titu, Fronti, nato pa so vsi
brigadirji zapeli državno himno. Pre-
hodna zastava je bila izročena v var-
stvo najboljšemu brigadirju.
Izgleda, da bo od Gubčeve brigade
težko dobiti prehodno zastavico lOOF
Slovenije, kajti z odpravo nekaterih ne-
pravilnosti v brigadi bodo Gubčevci do-
bili vse pogoje, da lahko postanejo naj-
boljša frontna brigada.	M. M.
Dosedaj se |e v Celju že
prijavilo za delovne akcije
eea 280 mladincev
Agitacija za enomesečno prostovoljno
delo na avto-cesti in Novem Beogradu,
je se razširila po vseh naših šolah. Po-
sebno je stvar vzela za resno mladin-
ska organizacija ekonomskega tehniku-
ma, katera je plan presegla že za 35%.
Ker so pa mladinci fizično precej slabi,
je zato nemogoče, da bi vse vključili
v brigado, bodo vključeni v isti brigadi
tudi mladinci iz šole za učence v gospo-
darstvu. Tu je pri zbiranju mladine v
brigado dosegel najlepše uspehe sekre-
tar organizacije Dobrajc. V II. a razre-
du se je po njegovi razlagi o pomenu
in veličini mladinskih delovnih akcij
prijavil kar ves razred. Tako se je
prijavilo v šoli za učence v gospodar-
stvu 105 mladincev v brigado.
Odhod I. Celjske delovne brigade bo
28. jimija. Stab sam pa že pripravlja
in organizira vse potrebno za brigado.
Druga brigada bo sestavljena iz di-
jakov I. gimnazjie, katerih se je do-
sedaj prijavilo 179. Brigada mora biti
sestavljena najmanj iz 250 mladincev,
zato še v teh dneh pridobivajo nove
mladince za vstop v brigado.
13 razstav v Celju in oko-
lici je obiskalo do četrtka
17800 ljudi
Poročila, katera prihajajo dnevno iz
vseh področij nam iz dneva v dan do-
kazujejo zanimanje in množičnost v
Tednu tehnike. Tako se je število obi-
skovalcev razstav, katerih je 13 v celj-
skem okraju dvignilo na 17.800. Razen
tega je bilo do danes 57 predavanj o
mciianizaciji kmetijstva, gozdarstvu, in-
dustriji itd. s 6.380 slušateljev. Kino-
aparature so predvajale že 34 predstav
s 4.750 obiskovalci, ki so v raznih teh-
ničnih filmih videli industrijo, jekla,
industrijo telefonskih kablov, hidrauli-
ke, rudarstvo itd. Proizvodni sestanki,
konference ter tehnične seje po ustano-
vah tolmačijo svojim delavcem o rav-
nanju in čuvanju strojev,, o izboljšanju
kvalitete proizvodov ter razširitvi asor-
timenta.
Avtoobnoya je izvedla 2 akciji na vas
in sicer v Kmetijsko obdelovalno za-
drugo Dobma in Okrajno ekonomijo
Zovnek pri Braslovčah, kjer so popra-
vili električne motorje, poljedelsko
orodje in stroje, v Zovneku pa bencin-
ski motor za škropljenje sadnih dreves.
Jugoslovanska armija je Izvedla ak-
cijo v kmetijsko obdelovalno zadrugo
Arja vas in Vrbje. Zadružniki so naše
vojake lepo sprejeli. Popravili so raz-
ne stroje, kovač je podkoval konje,
zdravnik pa je pregledal tudi 15 zadruž-
nikov.
Ostali kolektivi so z akcijami v teku,
ter bodo s pomočjo svojih strokovnja-
kov mnogo doprinesli k našemu zadruž-
niStvia in socialističnemu gospodarstvu.
M. J.
Naš naiboliši brigadir in tovariš
Kdo ne pozna našega Anza. Brigadir
je 1. desetine 6. čete Slandrove brigade.
Težko dobiš kakšno besedo od njega,
posebno, kadar je pri delu. Ce ga pri
delu motiš, ti kar pove, da ni časa, ker
je treba misliti na brigadno prehodno
zastavico. Tak je naš Anza — tov. Peč-
nik Ivan iz Gomilskega.
Njegova skupina si je med prvimi
priborila skupinsko prehodno zastavico
— on pa je prvi v brigadi dobil pisme-
no pohvalo štaba za njegovo požrtvo-
valno delo.
Star je že 63 let, a kljub temu normo
presega. Dela skupno s tov. Kališkom
I^jzetom, ki je prav tako eden starej-
ših toda najmarljivejših brigadirjev.
Obadva z vzgledom in besedo podžigata
svoje mlajše sotovariše. Kadar dežuje
in se tovariši, pa celo tudi komandir
čete skrijejo i>od bližnjo smreko, dela
naš Anza naprej. Postane nas sram in
tudi mi gremo spod smrek. Sekire po-
jejo svogo pesem naprej.
Danes pri malici sem ujel čais, da kaj
več poizvem o življenju našega Anze.
Pil je ravno vino.
—	No, Anza, ali teče?
—	Mora, tak pa tudi nisem, da bi
ga izpajtmiL
Bil je malce pisane volje, pa sem
zredel vsaj neikoliko o njem. V življe-
nju je dosti pretrpel. Njegova pot je
bila pot Cankarjevega Jerneja. Oče —
hlapec, mati — dekla. Otroci bogatih
kmetov so ga gledali postrani. Mati mu
je umrla ko je imel 8 let. Ta čas je na-
pravil prvi razred osnovne šole. Kaj
sedaj? Postal je pastir. Po dvesto in še
več ovc je pasel. Trd kruh — edina pla-
ča. Ko je nekoliko dorastel ga je pot
zanesla v bivšo Vestnovo tovarno, po-
zneje pa v Cinkarno. V tovarni je delal
4 leta — potem pa v avstrijsko vojsko.
Na Doberdobu je bil ranjen.
Kaj mu je prinesla stara Jugoslavija?
Postal je kočijaž pri neki buržujski
»babi«, kot jo on sam imenuje. 2ivel je
slabo, plače ni dobival. Le kdaj pa
kdaj je dobil malenkostno napitnino.
Pa je odšel drvarit v Bosno. Zopet dol-
ga tri leta. Po 14 ur je delal. Delo ga je
izjčrpavalo. Vmil se je domov.
Sedaj je že 14 leto viničar. Pustil bd
to delo in kar ostal pri gozdnem delu.
Toda star je.
Ej, Anza, nisi še star. Saj te vidimo.
Z voljo in uspehom delaš. S svojo žu-
lj a vo roko pomagaš pri graditvi socia-
lizma, pomagaš našemu vrtnarju —
dragi Partiji — iki spreminja zaostalo
Jugoslavijo v cvetoč vrt Anza, ostani
z nami, saj si naš...
Brigada Staneta Rozmana bo ločno do
roka izpolnila svojo plansko nalogo
Kakor v vseh frontnih brigadah, tako
imajo tudi v brigadi »Staneta Rozmana«
v Jurkloštm brigadne konference, na
katerih analizirajo vse delo, pomanj-
kljivosti in napake, ter si istočasno za-
dajajo bodoče smernice.
Štab frontne brigade je sklical v pe-
tek popoldne brigadno konferenco ka-
tere so se z veseljem udeležili vsi bri-
gadirji.
V prvi točki dnevnega reda so bili bri-
gadirji v podrobnosti seznanjeni s pla-
nom, ki ga mora brigada izpolniti do
20. junija 1949 to je, 7101 m^ raznih sor-
timentov. Prav tako so bili brigadirji
seznanjeni z izvršenim planom, po dru-
gi strani pa jim je bilo prikazano, da
bo brigada dosegla plan ako bo dnevno
vsaka desetina izdelala 15 m* lesa. Za-
radi težavnega terena, ki ga ima briga-
da pri izdelavi, so brigadirji uvideli, da
ni mogoče te številke doseči z 8 umim
delom in so sklenili, da bodo delali 10
do 12 ur dnevno.
Brigadirji so sprejeli sklep, da bodo
plan izvršili do 26. jimija 1949 to je,
7101 m3 izdelanega lesa.
Na konferenci je bila podeljena pre-
hodna zastava najboljši skupini v bri-
gadi katera je presegla plan za 20%.
Tov. komandant je izročil zastavo de-
setarjiu te skupine tovarišici Gurgelj
Antoniji in želel še v nadalje najboljše
uspehe. Istočasno je pozval vse desetine
v borbo za prehodno zastavico.
Prostovolina delovna akcija preteklo
nedeljo v Nazarju je prav dobro uspela
Pri prostovoljni delovni akciji na
obratih lesno-industrijskega podjetja
Nazarje so preteklo nedeljo dosegli de-
lavci in nameščenci podjetja prav lepe
uspehe.
Pri razkladanju celuloznega lesa, ža-
ganju hlodovine, nakladanju kamionov,
vaz»v in vagonov, izdelavi zabojev in
delu v mehanični delavnici, je sodelo-
valo pri nedeljski akciji LIP-a 207 de-
lavcev in nameščencev. Od tega je bilo
156 prostovoljcev in 51 plačanih.
Pri svojem delu pa so dosegli tiidi
vidne uspehe, saj so povezali 38 kub. m.
rezanega lesa, razrezali 33 kub. m. bai-
kovine in 40 kub. m. smreskovine. Pre-
peljali in natovorili so 85 kub. m. re-
zanega lesa in 2 vagona lesne volne,
23 kub. m. rezane bukovine, izdelali
zmanipulirali in prepeljali v skladišče
11 kub. m. zabojev in 29 kg lesnih vrvi.
Očistili so tudi parni kotel in popra-
vili ležaje pri parnem kotlu.
Nadalje je sodelovalo 9 parov konj-
ske vprege, od tega 7 plačanih, 2 režij-
ska in 2 kamiona od GTP-^. Naložili in
odpremili so še 1 vagon r^anega lesa,
2 vagona zabojev in 2 vagona lesne vol-
ne. — Delovni kolektiv lesno-dndustrij-
skega podjetja Nazarje že par nedelj
prostovoljno sodeluje v bortjd za čim-
prejšnjo dosego in presego polletnega
pdana, ki bo xia obratih žag dosežen t
sredi meseca jundja.
stran 2.
»CELJSKI TEDNIK«
Leto II. — Štev. 24.
Za prostovoljno delo moramo
zainteresirati vse večji krog članov Osvo
bodilne fronte
v zadnji številki našega časopisa smo
objavili nekaj uspehov doseženih pri
prostovoljnem delu v našem mestu. S
temi uspehi se pa ne zadovoljujemo in
fmo že takoj ugotovili, da uspeh pro-
stovoljnega dela ni tak kakor bi mo-
ral biti in da se prostovoljnega dela
udeležuje le ožji krog članov OF. Iz
dneva \{ dan vidimo na prostovoljnem
delu vedno ene in iste ljudi, dočim
ostali stoje še ob strani in posebno ne-
kateri z nekako zaničljivostjo gledajo
na prostovoljce. Ce smo ugotovili, da je
prostovoljno delo vsako delo, opravlje-
no v korist skupnosti, to pomeni, da je
zavest članov Osvobodilne fronte —
prostovoljcev visoka in da so se prav
oni nesebično prizadevaili ustvariti bolj-
še življenje. Ce bi tako pojmovali pro-
stovoljno delo ter se ga z visoko za-
vestjo tudi udeleževali, nam ne bi bilo
treba zastavljati vprašanja zakaj v na-
šem mestu ne uspeva prostovoljno delo
tako, kakor bi moralo.
Vzroki, da prostovoljno delo ni za-
jelo še tiste širine, kakor bi jo moralo,
so pa različni, vendar lahko poudar-
jamo, da iz vseh teh vzrokov, ki jih
bomo navedli, niti eden ni tak, ki bi
se ne dal premostiti, odnosno, ki bi
opravičeval nedelavnost nekaterih na-
ših članov OF na poti zgraditve socia-
lizma.
Nekateri člani so se večkrat izgovar-
jali, da ne morejo iti na prostovoljno
delo, ker nimajo masti. Res je, da ni-
smo imeii na razpolago dovolj maščob,
ki bi jih takoj ob začetku meseca raz-
delili našim potrošnikom, vendar pa do
danes lahko ugotovimo, da niti eden ni
bil oškodovan pri maščobah. Maščobe
je vsak dobil, če ne ravno prvega v
mesecu, dobil jo je pa le. Sedaj, ko ima-
mo nekako urejeno razdeljevanje ma-
ščob v naših trgovinah, so se pojavili
razni drugi argumenti, ki naj bi bili
nekako vzroki, da se prostovoljnega de-
la ne udeležujejo. Naše gospodinje so
večkrat godrnjale, da morajo čakati na
meso ali pa na druge prehranbene
artikle po več ur v repu in da se zaradi
tega ne morejo udeleževati prostovolj-
nega dela. Nekateri so se izgovarjali,
da morajo čakati na popravilo čevljev
itd. Take in še podobne pomanjkljivosti
pa le niso bili tehtni vzroki, ki bi ovi-
rali prostovoljno delo, pač pa samo iz-
govori nekaterih članov, od katerih bi
bilo bolje, da bi odkrito rekli: nočemo
pomagati pri graditvi socializma v naši
novi družbeni ureditvi.
Ce pa na drugi strani pogledamo in
se vprašamo ali smo mi kaj pokrenili,
da bi potrebe, ki jih imajo naše široke
ljudske množice po raznih artiklih tudi
proizvedli, nam bo jasno odgovorjeno,
da smo premalo skrbeli, da bi si jih
ustvarili sami. Torej na vprašanje za-
kaj nismo dobili maščob pravočasno,
lahko jasno odgovorimo, zato, ker je
naše kmetijstvo zaostalo, ker je drob-
njakarsko in ker nekateri kmetje sa-
botirajo vzrejo živine v isti količini ka-
kor za časa bivše* Jugoslavije. Kaj smo
pa mi kot zavedni člani OF storili, da
bi naš kmet več proizvajal? Vidimo,
da zelo malo, ampak da so celo nekateri
člani OF, ko je naša ljudska oblast ob-
sodila kakega vaškega špekulanta, iste-
ga zagovarjali in pošiljali deputacije,
da je najbolj pošten in najbolj zave-
den kmet in da naj se ga pusti. Torej
to niso vzroki, ki bi nekako zavirali
prostovoljno delo, ampak so le malen-
kosti, ob katerih se člani spotikajo, ne
vidijo pa tiste daljnje perspektive, ki jo
ima naša ljudska oblast.
Vzroki, ki bi nekako bili na eni stra-
ni res umestni, odnosno, ki bi odgovar-
jali vprašanju, zakaj prostovoljno delo
pri nas ne uspeva tako kakor bi mo-
ralo, so pa tile:
Terenske komisije, ki odgovarjajo za
prostovoljno delo imajo premalo čuta
odgovornosti, da bi svoje naloge, ki so
jim bile zaupane od strani članov Osvo-
bodilne fronte, izvrševali tako, kakor
Osvobodilna fronta od njih zahteva. Te
komisije so bile od strani članov Osvo-
bodilne fronte tudi voljene na zadnjih
volitvah Osvobodilne fronte, vendar so
po izvslitvi ostale le na papirju, njiho-
vo delo pa se na terenu dokaj malo
pozna. Jasno je, da brez dovolj močne
in sposobne komisije ni možno sprova-
jati v življenje naloge, ki stoje pred
posameznimi komisijami Osvobodilne
fronte na terenu. Važno pa je, da ljudje,
ki so prevzeli posamezne naloge, te na-
loge tudi izvajajo, od strani višjih or-
ganov pa mora biti stalna pomoč v re-
ševanju raznih problemov kakor tudi
stalna kontrola nad izvajanjem dolo-
čenih nalog.
^ Terenski sekretariati odborov Osvo-
l>odilne fronte bi morali polagati več
pažnje delu posameznih komisij, in to
tudi komisiji za prostovoljno delo. Se-
kretarji in predsedniki terenskih sekre-
tariatov so tisti, ki usmerjajo celotno
delo Osvobodilne fronte na terenu ob-
enem pa tudi usmerjajo posamezne ko-
misije v njihovem delu. Imamo pa še
v sekretariatih ljudi, ki hočejo ndcako
birokratsko reševati sitvari; se spuščajo
v reševanje posameznih aktov, ne vi-
dijo pa tiste šiirine odnosno se ne ba-
vijo s problemi, ki interesirajo skup-
nost kot tako in pa območje dela ce-
lotnega sekretariata.
Drug važen vzrok zakaj prostovoljno
delo ne uspeva kakor bi moralo je ta,
da nismo zajeli v prostovoljno delo vse
članstvo Osvobodilne fronte. Ze zgo-
raj smo ugotoviM, da na prostovoljnem
delu vidimo vedno ene in iste ljudi.
Nihče pa ni zadosti aktivno pristopil
k rešitvi tega problema, da bi v pro-
stovoljno delo vključil še ostale, ki sto-
je ob strani.
Le tako, da bomo zajeli širino, da bo-
mo k posamezniku pristopili z dobro
besedo in ga skušali prepričati, da mo-
ra danes ko gradimo socializem tudi on
nekaj žrtvovati, da bomo čim več in
čim prej naredili, tako bomo tudi nje-
ga pritegnili k tesnejšemu sodelovanju
v prostovoljno delo. To se pravi, da bi
morale naše komisije za prostovoljno
delo pri terenskih sekretariatih biti spe-
cialno zadolžene ali po ulicah aM po
večjih blokih hiš, za katere bi odgo-
varjali posamezni člani komisije, da bi
tiste ljudi prepričali o nujnosti pro-
stovoljnega dela. Manjka nam še torej
individualne agitacije med našimi člani,
kar bi gotovo ne samo podvojilo število
udeležencev, pač pa tudi dvignilo de-
lovni učinek. Socialistično merilo za
nagrajevanje posameznika je, kdor
skupnosti več daje, tudi od nje več do-
biva. Zato so se pa tudi podvzeli razni
ekonomski ukrepi, ki bodo nudili na-
šim prostovoljcem, kar je mogoče nuditi
v naših razmerah.
Nadaljnji vzrok neuspevanja je tudi
v tem, da naše komisije za agitacijo in
propagando, ki imajo nalogo propagi-
rati prostovoljno delo, v naših terenskih
sekretariatih zelo malo delajo. Ce bi od-
govorni člani komisije za propagando
razvili svoje delovanje in pravilno po-
udarjali pomen prostovoljnega dela ter
bi z individualno obdelavo posamez-
nika tudi komisija za prostovoljno delo
brez nadaljnjega imela večje uspehe.
Način propagande bi se moral na naj-
boljši način pridružiti, odnosno prila-
goditi terenu ter nazorno prikazati
uspehe in neuspehe prostovoljnega dela.
Do sedaj se je prikazovanja uspehov
poslužil samo terenski sekretariat prve
četrti, kd na svojih grafikonih prikazuje
dosežene rezultate v prostovoljnem de-
lu, kakor tudi rezultate posameznikov
v- izpolnjevanju svojih obveznosti za
prostovoljno delo. Ce hočemo ustvariti
pravo diferenciacijo med zavednimi
člani Osvobodilne fronte in dobiti jas-
no sliko političnega položaja na posa-
meznem terenu, je nujno potrebno, da
prikažemo tudi tiste elemente v naših
grafikonih, ki se sploh prostovoljnega
dela ne udeležujejo, ki čakajo, da bodo
uživali sadove našega dela, ko bomo
zgradili socializem. Zato je potrebno,
da terenski sekretariati na drugih gra-
fikonih prikažejo tudi imensko kdo se
ne udeležuje prostovoljnega dela tako,
da bodo lahko drugi člani OF imeli
jasen pregled kdo je res pravi član OF
in kdo spoštuje in dela po statutu in
programu Osvobodilne fronte.
Tretji vzrok, ki se pa najčešče po-
javlja pri članih sindikalnih podružnic
je ta, da se člani izgovarjajo v sindi-
kalni podružnici, da se prostovoljnega
dela udeležujejo na terenu, dočim pa
se na terenu izgovarjajo, da delajo v
sindikalnih podružnicah. Naši sindikati
so avantgarda in tudi garancija, da bo-
mo naš petletni plan izpolnili. Zato bi
morali biti avantgarda tudi pri prosto-
voljnem delu, kajti s svojo vodilno vlo-
go v izvajanju petletnega plana bi mo-
rali pokazati, da tudi s prostovoljnim
delom dosti pripomoremo k čimprejšnji
izgraditvi socializma v naši domovini.
Imamo pa vtis, da sindikalne podruž-
nice niso še talko močne in tako sposob-
ne, da bi preverjale resničnost podat-
kov, ki jih navajajo njihovi člani, ka-
kor nimajo še terenski odbori dovolj
sposobnosti, da bi preverjali pri posa-
meznih sindikalnih podružnicah v ko-
likor se njihovi člani udejstvujejo pro-
stovoljnega dela. Kakor pri sindikalnih
podružnicah, tako tudi pri terenskih
sekretariatih manjka odločne kontrole,
točne evidence o vseh prostovoljcih, kar
gotovo kvarno vpliva na uspeh pri iz-
polnjevanju zadanih obveznosti v sindi-
kalnih podružnicah in pa tudi teren-
skih sekretariatih.
Le s tesnim sodelovanjem Osvobo-
dilne fronte in pa Okrajnega sindikal-
nega sveta, bo dana možnost, da bo
tudi na tem sektorju dela za sindikate
več uspehov kakor jih je bilo do sedaj.
Pri Upravi za prostovoljno delo pri
Osvobodilni fronti Celje-mesto je vklju-
čen tudi član Okrajnega sindikalnega
sveta, ki pa do danes še ni bil na
nobeni seji kljub vsakokratnemu vabilu.
To pomeni, da Okrajni sindikalni svet
ni dovolj zainteresiran, da bi se pro-
stovoljno delo reševalo v sporazumu
z Mestnim odborom OF niti ni sezna-
njen z vsemi težkočami in pa z vsemi
napakami, ki jih sindikalne podruž-
nice imajo na področju prostovoljnega
dela. Kakor polagamo vso pažnjo ideo-
loški vzgoji naših članov sindikata,
fizkultumemu gibanju naših sindika-
tov in vsem ostalim njihovim komisi-
jam, tako bi morali tudi polagati paž-
njo prostovoljnemu delu, kajti vse gre
v korist nas samih. Cim prej bomo ure-
dili mesto, čim prej bomo zgradili sta-
novanja, čim prej bomo zgradili ceste,
železnice itd., tem prej bomo ustvarili
sebi boljše življenje. S tako perspek-
tivo in s tako zavestjo bi morali naši
člani sindikata gledati prostovoljno delo
in se tudi aktivno udeleževati istega.
V Okrajnem sindikalnem svetu Celje
je v našem mestu vključenih 89 sindi-
kalnih podružnic. Iz podatkov, ki jih
ima Uprava za prostovoljno delo pri
Mestnem odboru OF Celje, vidimo, da
se od teh 89 sindikalnih podružnic
udeležuje prostovoljnega dela samo pet
podružnic. Te podružnice so Mohorjeva
tiskarna, Mestni magazin. Potrošniška
zadruga, Finančni odsek MLO ter Ga-
silska četa Celje-mesto. Vprašanje je,
kaj pa je z ostalimi podružnicami, za-
kaj se one ne udeležujejo prostovolj-
nega dela? Na to smo že zgoraj omenili,
vendar bi bilo potrebno, da predsedniki
in tajniki sindikalnih podružnic malo
več pažnje polagajo, da se bodo njihovi
člani udeleževali prostovoljnega dela.
Eden najbolj perečih vzrokov je tudi
ta, da se celjska mladina premalo
udejstvuje na prostovoljnem delu. Ta
mladina, ki bi morala pri prostovolj-
nemu delu biti v prvih vrstah stoji ob
strani in se v splošnem kot organizirana
celota ne briga za prostovoljno delo.
So mladinci v posameznih mladinskih
aktivih, ki se prav lepo in dobro udej-
stvujejo pri prostovoljnem delu, precej-
šen del pa lahko rečemo, da jih stoji ob
strani. Ce je naša mladina zgradila s
prostovoljnim delom progi Brčko—Ba-
noviiči, Samac—Sarajevo, sedaj gradi
cesto Bratstva in edinstva, bi morala
tudi aktivneje posegati s prostovoljnim
delom v izgraditvi posameznih objek-
tov na našem področju, ker bo pozneje
ona sama uživala te sadove. Premalo
je agitacije med našo mladino za pro-
stovoljno delo.
Nadaljnji vzrok neuspeha prostovolj-
nega dela je tudi v tem, da posamezni
terensiki sekretariati niso bili zadolženi
za konkretne naloge na področju pro-
stovoljnega dela. Ce bi bili naše teren-
ske sekretariate zadolžili, da bodo od-
govorni za izvedbo posameznih nalog,
bi sigurno želi precejšnje uspehe in bi
bile te naloge tudi izvršene. Ker pa ni-
so bili sekretariati zadolženi za naloge,
tudi uspeha ni bilo in je bilo' nujno
potrebno, da se je dnevno spraševalo
telefonično ali pa ustno koliko prosto-
voljcev bodo dali terenski sekretariati
za posamezne akcije. Torej tudi v or-
ganizaciji prostovoljnega dela je vzrok,
da nismo imeli uspehov, ker bo potreb-
no, da še tekom tega meseca izvedemo
pravilno organizacijo, odnosno, da te-
renske sekretariate zadolžimo za posa-
mezne konkretne naloge, ki jih bodo
morali potem tudi izvesti.
Najvažnejše je pa pravilna propagan-
da prostovoljnega dela. Mi vemo, da
smo polagali premalo pažnje tovarišem,
ki so že izpolnili svoje obveznosti. Ne
samo, da so jih izpolnili, ampak tudi,
da so svoje obveze presegli. Te tovariše
niti nismo prikazali kot dobre, zaved-
ne in pridne državljane, ki jim zgradi-
tev socializma pri nas pomeni vse. Ka-
kor populariziramo naše novatorje, na-
še racionalizatorje in udarnike, tako bi
morali popularizirati naše borce na pro-
stovoljnem delu ter jih ¥)rikazati kot
vzgledne in zavedne državljane, ki gra-
de sebi in svojim potomcem boljše živ-
ljenje. V naših časopisih vedno čita-
mo o udarnikih, ne čitamo pa o naših
prostovoljcih. Drugo kar je važno, da
v časopisju vedno čitamo o uspehih'po-
sameznih kolektivov na področju izp>ol-
njevanja svojega plana, ne čitamo pa o
delu in o uspehih naših prostovoljcev,
ki ravno tako izpolnjujejo plan, ki je
postavljen pred člane Osvobodilne fron-
te. V našem mestu imamo zvočnike,
preko katerih bi lahko dnevno prika-
zovali posamezne uspehe na področju
prostovoljnega dela, vendar je zaradi
malomarnosti in premalega čuta odgo-
vornosti nekaterih brigadirjev, pred-
sednikov komisij za prostovoljno delo
in tudi odgovornih za agitacijo, nemo-
goče to izvajati, ker ne dostavljajo o
tem nikakršnih podatkov. S pravilnim
populariziranjem naših prostovoljcev, s
pravilnim prikazovanjem uspehov pro-
stovoljnega dela z raznimi grafikoni itd.
so dane široke možnosti, da zajamemo
v prostovoljno delo najširše plasti na-
šega delovnega ljudstva, ki se danes
ne udeležuje prostovoljnega dela in stoji
ob strani. Vsak član Osvobodilne fronte
bi se moral zavedati, da je prostovoljno
delo čast in pa dolžnost nas vseh, danes
ko gradimo socializem. Z zavestjo,
da delamo s prostovoljnim delom za
dvig našega življenjskega standarda, za
naše boljše življenje in pa za naše po-
tomce, moramo pristopiti k širši mobi-
lizaciji članov Osvobodilne fronte v
prostovoljno delo, da bomo naš plan ~v
izvedbi prostovoljnih ur ne samo do-
segli, ampak tudi presegli. Komisije za
prostovoljno delo pri terenskih sekre-
tariatih pa naj svoje delo ožive, se po-
vežejo s komisijami za propagando in
tisik ter skupno pritegnejo vse člane
Osvobodilne fronte k prostovoljnemu
delu.	S.
Pred Tednom prometa
Potrudimo se sami, da bo potova-
nje po železnici iim lepše
Mnogo in prav za prav mnogo pre-
več jih je, ki hodijo na pot po železnici
brez pomisleka, da je železnica splošno
prevozno sredstvo, ki mora služiti važ-
nim gosp>odarskim nalogam države in
širokim potrebam slehernega delovnega
človeka pri nas. Te potrebe so potem-
takem zelo mnogovrstne in zato je na-
loga železnice težavna in izvedljiva v
vsestransko zadovoljstvo samo tedaj,
če prav vsakdo, ki uporablja železnico,
tudi sam stori vse, da bo ootovanje po
njej čim lepše in udobnejše.
Kako pa je to pri nas in kako bi mo-
ralo biti?
Potniki na postaji
K blagajni po prevozni izkaz je tre-
ba priti pravočasno, ne pa šele zadnji
hip, posebno ne tedaj, kadar je frek-
venca velika. Potnik, ki brez prevozne-
ga izkaza vstopi v vlak, mora tamkaj
doplačati voznino, s tem pa škoduje
sebi in ovira delo sprevodnika ter kon-
trolo po vlaku vobče. Podobno so pot-
niki nedisciplinirani tudi glede prevoza
prtljage, ki jo preobsežno jemljejo s se-
boj v vozove ali pa oddajajo za prevoz
slabo naslovljeno in pomanjkljivo pa-
ketirano ter nezavarovano zoper izgu-
bo, razsipanje ali tatvino.
Za vstope v vlake so na večjih po-
stajah odrejeni posebni prehodi in prav
tako za izhode, ki se jih potniki ne po-
služujejo kakor bi bilo treba. Tako na-
stajajo nepotrebne gneče in prerivanja
pri odhodih in prihodih vlakov.
Potniki, ki čakajo na odhod z vlaki,
naj se zadržujejo samo tam, kjer so za-
nje določeni prostori, se pravi na i)e-
ronu in v čakalnicah, ker povsod dru-
god ogrožajo svojo varnost in motijo
delo v prometu.
Nihče naj ne vstopa v višji razred
aM vlak višje vrste, če ne namerava pla-
čati ustrezne raizlike. Mnogo izgublje-
nega časa in slabega reda na železnici
izvira prav odtod, ker se potniki upi-
rajo plačati v takih primerih predpisa-
ne razlike na vozninah.
Po končanem potovanju naj potniki
brez izjeme izstopajo na postajni strani
ali na strani, kjer sprevodniki izklicu-
jejo imena postaj. Skakanje z vlaka ali
na vlak ter izstopanje na nepravi strani
vlaka je vselej združeno z veliko ne-
varnostjo za potnika.
Potnik v vlaku
Potniki naj v vlaku ne ix>stajajo po
stopniščih in mostiščih, temveč zase-
dejo mesta v notranjos/ti voza. Ce je
gneča je treba pri vratih paziti, da se
potniki ne poškodujejo med odpiranjem
in zapiranjem. Kadar morajo nekateri
potniki v vlaku tudi stati naj se se-
deži prepiiščajo slabotnejšim, zlasti še
materam z otroki in invalidom.
Na vsem železniškem svetu in prav
tako tudi v vlaku se mora potnik za-
vedati, da so ves inventar in vse na-
prave državna in ljudska imovina in
jih je treba skrbno čuvati. Sem spada
tudi čut za red in snago, ki sta v vlakih
v veliki meri odvisna od potujočih lju-
di. Okna je treba odpirati ali zapirati
pazljivo, prav tako pa paziti na vso
notranjo opremo voza in na čistočo v
njem. To velja prav posebno za stra-
nišče, ki naj ga vsak potnik zapušča
tako, kakršno bi hotel imeti ob vstopu.
Slika reda in snage v vsakem vozu je
hkrati tudi slika kulturne stopnje pot-
nikov. V potniških vozovih je strogo
prepovedano prevažati eksplozivne ali
vnetljive predmete.
Splošno
Kakor po postajah in vlakih tako naj
vladata red in snaga tudi povsod na že-
leznici, kakor n. pr. po čakalnicah, re-
stavracijah, garderobah itd.
Potniki se prečesto z železniškim oseb-
jem, ki je dolžno skrbeti za izvajanje
vseh teh predpisov, spuščajo v nepo-
trebne spore, v zvezi s katerimi pri-
haja do nedostojnih medsebojnih na-
stopov in izpadov, ki prav tako ško-
dujejo kulturnemu prevozu delovnega
človeka po železnici ter zavirajo nemo-
teno delo službojočega osebja. Medse-
bojni odnosi med potujočim svetom in
železniškim osebjem naj bodo uvidevni
in ustrežljivi, kar ne lx) težko doseči,
če se bo vsaik, ki potuje po železnici,
zavedal, da je tudi sam dolžan prispe-
vati svoj delež, da mu bo potovanje
ostalo v prijetnem spominu. Železni-
čarji gojijo to željo od srca, kolikor pa
je morda tudi med njimi takih, ki da-
jejo povod za pritožbe potnikov, jih
bodo sami prevzgoj ili, da bodo pravi
ljudski uslužbenci.
V dneh od 20. do
27. junija 1949 bo
Teden prometa
Na konkretnih primerih iz statistike
okraja Celje-mesto je razvidno, da je
bilo povzr^enih od julija 1948 pa do
danes 31 prometnih nesreč, katerih ma-
terialna škoda znaša cca 270.000 din, 5
smrtnih žrtev in več težko poškodova-
nih.
Krivda vsega navedenega je bila 30%
po p>ešcih in kolesarjih 70% pa po voz-
nikih motornih vozil, neprevidnost, pre-
hitra vožnja in celo pijanost. Vse to do-
kazuje, da se nismo držali cestnih pred-
pisov.
Ce pomislimo, kolikšna škoda se je
napravila pri teh nesrečah na motornih
vozilih, ki so bila tedne neuporabna,
katera bi lahko pripomogla pri hitrejši
izvedbi petletnega plana.
»Kaj vse prinese neprevidnost in ne-
premišljenost na cesti«.
Zato opozarjamo vse pešce, da naj se
pri hoji po cestah, čez ceste in pri iz-
hodih držijo stroge discipline.
Kolesarji vozite pravilno po desni
strani, počasi in previdno ne po ploč-
nikih in po prepovedanih cestah.
Vozniki vprežnih voz, vozite strogo
desno in pazite na živino, če se boji mo-
tornih vozil!
Posebno poudarjamo voznikom mo-
tornih vozil, vozite po mestih in str-
njenih naseljih počasi previdno po dee-
ni strani, bodite disciplinirani in trezni!
Matere, ko greste z otroki na sprehod,
pazite na svoje otroke, da ne bodo te-
kali čez cesto!
Ce bomo vsi dovolj disciplinirani, ne
more nikdar priti do prometnih nesreč.
Ali res ne moremo re-
šiti vprašanja čistoie
in reda v Celju?
Ce gremo v popoldanskih urah po uli-
cah našega mesta, bomo videU, da to
niso ulice ampak prave smetišnice. Rav-
no v tem času prodajajo na trgu češ-
nje, naši meščani se pa potem z zavitki
sprehajajo po ulicah ter vse koščice in
celo papir mečejo po tleh. Vprašamo se,
ali moremo pričakovati od kulturnega
človeka, da onesnažuje naše ulice od-
nosno, da kvari ugled našemu mestu?
Smatramo, da ne. Tak človek, ki ne lju-
bi reda in čistoče na naših ulicah tudi
ne more imeti pravega reda doma v svo-
jem domu. Kajti kdor hoče imeti svoj
dom čist in snažen ter v njem vzorno
urejeno čistočo, ta mora tudi paziti,
da drugim ne onesnažuje.
. Naša ljudska oblast je izdala 5.6. 1947
odlok o vzdrževanju čistoče na javnih
objektih. Člen 1. tega odloka se do-
besedno glasi takole:
Prepovedano je vsako poškodovanje
in onesnaženje javnih cest, ulic, trgov in
nasadov. Za onesnaženje se smatra zla-
sti izlivanje vsake vode in smrdljivih
tekočin, kakor tudi pljuvanje, pisanje
ter risanje po zidovih, odlaganje smeti
in odpadkov vsake vrste, krmljenje konj
na cesti in podobno.
Lepljenje lepakov je dopustno na za-
to določenih mestih. Nedopustno je me-
tati na javna mesta papir, kostanj in
kostanjeve luščine, olupke sadja, od-
padke jedil in slično.
Kljuib temu, da je v odloku jasno po-
vedano s čim onesnažujemo naša javna
mesta, vendar ugotavljamo, da tega od-
loka prenekateri ne spoštujejo. To po-
meni, da je odlok, ki je največji zakon
ljudske oblasti, ki upravlja to teritori-
alno enoto, od nekaterih prebivalcev po-
polnoma ignoriran, ne samo to, ampak
ga sploh ne spoštujejo. Kakor je zakon,
uredba, odločba naše vlade zakon, ki
velja za vso državo in vse državljane,
tako je tudi odlok ljudske oblasti na na-
šem področju za vse prebivalce tega
področja največji zakon in ga morajo
tudi do potankosti izvajati.
Člen 4. istega odloka se glasi:
Prepovedano je na javnih cestah in
ulicah na vratih, oknih, balkonih ob
javnih cestah razobešati perilo, prezra-
čevati in iztepati posteljno opravo, pre-
proge in podo^bno.
Ce pa gremo v zgodnjih jutranjih
urah po naših ulicah, pa ponovno vi-
dimo, da tudi naše gospodinje premalo
spoštujejo ta odlok Mestnega ljudskega
odbora.
Precejšen del krivde za tako stanje
pa nosijo tudi naši varnostni organi, ki
s premalo čuta odgovornosti izpolnjuje-
jo svoje službene dolžnosti. Večkrat vi-
dimo, da naši miličniki opazujejo kršilce
javnega reda, ne da bi jih opozorili na
nepravilnosti, nekateri pa celo sami
onesnažujejo javna mesta, vsekakor so
premalo odločni, da bi vsalkega, ki krši
tozadevne predpise tudi kaznovali tako,
kakor predvidevajo kazenske sankcije
v odloku.
Pri organih Narodne milice bi bila
nujno potrebna malo večja vestnost pri
kontroli izvrševanja zakonov, kakor tu-
di odldkov naše ljudske oblasti. Opa-
žamo, da organi Narodne milice kaznu-
jejo kršitelje raznih predpisov, le kam-
panjsko, namesto stalno in dosledno.
To nam posebno potrjuje lanskoletni
prometni teden, ki je bil prirejen zato,
da bi naše prebivalce vzgojili v spo-k
štovanju prometnih predpisov. To je
trajalo vsega skupaj res samo en te-
den. Po preteku tega roka so naši or-
gani enostavno popustili in le tu in tam
kaznovali, prekrške prometnih predpi-
sov. Prometni predpisi, odnosno vsi
predpisi niso izdani samo za določen čas
dokler se ti z drugimi ne ovržejo. Tak
postopek je popolnoma nepravilen in
bo potrebno, da naši organi temu po-
svetijo več pažnje. Tako je naša ljudska
oblast odredila, da se vsakega kršilca
onesnaženja javnih mest in pa kršitelje
odloka o vzdrževanju čistoče na javnih
mestih kaznuje s takojšnjo denarno
kaznijo 50 din. Ta kazen ni samo odre-
jena za kršilce odloka za dobo ko tra-
jajo češnje, temveč dokler ne bo naša
ljudska oblast dala novega pravila.
Trudimo se, da bi naše mesto nekako
povzdignili ter v ta namen tudi gradi-
mo nove javne nasade. Tako smo ure-
dili novi park na Trgu svobode ter oči-
stili in uredili mestni park ob Savinji.
Dolžnost vsakega prebivalca bi bila, da
čuva te nasade, da jih pomaga vzdrže-
vati in da podučuje ostale, ki jih ne
znajo čuvati. Ce pa pogledamo naš park
bomo videli, potrgane in poteptane
cvetlice, poteptano travo, uničene klopi,
uničeno drevje itd., itd. Javni nasad ni
lastnina posameznika, temveč skupna
lastnina nas vseh. Torej če je splošno
ljudsko premoženje, je dolžnost vsakega
državljana, da ga čuva.
Ce bomo polagali malo več pažnje
vsemu temu, kar smo zgoraj navedli, bo
naše mesto zopet lahko zaslovelo po
svoji lepoti, ter bo v ponos vsem prebi-
valcem.
Leto II. — Stev. 24.
»CELJSKI TEDNIK«
Stran 3.
Kmetijsko obdelovalnim zadrugam
je treba nuditi več pomoči • pa tudi
same nai ponudeno sprejmejo
Razvoj zadružništva pri nas naglo na-
preduje, zlasti pa po sprejetju sklepov
plenarnih zasedanj CK KPJ in CK KPS,
katerih izvajanje pomeni dosledno spro-
vajanje linije naše Partije v borbi za
socialistično preobrazbo naše vasi. Ti
sklepi pa tudi sindikalnim organizaci-
jam nalagajo izvestne dolžnosti, saj je
delavski razred v prvi vrsti poklican,
da nudi svojemu zavezniku v revoluciji
— delovnemu kmetu — vso svojo po-
moč in oiporo. Delavski razred pa je
tudi poklican, da utrjuje na vasi na-
predno idejo marksizma-leninizma, da
pri vsem tem posreduje delovnemu
kmetu svoje dragocene izkušnje v in-
dustrij siki proizvodnji ter tako pripo-
more k čim tesnejšemu abližanju vasi
in mesta.
Nekatere sindikalne podružnice so vse
to pravilno razumele. Od prvotnih bež-
nih stikov preko gostovanj kultumo-
umetniških skupin na vasi se je pričelo
zlasti v obdobju tekmovanja v čast 30-
letnice KPJ in sindikalnega gibanja
uveljavljati sistematično povezovanje s
kmetijiskimi obdelovalnimi zadrugami
in z državnimi posestvi. Tako so delavci
in nameščenci Tovarne emajlirane po-
sode — ko ima njihova sindikalna po-
družnica že patronat nad Domom bo-
sanokov na Dobrni — navezali tesne sti-
ke s Kajuhovo kmetij sko-obdelovalno
zadrugo na Dobrni na ta način, da po-
magajo njihovi knjigovodje pri uvaja-
nju knjigovodstva v tej zadrugi. Toda
ta pomoč je bila vršena le trikrat. Med
tem so gostovali na Dobrni z »Uroki«
in z godbo na pihala ter tako nudili za-
družnikom tudi razvedrilo. Vse to pa je
vsekakor premalo, če hočemo bistveno
vplivati na razvoj te zadruge, ne glede
na to, da je predsednik zadruge mne-
nja, da druge pomoči ne potrebujejo.
Kakor se predsednik zadruge trudi, da
bi gospodarstvo dvi^il v najkrajšem
času na dostojno višino, je njegov trud
le delno kronan z uspehi, ker pač sam
vsega ne zmore. S svojimi izkušnjami
pri organizaciji dela bi mu lahko bdli
tovariši iz Tovarne emajlirane posode
v krepko oporo, tako glede uvajanja bri-
gadnega načina' dela, kontrole norm,
točne evidence o delovni storilnosti
itd., kar vse bi na eni strani povečalo
uspehe zadruge, na drugi strani pa po-
spešilo preobrazbo miselnosti zadružni-
kov v socialističnem smislu. Prav tako
bi zadružnikom prišli predavat o naj-
aktualneših vprašanjih naše družbene
problematike, ob sezonskih delih, kakor
je košnja, žetev, obiranje sadja itd., pa
bi s prostovoljno delovno silo pomagali
izpolniti njihove planske naloge. (Mi-
mogrede omenjeno: v četrtek je odšla
iz TEP prostovoljna brigada koscev na
ekonomijo Doma bosančkov na Dob mi,
ker tam občutno primanjkuje delovne
sile.) Takšna pomoč bi utrjevala zavest
zadružnikov, da v njihovih naporih za
prospeh svoje zadruge niso osamljeni,
prav kakor bi se laitrjevala tudi delov-
na disciplina, da se ne bi .ponovil pri-
mer minulega tedna, ko je predsednik
zadruge poslal na enodnevni dopust
hlevarja in knjigovodkinjo, pa se še
tretji dan nista vmila.
Z zadrugo v Dramljah pa je v pove-
zavi kolektiv Metalne. Da bi upostavili
tesnejše stike s tamkajšnjimi zadružni-
ki in sledeč svojim obveznostim v pred-
kongresnem tekmovanju v čast II. kon-
gresa ZSS, so odšli nekako pred 14 dne-
vi v Dramlje trije tovariši, med njimi
tudi normirec in predavatelj. Toda vr-
nili so se ^oro brez vsakega uspeha,
kljub temu, da je zadruga v obilni meri
potrebna naše pomoči. Predsednika kme-
tijske obdelovalne zadruge, ki je ob-
enem predsednik kmetijske zadruge, ni-
so mogli nikjer najti, saj pa so tudi za-
družniki raztreseni po zelo velikem te-
ritoriju. Posamezni kompleksi zadružne
zemlje so oddaljeni med seboj celo do
1 ure hoda. Le toliko so izvedeli od ne-
kega člana zadruge, ki pa tudi ni imel
časa za razgovor, ker je bil zelo zapo-
slen z urejevanjem svinjskih hlevov,
da vodi predsednik zadruge sam vso
evidenco o poslovanju zadruge in o de-
lu zadružnikov. Knjigovodstvo, pravijo,
nimajo uvedenega, saj za to tudi ni-
majo delovne moči. Naše tovariše je pa
le skrbelo, kako bodo ob zaključku leta
obračunavali zadružnikom opravljene
trudodneve, zato so se domenili, da pri-
dejo še enkrat v nedeljo 29. maja v
Dramlje. Ob tej priliki so vzeli s seboj
tudi svojo kulturno-umetniško skupino,
za kar so se ipoprej domenili s tovari-
šico iz KLO-ja, ki odgovarja za kuiltur-
no^prosvetno delo v Dramljah. Po do-
govoru je zadruga poslala konjsko vpre-
go na postajo v Sentjurij in prepeljala
ansambel v Dramlje, toda v Dramljah
ni bilo nato mogoče dobiti niti enega
odgovornega funkcionarja zadruge.
Tudi zadružnikov k popoldanski pri-
reditvi ni bilo, le nekaj mladine, oziro-
ma otrok je prišlo v dvorano. Tako to-
variši iz Metalne seveda niso mogli do-
seči namena, za katerega so se prav za
prav odpravili v Dramlje. Značilno pri
vsem tem je tudi to, da so bile istočasno
v cerkvi večernice, ko se običajno vr-
šijo ob 2. in ne ob 3. popoldne. Sicer pa
je bila tudi dvorana nepripravljena. Še
za tistih nekaj obiskovalcev prireditve
ni bilo sedežev, ker šolski upravitelj ni
hotel daiti na razpolago potrebnih klopi.
No, in ob odhodu skupine iz Dramelj
so nenadoma zboleli vsi konji, tako da
je morala skupina z vso prtljago po
dežju ipeš na 8 km oddaljeno postajo
Šentjur...
Ko se na eni strani naši delovni ko-
lektivi trudijo za to, da bi v čim večji
meri — poleg dviganja produktivnosti
v svojih podjetjih — nudili svojo kon-
kretno pomoč pri socialistični preobraz-
bi vasi, bi pričakovali, da bi zadružniki
vsaj prijeli za ponujeno roko. Toda ti
trenutni neuspeli poizkusi pomoči za-
drugam naših delovnih kolektivov slej
ko prej ne motijo. Sami se borimo s te-
žavami v industrijski proizvodnji, zato
so nam tem bolj razumljive težave na-
ših zadružnikov. V tesni povezavi de-
lavca in delovnega kmeta pa bomo
uspešno premostili to, kar nas za enkrat
še ovira pri razvoju v socializem tudi
na vasi.	Z.
Lokalna industrije okraja
Celje-okolica v Tednu tehnike
Malo katera akcija je tako razgibala
delovne kolektive kakor ravno Teden
tehnike. S polnim razumevanjem so ta-
ko sindikalne podružnice kakor uprave
podjetij pristopile k čim boljši izvedbi
Tedna tehnike. Odraz tega so programi
in sklepi posameznih podjetij. Vloga,
ki naj jo odigra lokalna industrija v
sklopu petletnega plana; izkoriščanje
lokalnih virov surovin ter zvišanju
asortimenta proizvodov in dvigom kva-
litete izdelkov, vse to so glavne obveze
delovnih kolektivov.
Velik polet lokalne industrije Celje-
okolica prikazujejo razstave v vseh
glavnih središčih. Otvorjene so raz-
stave v Laškem, kjer razstavlja svoje
izdelke Okrajno Mizarstvo Laško, Tek-
stilna tovarna »Volna« Laško, Mestna
gospodarska podjetja skupno z ostalimi
republiškimi podjetji. V Žalcu vzbujajo
pozornost izdelki Okrajnega kovinske-
ga podjetja Žalec, Tekstilne industrije
Sentpeter, Okrajnega Mizarstva Žalec,
Lesne industrije Sentpeter, Okrajnega
Kolarstva Petrovče, Invalidsko podjetje
Polzela ter republiško podjetje Tekstil-
ne tovarne Sentpavel in Tovarna noga-
vic Polzela. Poleg teh so še lokalne raz-
stave »Kladivarne« Vitanje v Vitanju,
Okrajne delavnice poljedelskih strojev
v Šentjurju in Tovarna volnenih odej
Skofja vas v Vojniku.
V	tednu tehnike bodo podjetja do-
polnilne proizvodnje dala tržišču vrsto
novih proizvodov. Tako bo Okrajno ko-
vinsko podjetje Žalec začelo serijsko iz-
delavo »Rolo-ključavnic«, Okrajna de-
lavnica poljedelskih strojev bo dala
tržišču kuhinjske stiskalnice za stiska-
nje krompirja, Kladivsima Vitanje bo
presenetila z desetino novih proizvodov
od različnih lično izdelanih kuhinj sluh
nožev do različnega obrtniškega orodja.
Lesna industrija Sentpeter bo izkorišča-
la odpadne deske za izdelavo zabojev.
V	vseh podjetjih bodo s proizvodnimi
sestanki s sodelovanjem vsega delovne-
ga kolektiva odstranili vse pomanjklji-
vosti v izboljšanju delovnih pogojev in
zaščiti strojev, kakor tudi v zvišanju
produkcije z razširitvijo grl. Tekstilna
tovama »Volna« Laško pa bo ustano-
vila »brigado odlične kvalitete« v pre-
dilnici, tkalnici in apreturi ter tako
resno pristopila k izboljšanju kvalitete
izdelkov.
Z ustanavljanjem klubov tehnike v
svojih podjetjih in pomoči delovnih ko-
lektivov pri uvedbi tehnike na vasi, bo
lokalna industrija napravila pomembne
korake pri izgradnji socializma v naši
državi.	F. A.
Na okrajni ekonomiji
v Žovneku imajo
novatorja
Okrajna ekonomija v Zovneku tudi
v Tednu tehnike ni zaostajala, saj je
edina odprla razstavo vseh vrst strojev
ter ustanovila klub ljudske tehnike s
strojnim, i>oljedelskim, in fotoamater-
skim krožkom.
Člani ekonomije ter gojenci šole so
sprejeli osem obveznosti, katere bodo
potom kluba izvršili. Med njimi je tov.
Rovšnik Kari, ki je sam skonstruiral
stroj za strojevanje sončnic. Kapaci-
teta tega stroja z električnim motorjem
je za 800% večja kot delo pri luščenju
sončnic do danes. Stroj je lesene kon-
strukcije velikosti 1 m® z vlitim kolesom,
kateri je sklopi j en na zobčnike, ter lah-
ko s premikačem obdela vse velikosti
sončnic.
Na občnem zboru so med ostalim
prevzeli obveznost, da bodo tov. Rovš-
niku pomagali, da še izboljša stroj, ki
je prvi te vrste v državi.
U. J.
Radioamatersko društvo je ozvočilo
dve kmetijsko obdelovalni zadrugi
Radioamatersko društvo Celje je v
Tednu tehnike ozvočilo kmetijsko ob-
delovalno zadrugo Vrb je s kompletno
aparaturo in s 4 zvočniki. Agilni člani
— amaterji društva so delali na mon-
taži in instalaciji 2 dni. Rok dovršitve
so postavili 8. junij ob 12. uri. S tem
ciljem so požrtvovalno delali od ranega
jutra do poznega večera. Drugi dan
so že ob štirih pričeli z delom, da bi
čimprej dosegli postavljeni rok. Dvajset
minut pred dvanajsto uro je po zvoč-
nikih zaigrala prva glasba, katero so
slišali ne samo v zadrugi, temveč daleč
naokoli po vasi. Od najmlajših do naj-
starejših v vasi, tako kmetje in ženice
so zapustili svoje hiše, ter prileteli do
zadruge. Ostali so strmeli in čakali pred
hišami ter s posebnim prizorom in ve-
selim obrazom poslušali glas, kateri je
odmeval in se razlegal daleč naokolL
Opazoval sem staro ženico, katera še
nikoli ni slišala kaj takega »Srečna bi
bila, če bi bila mlajša, ter imela to,
kar ima danes in bo imela jutri naša
mladina«.
Vsi zadružniki so bili veseli, ter ob-
ljubili, da bodo še z večjim elanom de-
lali, ter doprinašali s tem skupnosti za
našo boljšo bodočnost. Rano v jutru
pa je glasba spremljala in bo spremljala
v naprej naše zadružnike z veselimi
obrazi na delo.
Člani radioamaterskega društva pa
niso odšli domov, temveč naprej v Arjo
vas, kajti tudi tam hočejo ozvočiti za-
drugo, ter s tem napraviti veliko delo
v našem zadružnem sektorju. U. J.
V prvih dneh Tedna tehnike so naSi delavci
predložili vec novih racionaliiatorskih in
novatorskih predlogov
V okraju Celje in okolici je akcija za
Teden tehnike zajela sleherno vas, vso
industrijo, gozdarstvo in šole, kateri so
pravilno razumeli naloge za tehnično
izpolnitev našega gospodarstva. Teden
tehnike, ki je ob enem pregled tehničnih
naprav, ter uspehov delovnega ljudstva
— je dal nove predloge novatorstva in
racionalizatorstva, nov tehnični kader,
ter nov polet v ljubezni do tehničnih
naprav. Tako so v Tekstilni tovarni St.
Pavel bili predloženi trije novi pred-
logi novatorstva, v Tovami sadnih so-
kov so bili realizirani trije racionali-
zatorski predlogi, v Tovami kemičnih
izdelkov pa so izdelali nov racionali-
zatorski načrt za razširitev grla proiz-
vodnje pri zelo važnem artiklu, ter s
tem povečali proizvodnjo za 100%,
ter prihranili v vrednosti 3 milijone de-
viz letno. V trafo postaji Laško izdelu-
jejo 110 kilovatno ločilno stikalo, ki je
prvič v Jugoslaviji domač izdelek. LIP
je v obratu Sp. Hudinja montiralo grel-
ce za topli zrak pri sušilnicah, v tovami
Skofja vas pa so povečali svoj obrat
z montiranjem dveh volnarskih startov.
U. J.
Mladina rudnika Pečovnik je v svo<
jem delu dosegla lepe uspehe
Sirena premogovnika Pečovnik je na-
znanila izmeno, del rudarjev je odšel
na delo, drugi del, ki se je boril v jami
za dosego plana pa k počitku.
Opazovalec, ki pride na rudnik, kaj
hitro lahko opazi pri izvoznem jašku
moštvo, ki stopa iz koša s trdnim in
resnim nasmehom na obrazu: to so to-
variši, ki delajo na slabem zraku v ja-
mi in jim ni do zbijanja šal. Na drugem
ali tretjem košu pa se pripelje grupa
mladincev polnih veselega humorja in
ob navdušenem razpravljanju o delu
tistega dne in o problematiki za zbolj-
šanje tega ali onega postopka pri delu
v jami.
Nekaj o delu mladine
Mladinski aktiv premogovnika Pe-
čovnik se je ustanovil v novembm 1948.
leta. Na volitvah sekretariata je bil iz-
voljen za srekretarja Selih Ignac. Pri
ustanovitvi je pristopilo samo 40% mla-
dine v organizacijo. Ostali so gledali
nekako postrani na organizacijo, ki se
je pojavila na rudniku. Toda aktivnost
članov sekretariata ter ostalih zavednih
mladincev je pokazala, da so bili zmož-
ni prepričati ostalo mladino, da pri-
stopi v organizacijo. Pred mesecem so
imeli 80% organizirane mladine. Ostalih
20% so organizirali do 1. junija, kakor
so si zadali v plan za mesec maj. Ze v
prvih mesecih svojega obstoja je aktiv
dosegel vidne uspehe pri delu in je
močno posegel v aktivno borbo za iz-
polnjevanje plana rudnika. Vsak pone-
deljek imajo študijski ali delovni se-
stanek. Mnogo snovi so že predelali na
študijskih krožkih, kakor material V.
kongresa KPJ, skupni kongres SKOJ-a
in LMJ, štatut LMJ ter razvoj OF. Ra-
zen tega se mladina seznanja na študij-
skih krožkih s političnim stanjem do-
ma in po svetu. Vendar bi bilo tukaj
pripomniti, da študij ne zajema celotno
rnladino. Vzrok temu je, ker delajo mla-
dinci na treh izmenah, drugič pa, ker
premogovnik nima delavskih kolonij in
je mnogo mladincev oddaljenih do 2 uri
od rudnika.
Pa še o mladinski številki
Mladinski aktiv se je seznanil z uspe-
hi, ki so jih dosegli mnogi rudniki v
ustanavljanju mladinskih številk in šir-
jenju tega novega socialističnega si-
stema dela. Tudi sami so pristopili k
ustanovitvi take številke. Ta številka,
ki jo sestavlja 6 rudarjev, je pričela de-
lati v mesecu decembru. Nekoliko od
bliže izgleda njihova številka takole:
V njej so trije starejši delavci kopači
in trije mladinci. Po dva iz številke de-
lata na vsaki izmeni, ta številka je do-
segla največje uspehe pri strokovnem
dviganju kadra, saj nam tudi njena ob-
lika pove, da je najprikladnejša za iz-
polnitev te naloge.
Na svojem zadnjem sestanku so skle-
nili, da bodo ustanovili v svojem akti-
vu strelsko družino, ki bo štela 30 do
35 članov. Napravili bodo izlet v parti-
zanske kraje.
Na čast rojstnega dne maršala Tita
so opravili 100 prostovoljnih udarniških
ui- pri obnovi fizkultumega igrišča na
Skalni kleti.
Pripombe h gostovanju baleta in
solistov mariborske opere v Celju
v petek 3. in v soboto 4. junija so
gostovali v Celju poklicni gledališki de-
lavci iz mariborskega narodnega gleda-
lišča. Lepaki so obljubljali vsaj kolikor
toliko umetniško dostojen program s
področja, kjer je Celje navezano samo
na gostovanja, kajti požrtvovalna pri-
zadevalnost celjskega gledališkega an-
sambla nam lahko nudi za zdaj samo
dramsko igro. Občinstvo je obakrat do
kraja napolnilo dvorano. S tem so gostje
torej vendarle dc^egli svoj namen. Vse
namreč kaže, da so prišli predvsem zato.
Kulitumi kronist pa ne sme ob tem go-
stovanju iti molče mimo nekaterih zna-
čilnih dejstev. Gostje so dosegli ma-
terialni uspeh. Morda si domišljajo, da
so dosegli tudi moralnega ali naposled
celo umetniškega. Iz aplavza publike bi
utegnili to sklepati. Toda pribiti je tre-
ba, da je večino dvorane to pot, zlasti
dmgi večer, zasedla publika, ki je sicer
ne vidimo ne na resnih gledaliških pred-
stavah, ne na koncertih. Samo tu imajo
svoj vir vsi nori aplavzi ob najbolj ne-
slanih točkah programa.
Prvi večer so izpopolnili mlajši člani
mariborskega opernega baleta z dokaj
neenotnim baletnim programom. Poleg
čisto kabaretnih točk je bilo tudd nekaj
takih, ,ki bi bile lahko tudi umetniško
sprejemljive, ko bi bile izvedene z bolj
dovršeno plesno tehniko, predvsem pa
s smislom za stil. Med izvajalci je ne-
kaj talentiranih plesalcev, ki bd se v
pravi šoli lahko razvili v smeri resnič-
nega umetniškega plesa. Pot, po kateri
hodijo zdaj, pa jih ne bo nikdar pri-
peljala v hrame resne imietnosti.
Dmgi večer je bil še bolj x>isan, a v
posamemostih je slučajno vendarle nu-
dil nekoliko več umetnosti. Program, ki
je bil sestavljen iz baletnih točk, oper-
Rih arij in duetov ter narodnih pesmi,
so izvajali: plesni par Maks in Irena
Kirbos ter pevca-sohsta: sopranistka
Marija Veidinova in tenorist Ladislav
Rakovec. Plesalca sta pokazala izurje-
nost teles, nikakor pa ne umetniške
resnosti. Ne mislim pri tem samo na ta-
ko preveč cirkuško-^kabaretno točko, kot
je bil nogometaš Maksa Kirbosa, am-
p^k hočem predvsem podčrtati dejstvo,
da nategujeta ta dva plesalca vse plese
na eno in isto kopito. Z enakimi gibi
interpretirata Straussov valček, španski
capriccio, ruski plesni potpourri ali pa
venček slovenskih narodnih plesov. Iz-
vedba poslednjih je bila naravnost ža-
ljivo neslovenska in neresna (kostiomi,
ritem itd.). — Pevca sta skupno zapela
duet iz Smetanove Prodane neveste še
dokaj dostojno. Marija Veidinova je s
svojim ne preveč sonomim sopranom le
delno pokazala umetniško polnost arij
iz Puccinijevih oper La Boheme in Ma-
dame Butterfly. Nekoliko prepričeval-
neje je zapela oba slovenska samospeva.
Tenorist Ladislav Rakovec je videti naj-
resnejši od vse četvorice, čeprav na pri-
mer Leoncavallovemu Bajazzu ni bil
čisto kos. Prav lepo pa je zapel Simo-
nitijev samospev na Kajuhov tekst Bosa
pojdiva dekle obsorej. Začudilo pa me
je, kako je mogel takoj nato pritakniti
lahkotno prekmursko narodno o ribicah,
ki je vrh vsega zaradi višin nehvaležna
za obseg njegovega glasu. — Klavirja
spremljava je bila oba večera v nepre-
stanem ritmičnem nesoglasju z izvajalci
na odru.
Neresni značaj obeh pisanih večerov
je bil poosebljen v napovedovalcu, ki
je v uvodu dmgega večera ipovedal, da
prinašajo člani mariborskega narodnega
gledališča Celjanom nekaj umetnosti pa
tudi nekaj zabave, kajti oboje da je de-
lovnemu človeiku potrebno. Poslednje
je sicer res, a vsekakor je treba v ime-
nu zdrave kulturne politike odkloniti
take večere, na katerih trohica povpreč-
no reproducirane umetnosti tone v po-
plavi neresne, preračunano kabaretne
zabave. Tem huje je, če nekdo nudi ta-
ko plehko zabavo pod imenom poklicne
umetniške ustanove. Mariborska publi-
ka, ki te poklicne gledališke delavce
stalno gleda, in ljudska oblast, ki jih
plačuje, naj presodita, ali je tako po-
četje koristno za dvig kultumega ni-
voja ljudskih množic in za notranjo
umetniško rast tega ansambla samega.
Celjisiko resno gledališko občinstvo pa
sme zahtevati, naj mu zlasti poklicni
gledališki delavci nudijo z gostovanji
samo umetniško zrel in dostojen pro-
gram.	vin.
SKUD-Ivana Cankarja pri frontni brigadi
Matije Gubca na Raliovcu
v kratkem času si je priborila front-
na brigada Matije Gubca na Rakovcu
nad Vitanjem zaslužen sloves, tako da
ga danes že ni več človeka, ki ne bi ve-
del za velike napore teh brigadirjev, ki
se z največjo odločnostjo uspešno bo-
rijo za izvršitev plana v gozdarstvu.
Ko smo člani pevskega zbora SKUD-a
Ivana Cankarja zvedeli, da se bo v ne-
deljo 4. t. m. podelila tej brigadi pre-
hodna zastavica lOOF, smo enodušno
sklenili, da prisostvujemo tej svečanosti
ter razvedrimo zaslužne brigadirje z
našo pesmijo, obenem pa seveda da
razvozljamo tajnost njihovih uspehov v
borbi za plan. Nič ne de, če nam je ne-
koliko pohorskega blata zlezlo v čevlje,
če smo morali sredi programa bežati
pred l^o in nevihto in nadaljevati pro-
gram pod kostanjem. Prepričali pa smo
se le, da ni samo mladost brigadirjev
in dobra hrana vzrok njihovim uspe-
hom, ampak, da tolčejo norme zaradi
svoje visoke zavesti in borbenosti, za-
radi svoje delovne discipline in zaradi
pravilnega tovariškega odnosa, ki vlada
med brigadirji samimi, kakor tudi v
odnosu komande štaba do brigadirjev.
Vendar niti naša pesem niti duh janj-
cev, ki so se vrteli na ražnjih, niti skla-
dovnice krofov in dobra kapljica niso
mogli prav razvedriti vrlih brigadirjev
in brigadirk težko pričakovane prehod-
ne zastavice ni bilo in nestrpnost je na-
raščala vsako minuto. Sele zvečer, ko
smo se sredi najhujšega naliva vračali
proti Vitanju, smo srečali zasoplo in
premočeno delegacijo, ki je nesla pre-
hodno zastavico skrbno zavito v nepre-
močljivo platno. Najraje bi se sredi poti
obmili in se vmUi nazaj, da vidimo ve-
selje brigadirjev, toda pohorsko blato
in premočena oblačila so nas priganjala
domov. Sklenili pa smo, da bomo našo
pesem še večkrat ponesli v naše goz-
dove in v našo vas ter tako tudi na ta
način prispevali k utrditvi vezi med de-
lovnim človekom mesta in vasi.
Pevslii zbor SKUD-a
»France Prešeren«
priredi svoj lion cert
v sredo 15. junija
Pevski zbor SKUD-a »France Pre-
šern«, ki je bil osnovan meseca junija
1948 in je pričel z rednim delom avgu-
sta, do danes še ni imel samostojnega
koncerta. Pevski zbor je dosedaj nasto-
pil na raznih prireditvah in proslavah
že štirinajstkrat. Nastopil je tudi na
republiški reviji SKUD-ov v Mariboru
v novembm lanskega leta.
Mladim pevskim zborom so stalni
premijevalec razne objektivne težave,
ki jih je bilo v tem času. več ali manj
tudi pri Prešernovem zbom. Zbor je v
zadnjem času izgubil nekaj dobrih pev-
cev zaradi premestitev, poleg tega pa
Je dosti pevcev-aktivistov prezapvosle-
nih, kar jim ovira redno posečanje pev-
skih vaj. Vse to je vplivalo, da je bdi
za mesec april določen koncert pre-
ložen.
Koncert bo v sredo dne 15. jimija t. L
v dvorani Ljudske pr o svete (Narbdni
dom) ob 8. uri zvečer.
V	koncertnem programu bo pevski
zbor skromno prikazal razvoj naše slo-
venske pesmi. Del programa bo posve-
čen slovenski narodni pesmi, ki spada
prav gotovo med najlepše pesmi na
svetu. Iz narodne pesmi so se razvile
tudi naše umetne skladbe, ki so v čital-
niški dobi dosegle že prav lep razvoj ia
se posebno odlikujejo po svoji melodiozr-
nosti. Del programa bo vseboval take
skladbe iz naše čitalniške dobe, ki ima
poseben poudarek borbe Slovenskega
naroda za naš narodni obstoj.
V	tretjem delu koncertnega programa
bodo podane novejše skladbe, skladbe
naše borbene pesmi in pesmi naše ob-
nove in dela.
S tem koncertom bo pevski zbor
SKUD-a »France Prešeren« pridal svoj
skromen prispevek k izredno živahne-
mu kultumo-prosvetnemu udejstvova-
nju, ki je v letošnjem letu v Celju prav
posebno zaživelo.	k.

Ljudsko gledališče St. Peter v Sav. doli-
ni vprizori v nedeljo dne 12. G. ob 20
F. S. Finžgar
Razvalina življenja
Predstava bo v okvim okr. tekmovanja.
_ 
V okviru predkongresnega tekmova-
nja ljudske prosvete, napoveduje mlad.
KUD »Maksim Gorki« Celje, tekmova-
nje za zbiranje novih naročnikov za
mesečni list »Obzornik« vsem Sindikal-
nim kulturno umetniškim in kulturno
izobraževalnim dmštvom v Celju.
stran 4.
»celjski tednik«
Leto IL — Stev. 24.
Krvodajalstvo - veliko socialno delo
Kri — to živo človeško tkivo, ta ne-
precenljiva dragocena živa tekočina, ki
omogo&i življenje, ki rešuje življenje
bolnikov, i>ostaja v zadnjem času vse
bolj in bolj iskano zdravilo. Kri je v
premnogih primerih, posebno pa pri
težjih obratnih in prometnih nesrečah
često edini rešitelj človekovega življe-
nja. Prenašanje krvi (transfuzija) pogo-
sto rešuje življenje in vrača zdravje
tudi težkim bolnikom.
Človeška znanost je v stalnem iska-
nju in naporih ustvarila mnogo uspeš-
nih lekov za bolnega človeka. Ta člo-
veška znanost pa bi bila v mnogih pri-
merih brez moči,, če ji ne bi bilo mo-
goče nadomestiti Izgubljene ali bohie
človeške krvi z naravno živo človeško
krvjo iz žile zdravega človeka.
Krvodajalci so bili, so in bodo še
ostali edini vir tega čudovitega sred-
stva, ki ga zdravniki tako s pridom
ux)orabljajo v borbi proti bolezni in
smrti. Krvodajalstvo pa je pri nas, žal,
ge slabo organizirano. Prečesto se še
dogaja, da leži v bolnici bolnik ali po-
škodovanec, čigar življenje visi na nit-
ki, zdravniki pa s težavo iščejo edine-
ga, zanj uspešnega zdravila — človeške
krvi.
»Briga me vprašanje krvodajalstva«,
bo morda porekel ta ali oni, — »naj si
ga urede zdravniki, kakor vedo in zna-
jo.« In vendar ne smemo tako misliti,
ker se moramo zavedati, da lahko slej
ali prej pridemo v podoben položaj.
Kaj lahko se zgodi, da bo oni, ki tako
govori, ležal po prometni ali obratni ne-
sreči, izkrvavel na operacijski mizi in
bo njegovo življenje odvisno od tega
ali bo zdravnikom uspelo najti krvoda-
jalca zanj ali ne.
Da se vprašanje krvodajalcev tudi pri
nas v Celju spravi v tek, poziva uprava
javne bolnice množične organizacije,
vse zdrave prebivalce, vse zavedne mo-
že in žene in mladino iz vrst delovnega
ljudstva, da nam priskočijo na pomoč.
Javna bolnica v Celju nujno potrebuje
kvodajalce in vabi vse one tovariše in
tovarišice, ki se čutijo dovolj zdrave in
Imajo v sebi dovolj plemenite požrtvo-
valnosti do sočloveka, da se javljajo v
bolnici v Celju ob sredah od 8. de 11.
ure dopoldne. Obenem pozivamo mno-
žične organizacije, da pokrenejo pleme-
nito tekmovanje tudi v pogledu krvo-
dajalcev, da o tem govore na sestan-
kih itd.
Pri tem ne gre samo zato, da se v Ce-
lju in okolici žbere dovolj no število po-
klicnih krvodajalcev, temveč v veliki
meri tudi za to, da se bolnici javijo tudi
oni prebivalci, ki stanujejo v mestu
Celju in bližnji okolici, in ki bi bili
pripravljeni v nujnih primeril na tele-
fonski ali osebni poziv priti v bolnico
in oddati potrebno kri. Za to pa je se-
veda potrebna predhodna preiskava krvi
in registracija.
Brezdvomno bodo naši delovni ko-
lektivi, ki so prvi pri delu v graditvi
tudi prvi pri pomoči bolnici, da orga-
nizira dobro krvodajalsko mrežo. Cim
boljše bo organizirano krvodajalstvo,
tem bolj bo zavarovana zdravstvena
sliižba ravno za delovne ljudi, ki so iz-
postavljeni nesrečam pri delu in bo-
leznim.
Pri organiziranju krvodajalstva bi
bilo treba upoštevati sledeča navodila:
Vsi zdravi prebivalci, ki se žele pri-
javiti kot priložnostni — enkratni ali
kot stalni — večkratni krvodajalci, naj
se javljajo za pregled na registracijo
vsako sredo od 8. do 11. ure dopoldne
v bolnici. Obrati naj bi organizirali
preglede v grupah in predhodno obve-
stili o tem bolnico.
Oddaja krvi je povsem prostovoljna.
Nobeden prijavljenih s prijavljanjem
ni obvezen na poziv oddati kri.
Za oddano kri izdaja bolnica potrdilo
za živilsko (enkratno) nakaznico in de-
narno nagrado.
Organi preskrbe so strogo zadolženi,
da zagarantirajo krvodajalcem dodatne
količine živil, ki jih jim predpisuje za-
kon.
Obenem pozivamo vse one bolnike,
ki bolujejo za visokim krvnim priti-
skom, da se javljajo bolnici, kjer bodo
brezplačno pregledani in jim bo odvze-
ta kri — ter porabljena v koristno svr-
ho — kar bo v korist njim samim in ob-
enem bolnici!
Bivša Kukčeva susilnica v Žalcu in
stanovanjski problem
Pa da ne bi kdo mislil, da bo ta
zgradba prišla v zgodovino, ker je bila
nekoč Kiikčeva. Zaradi tega prav go-
tovo ne, pač pa bo postala slavna za-
radi svoje metamorfoze. Saj veste, kako
izgledajo hmeljske sušilnice — vidite
prav taka je bila ta, o kateri govorimo.
Leta 1946. so prišli iz Francije izseljenci
in ker tedaj niso za njih mogli najti
nikjer prostorov, utesnitve namreč še
ni bilo, so povratniki dobiH tu svojo
I>rvo nastanitev; štiri družine v eni ve-
liki sobani.
Po številnih posredovanjih in raznih
komisijskih obiskih, so se ogromni pro-
stori predeHli z lesenimi stenami na
manjše dele — družine so bile sedaj
ločene. V lanskem letu so se morali
nekateri preveč »široki« Zavčani stis-
niti, neradi sicer, in sprejeti večino su-
Silniških stanovalcev — ostalo jih je le
nekaj, ki bodo od roda do roda v ust-
nem izročilu pripovedovali o zgodovin-
skem razvoju dvonadstropnega veli-
kana.
V tem času lanskega leta nastajajo
nove spremembe. Generalno preuredi-
tev prevzema gradbeno podjetje »Be-
ton« s trdno obljubo, da bo su&lnica v
najkrajšem času postala pravcata sta-
novanjska hiša. Začelo se je podiranje,
razkopavanje, predelava.
Delavci — prošniki za stanovanje,
posebno tisti, ki so se in se še stiskajo
po tesnih prostorih, so šteli dneve. Vs^
sd je že izbral dvo-, trisobno stanova'-
nje, si ga v mislih uredil... Dnevi so
tekli, podaljšali so se v tedne, mesece.
Prišla je jesen in zima — nobena inter-
vencija, tudi arbitražno sodišče ni več
pomagalo. Stavba je prezimUa brez
oken in vrat, brez električne in vodo-
vodne instalacije, razdejana oziroma
dbdelana v grobih izvršitvah.
Ze zdavnaj je minilo leto, sedaj smo
že v sredini drugega; verjetno mislite,
da je že vse v redu. Na žalost ni — pra-
vijo do avgusta... Ze, že, le da v to
nihče več ne veruje, najmanj pa tisti,
ki zasleduje uspeh dela v tem objektu.
Sami izračunajte in povejte, če bo lahko
kdaj končano, če bosta dnevno delala
samo dva delavca in ena administra-
torka, kakor je bilo na binkoštni i>on-
deljek. Prav gotovo ne!
Mestni odbor Zveze borcev NOV Celje
poziva vse članstvo, da se v čimvečjem
Številu udeleži partizandcega pohoda na
prvo osvobojeno ozemlje na Štajerskem
v okolico Jukloštra. Pohod bo v ne-
deljo 19. junija. Skupino Tibirališče je
ob 5.30 pred kolodvorom v Celju. Odhod
z vlakom iz Celja je ob 6 uri, povratek
v Celje pa ob 22 uri.
Ob priliki tega pohoda se bodo raz-
deljevale spomindce plošče najzvestej-
Jim partizanskim hišam odnosno dru-
žinam, ki so za časa NOB podpirale in
nudile zavetišča našim borcem.
Metamorfoza se počasi nadaljuje. Ali
bo iz sušilnice kdaj nastala hiša? Na
to vprašanje menda ne bo mogel od-
govoriti nihče pa celo gradbeno podjetje
»Beton« gradilišče Žalec ne.
Mogoče se bo pa le našel nekdo, ki bo
razvoj pospešil. Upajmo, ker je že zad-
nji čas.	k.
Težah problem v Siorah
v Storah so delavci v velikih skrbeh,
ker ne morejo rešiti vprašanja svoje to-
čilnice. Pa tudi ni ta stvar tako eno-
stavna — okrog 1000 zaposlenih delav-
cev, vsak rad popije po napornem delu
kozarček vina. Ampak kje? Sedaj ima-
jo majhno točilnico, oziroma boljše re-
čeno luknjico, v katero pri najboljši vo-
lji ne morejo vsi.
Glejte, na eni strani problem prosto-
rov, ker vino imajo in jim tudi pripada,
na drugi strani pa štiri gostUne, ki vsa-
ke kvatre točijo jabolčnlk ali pa mali-
novec z navadno vodo.
Vprašanje nastaja samo čemu se od-
reči? Ali se odreči vinu in piti jabolč-
nik v lepih prostorih, ali pa se odločiti
za drugo. Sindikalna organizacija —
delovni kolektiv Železarne Store bo
menda že sam vedel kaj je boljše. Mo-
goče pa oboje...?
Zakaj se Hladin Se vedno
Šopiri vtielikem stanovanju,
medtem ko so velike delav-
ske družine utesnjene v
malih prostorih
Ni prav razveseljivo, če moramo še
vedno ugotavljati primere, ki jasno ka-
žejo, kako si znajo bivši bogataši skrbno
o^^vati razkošna in obsežna stanovanja,
medtem ko se mora delovno ljudstvo
v neštetih primerih zadovoljiti z naj-
dcromnejšimi. Zaenkrat bi prikazali le
bivšega trgovca in obsojenega špeku-
lanta Hladina, ki svoje podnajemnike
na vse možne načine terorizira, ter si
celo dnaie pobrati ključavnice z vrat
trgovine za vezane cene OZKZ, ter iz
trgovine odnesti ogledala.
Ta tričlanska družina (mož, žena, 3
letni otrok) razpolagajo reci in piši: z
ogromno ikuhinjo, lepo kopalnico, veliko
predsobo, obsežnim salonom, veliko
^alnico, shrambo za živila, shrambo za
Arva, shrambo na podstrešju, z ogrom-
nim podstrešjem, prostorno kletjo ter
udobnim dvoriščem, skupno torej z 10
prostori.
Dosedaj je stanovanjska komisija mir-
no trpela to stanje, čudi nas pa to tem-
bolj, ker so bile vsem prejšnjim pred-
sednikom stanovanjske komisije te raz-
mere dobro poznane. Pričakujemo, da
bo stanovanjska komisija kaj kmalu od-
ločneje posegla T taika gnezda.
FIZKULTURA
Velik razvoj atletike v mladi Jugoslaviji je
v letošnjem letu ustvaril pogoje za tekmova-
nje v državni ligi najboljšim društvom v naši
domovini, slično kot v nogometu. V zvezni
li^ tekmuje 15 najboljših moških in ženskih
ekip, dočim imajo vse ostale republike Je
svoje republiške lige, v katerih ne smejo
nastopati moštva zvezne lige s prvimi ekipami,
v soboto, dne 11. junija 1949 in v nedeljo,
dne 12. junija 1949 se vrši po vsej Jugosloviji
I. kolo zvezne lige ter se bodo v Celju srečala
moštva SD »Dinama« in »Zagreba« iz Za-
greba, ljubljanske »Enotnosti« in domačega
»Kladivarja«. Tekmovanje, ki bo obsegalo
popoln olimpijski spored, bo še tem bolj za-
nimivo, ker ne bodo za končno zmago me-
rodajna dosežena prva mesta, marveč se bo
tekmovanje točkovalo po finskih tabelah ter
bodo tako tekmovalci morali vložiti vse sile
za čim boljše rezultate.
Dočim je zmaga domače ženske ekipe iz-
ven vsakega dvoma, imajo vsa tri društva v
moški kokurenci enake izglede na uspeh.
Ekipa SD »Zagreba« je na lanskem ekipnem
prvenstvu dosegla tretje mesto pred »Kladi-
varjem«, dočim je kvaliteta ljubljanske
»Enotnosti «po zmagi, čeprav le z eno točko
razlike nad domačim »Kladivarjem« zado-
sten dokaz za borbo med ekipami do zadnje
panoge.
V troboju ženskih ekip bo zlasti zanimivo
tekmovanje na 80 m čez zapreke, kjer se bo-
sta za prvo in drugo mesto borili tekmovalki
»Kladivarja« Vera Posinekova, ki je v ne-
deljo postavila na tej progi nov jugoslovan-
ski rekord in Ivanke Knezove. Tek na 100 m
bo v znaku velikega troboja med Cererjevo
(Enotnost) ter domačinkama Petauerjevo in
članico »Dinama« Dikiničevo. Skoki kakor
meti so domena domačink, ki bodo v med-
sebojni borbi skušale izboljšati letošnje naj-
boljše rezultate. Prognoze postavljati v mo-
škem troboju, bi bilo preuranjeno. Treba je
opozoriti le na velike borbe na srednjih pro-
gah, in to zlasti na 800 m in 1500 m, kjer se
bosta pomerila letos najboljša tekača na teh
progah Zagrebčan Djurič in član Kladivarja
Matija Hanc, katerima zna biti nevaren drž.
reprezentant Oberšek (Enotnost). Zagorc
(Kladivar) bo vojeval veliko bitko ... z drž.
in slovenskim rekordom v troskoku, v skoku
v daljino pa z Zagrebčanom Javorjem in
Ljubljančanom španom. Znova bodo štafete
razgibale naše gledalce, posebno štafete 4x
400 m, kajti vse tri ekipe imajo v svoji sredi
državne reprezentante na tej progi.
Tekmovanje prične v soboto 11. junija ob
17. uri na Glaziji s sledečim sporedom moški:
110 m čez zapreke, 100 m, 400 m, 1500 m,
10.000 m, 4X400 m, skok v višino, troskok,
met krogle in kopja, ženske: 80 m čez zapre-
ke. 200 m, 4x100 m, krogla, kopje, višina.
Tekmovanje se nato nadaljuje v nedeljo
12. junija 1949 ob 10. uri dopoldne prav tako
na Glaziji s sledečim sporedom, moški: 400 m
zapreke, 200 m, 800 m, 5000 m, 4x100 m, skok
s palico, daljina, kladivo, disk. ženske: 100 m,
800 m, daljina, disk.
S svojo številčno udeležbo na obeh dneh
te dosedaj največje atletske prireditve, bo
naše športno občinstvo znova dokazalo, kako
ceni uspehe in prizadevanja domačih atletov
v borbi za naslov najboljšega društva v FLR
Jugoslaviji na polju atletike.
iz poverjeništva za nogomet
Na skupnem sestanku, ki se je vršil v po-
nedeljek v Celju in na katerem so bila za-
stopana vsa društva, ki tekmujejo v zaključ-
nem kolu razen »Razlaga« iz Brežic je bilo
sklenjeno, da se igra po predlogu poverjeni-
štva in je spored zaključnih tekem sledeč:
2.	kolo 9. VI. 1949:
V	Bog. Slatini: Edinstvo : Kovinar ob 15.30,
služb. Presinger Riko.
V	Hrastniku: Bratstvo : Razlag ob 17.30,
služb. Presinger Mirko.
3.	kolo 12. VI. 1949:
V	štorah: Kovinar : Razlag ob 17.30, služb.
Presinger Riko.
V	Hrastniku: Bratstvo : Edinstvo ob 13 uri,
služb. Voršič Tone.
4.	kolo 16. VI. 1949:
V	Hrastniku Bratstvo : Kovinar ob 17.30,
služb. Presinger Riko.
V	Bog. Slatini: Edinstvo: Razlag ob 15.30,
služb. Presinger Mirko.
5.	kolo 19. VI. 1949:
V	Štorah: Kovinar : Edinstvo ob 17.30,
služb. Presinger Mirko.
V	Brežicah: Razlag : Bratstro ob 17 uri,
služb. Presinger Riko.
6. kolo 22. VI. 1949:
V	Brežicah: Razlag : Kovinar ob IT. uri,
služb. Presinger Mirko.
V	Bog, Slatini: Bratstvo : Edinstvo ob 15.30,
služb. Presinger Riko.
Za 26. VI. 1949 se ponovno določi tekma
Bazlag : Edinstvo, ki se v prvem kolu za-
radi nepredvidenih zaprek Edinstva ni od-
igrala. Tekma se določi za 17.30 in naj Edin-
stvo potuje z avtom. Službujoči Voršič Tone.
Opozarjamo vsa ta društva, da morajo po-
staviti za vsako tekmo, ki jo odigrajo na
svojem igrišču po 8 (osem) rediteljev, ki se
morajo četrt ure pred pričetkom javiti služ-
bujočemu.
Zaostala tekma iz zasavske skupine TD
Hrastnik : Proletarec I. se določi za nedeljo
16. VI. 1949 ob 18. uri v Zagorju. Služb,
tov. Jerič.
okrajni telovadni nastop
bo 19. junija v laškem
Letos bo okrajni telovadni nastop izven
Celja — v Laškem za vsa telovadna društva
iz obeh celjskih okrajev. Preteklo leto je
moral velik telovadni nastop izostati zaradi
slabega vremena, tako da bo to leto tem
kvalitetnejše prikazano delo naših telovadnih
društev. Vsa društva že temeljito priprav-
ljajo točke orodne telovadbe, proste vaje,
športne igre, štafete, prikaze atletskih panog
itd. Okrajni telovadni odbor je razpisal tek-
movanje med društvi, kvalitetno in množično
najboljše pa bo dobilo nagrado.
Večje skupine imajo za potovanje po želez-
nici popust.	OTO
kladivar : jedinstvo (Zagreb)
4:1 (1:0)
Minulo nedeljo je bila odigrana zanimiva
nogometna tekma po zelo težkem terenu, kjer
je tekmo spremljala skoraj ves čas silna plo-
ha. Tako se je igrišče v nekaj desetih mi-
nutah pretvorilo v mala jezerca, ali igrači
so kljub temu, da so bili popolnoma premo-
čeni igrali do konca igre. Prav tako je vztra-
jala entisočglava publika, ki je bila kljub
raznim neprilikam zelo zadovoljna s prika-
zano igro. že v prvih minutah so gostje pri-
tiskali na gol domačinov ter hoteli z nevar-
nimi ter hitrimi prodori priti v vodstvo. Ali
sigurna obramba z vratarjem na čelu in zelo
dobro krilsko vrsto se je posebno izkazala.
Ko se je Kladivar osvobodil pritiska je pre-
vzel iniciativo na igrišču ter prevladoval do
konca igre. Tu je uspelo Dolinšku doseči
edini gol v prvem polčasu za barve Kladi-
varja. V drugem polčasu se igra ni bistveno
izpremenila.. Kladivar je bil še v naprej v te-
renski premoči, toda njegov napad je grešil s
tem, da ni streljal iz vseh pozicij na gol Iz-
pred Sestnajstke\ temveč po nepotrebnem iz-
gubljal žogo v kazenskem prostoru. Tako bi
l^ko rezultat zaradi nesigumosti vratarja
bfl večji in Emaga učinkovitejša. Drugi gol
sa Kladivarja je dosegel Firm, tretjega Do-
liniek z zelo lepim neubranljivim strelom ia
zadnjega Belcer iz prostega strela.
Sodil je prav dobro Orel Franjo iz Celja.
V	predtekmi je mladina Branika iz Mari-
bora premagala t prijateljski tekmi domačo
mladino t boljši igri zasluženo s 3:0 (1:0).
Božo Videnšek
V	petek 17.6. ob 17.30 na Glaziji gostuje
T turneji po Sloveniji odlično moštvo Proleter
ir Osijeka (Belišča) proti domačemu Kladi-
varja. Zaradi zanimivosti tekme vabimo vse
ljubitelje nogometa!

OBVESTILO
opozorilo vsem bodočim materam
Glasom uredbe Ministrstva za trgovino in
preskrbo v Ljubljani prejme vsaka bodoča
'"»" na podlagi zdravniškega potrdila, ali
f	^ mesecu nosečnosti
X, tekstilno nakaznico, za nabavo potreb-
ščin za sebe in za otroka. Po preteku nadalj-
nih 2 mesecev to je v 7. mesecu nosečnosti
pa prejme še 1 VP nakaznico. Ta nakaznica
je ind. potr. nakaznica za otroka do 1 leta
starosti. Ko je otrok dovršil l leto starosti
prejme redno ind. potr. nakaznico grupe I/DI
Pogosto se dogaja, da bodoča mati ne dvig-
ne VP nakaznice v sedmem mesecu noseč-
nosti, temveč jo dvigne šele ob rojstvu otro-
ka na podlagi rojstnega lista.
Izdaja VP nakaznic na podlagi rojstnega
"sta je z uredbo Ministrstva za trgovino in
preskrbo FLRJ prepovedana. Opozarjamo vse
Dodoče matere, da se točno držijo naredbe in
avignejo predpisane VP nakaznice v 5 in v
/. mesecu nosečnosti, ker bodo sicer ostale
starosS	^^ otroka do 1 leta
Ustanovitev otroških mlečnih restavracij "
^ trgovino in preskrbo te
^eitavScl^f Vn J
^ i"	eno v centru mesta in
drugo v Gaberju. v teh restavracijah bodo
° r	^^hko kupovali mleko.
^»Hno	sadje, sadne soke
malinovec. pecivo itd.
Restavracije bodo higiensko urejene ter
' otroškimi časopisi in 'revijami
tako. da bo zadrževanje otrok v istih prijetno.
Dan otvoritve se bo objavil pravočasno!
objava
CEI^SKI OBVEZNIKI POZDBAVLJAJO
CELJANE
Vojni obvezniki iz Celja, ki se nahajamo
in prijetno počutimo v vojaški suknji v Jur-
dani-Mučiči na dvomesečnih vežbah, tovari-
ško pozdravljamo vse Celjane, svoje sorodnike
in znance.
Bradeško Stane, Drev Stanko, Gračner
Alojz Kolobar Vojko. Kajtna Franc, Pečen-
ko Albert. Peršak Franc. Požun Franjo. Ram-
šak Jože, šnajder Jože. Turk Mi jo. žurga
Martin.
Poročeni v Celju
Felicijan Ludovik iz Maribora in Skrbinšek
Terezija iz Celja. Kovše Jožef in Gorenšek
Ivanka, oba iz Celja. Jakop Rudolf in Drobne
Hilda. oba iz Celja. Užmah Ignac in Vehovec
Frančiška, oba iz Celja. Seme Vladimir iz
štor in Knez Zofija iz Celja. Gobec Ivan in
Ovter Frančiška, oba iz Celja. Fazarinc Ivan
in Debeljak Marija, oba iz Celja, šošterič Jo-
žef in Dušak, Marija, oba iz Celja, Berkopec
Anton iz Ljubljane in Breznikar Angela iz
Celja. Peštaj Stanislav iz Ljubljane in Vuk
Angela iz Celja.
Poročeni v mozirskem okraju
Štorman Jakob iz Zaloga 'in Vodušek Ivanka
iz Dol-Suhe
Umrli v mozirskem okraju
Kremenšek Janez iz Poljan. Kočevar Irena iz
šmartna ob Paki. Klančnik Ivan iz Podgore.
Kokošinc Anton iz Prihove. Tiršek Anto«
(novorojenček) iz Rečice ob Savinji._
ZATEKLA SE JE PSICA. Istarski brak stara
5 mesecev, bele barve z rjavimi ušesi in
rjavo pego na hrbtu, sliši na ime živna.
Prosim, kdo kaj ve kje se nahaja, naj javi
proti nagradi na naslov Levstik Dušan,
Ulica 29. novembra štev. 7, Celje — ali
telefon 343.
Inštruktorja (ico) za matematiko~ki~bi~h^
tel(a) poučevati med počitnicami snov V.
razreda gimnazije iščem. Naslov v upravi.
ŠAH
kvalifikacijski turnir sindi-
kalnega šahovskega drustva
celje
Prva skupina:
Rezultati petega kola: Kristan—Mežnarič
0:1, Kovačič—Bobinac remi, Ašič—Vetrih 1:0,
Novak—Hojnik 1:0, Rovan—Svetina 0:1, Bož-
nik—Grobelnik 0:1, Janežič—Jazbec 1:0, Zgoz-
nik—Ramšak 0:1. šesto kolo: Jazbec—Zgoznik
1:0, Grobelnik—Janežič 1:0, Svetina—Božnik
1:0, Hojnik—Rovan 1:0, Vetrih—Novak 0:1,
Bobinac—Ašič 0:1, Kristan—Kovačič 0:1, Mež-
narič—Ramšak odložena. Sedmo kolo: Ašič—
Kristan 1:0, Novak—Bobinac 1:0. Rovan—
Vetrih 0:1, Božnik—Hojnik 0:1, Janežič—Sve-
tina 0:1, Zgoznik—Grobelnik 0:1, Ramšak—
Jazbec 0:1, Kovačič—Mežnarič odložena. Osmo
kolo: Grobelnik—Ramšak 1:0, Svetina —Zgoz-
nik 1:0, Hojnik—Janežič 1:0, Vetrih—Božič
1:0, Bobinac—Rovan 0:1, Kristan—Novak 0:1,
Kovačič—Ašič 1:0, Mežnarič—Jazbec odložena.
Deveto kolo: Novak—Kovačič in Rovan—
Kristan remi, Janežič—Vetrih 0:1, Ramšak—
Svetina 0:1, Jazbec—Grobelnik 1:0, Ašič—
Mežnarič, Božič—Bobinac in Zgoznik—Hojnik
odloženo. Partija iz 3. kola Kovačič—Hojnik
1:0. Po devetem kolu vodi Novak s 7 in pol
točke, sledijo Svetina 7. Hojnik in Kovačič
6 (1), Vetrih 6. Mežnarič 5 (4), Grobelnik 6,
Rovan 4 in pol itd.
Druga skupina:
Dne 30. maja je pričela igrati turnir druga
skupina s 14 udeleženci. Izžreban je nsislednji
vrstni red: 1. Ahtik Anton, 2. Tihec Ivan,
3. Plahutnik Joško, 4. Pajman Ivan, 5. Poč-
kaj Alojz, 6. Grolob Edvard, 7. Svetina Franc,
8. Koren Slavko, 9. Pirnat Vili, 10. Roje
Franc, 11. čemič Štefan, 12. Omerzel Zvonko,
13. Rupnik Ivan in 14. Jurman Štefka.
Rezultati: Prvo kolo: Ahtik—Jurman, remi,
Tihec—Rupnik 1:0, Plahutnik—Omerzel remi,
Pajman—Cernič 1:0, Počkaj—Roje 1:0, Golob,
—Pirnat 1:0, Svetina—Koren 1:0. Drugo kolo:
Jurman—Koren 1:0, Pirnat—Svetina 0:1, Roje
—Gtolob 1:0, čemič—Počkaj 0:1, Omerzel—
Pajman 0:1, Rupnik—Plahutnik 1:0, Ahtik—
Tihec 1:0. Tretje kolo: Tihec—Jurman 0:1,
Plahutnik—Ahtik 1:0, Pajman— Rupnik od-
ložena, Počkaj—Omerzel 0:1, Golob—Cemič
0:1, Svetina—Roje 1:0, Koren—Pirnat 1:0.
Četrto kolo: Jurman—Pirnat 1:0, Roje—Ko-
ren 1:0, čemič—Svetina 1:0, Omerzel—GrOlob
1:0, Rupnik—Počkaj 1:0, Ahtik—Pajman in
Tiheo—Plahutnik odloženo. Peto kolo: Pla-
hutnik—Jurman 0:1, Pajman—Tihec odlože-
no, Počkaj—Ahtik 0:1, Golol>—Rupnik 0:1,
Svetina—Omerzel remi, Koren—čemič 1:0,
Plmat—Roje 0:1.
Stanje po V. kolu: Jurmanova 4 in pol,
Svetina 3 in pol, Rupnik 3 (1), Omersel in
Roje 8, Ahtik 2 in pol. Pajman 2 (8). čemič.
Koren. Počkaj 2 itd.
brzoturnir za mesec junij
ssd celje
V torek 7. junija je bil odigran brzoturnir
za prvenstvo junija. Udeležilo se ga je 10
igralcev. Prvenstvo si je priboril tov. Lorbek
z 9 tč. (100%), drugi Fajs 8 tč., 3. in 4. Oder
in Novak Ign. 6 točk itd.
objava
Odbor za izvedbo enomesečne akcije za
zbiranje prispevkov za počitniška letovanja
otrok poziva vse krajevne uprave soc. fonda
in vse sindikalne podružnice na področju
Celja, ki so prejele od okrajne uprave soc.
fonda OF nabiralne pole, da iste takoj vrnejo
blagajniku okraj, uprave soc. fonda OF Celje-
mesto tov. Zajcu, istočasno dostavijo tudi
zbrane prispevke. Vrniti je tudi eventuelno
prazne nabiralne pole.
Zbiranje prispevkov je bilo dovoljeno samo
v času od 1. do 31. maja, kar je bilo v okrož-
nici, ki ste jo prejeli skupno z nabiralnimi
polami, posebej poudarjeno. Naveden je bil
tudi dan to je 2. junij kot skrajni rok vrnitve
nabiralnih pol.
objava
Na zalogi imamo večje število dobrih sadik
poznega zelja, cvetače in kolerabce. Reflek-
tanti, ki želijo nabaviti večje število sadik,
naj sporočajo Ekonomiji MLO Celje.
Zahvala!
Iskreno se zahvaljujemo vsem,
ki so spremili na zadnji poti
našo nepozabno mamo
Jelisaveto Lenicki
ji darovali vence in cvetje ter z
nami sočustvovali. Posebno se
zahvaljujemo pevskemu zboru
in tovarišu Marijanu Bratušu
za njegov topli govor.
Žalujoča družina Lenicki
Laško, dne 2. junija 1949.
Kino Metropol
14. VI. do 27. V.l
angleški umetniški film:
NIGHOLAS NICKLEBUV
Kino Dom
10. VI. do 15. VI. sovjetski umet. film:
ŽIVLJENJE V CITADELI
16. VI. do 23. VI. sovjetski risalni film:
Čarobni konjiček
Kino Žalec
11. VI. in 12. VI.:
sovjetski umetniški film
Prva plesalka
15. VI. do 19. VI.
nemški umetniški film:
Kemija in ljubezen
Predstav* se vršijo ob sredah in
četrtkih oh 20. uri, oh nedeljah ob
15., 17.30, in 20. uri
Kino »Udornik« Velenje
11. in 12. junija: sovjetski umetniški film;
Gajči
Unjuje urednifiki odbor — Odgovorni tirednlk Lojze Jxirc — Telefon 7 — Celje, PreSemova 17 — Tiska Mohorjeva tiskarna