V sredo in saboto izhaja in velja: /a t*t*Iu leto if for, 20 kr, n pol lota . I! „ 20 „ „ č.etert. leta 1 „ 10 , „ meneč . . — *‘>0 „ 1J<) pošti: Za celo Uto . 7 for. >0 kr. „ pol leta •> „ 80 „ „ četert lela . 2 „ — „ „ mesec . . „ 70 „ Ml. *.». „Živi, živi iltih slovenski, bodi živ na veke!“ n*,.. pMom- V Celovcu v saboto 30. septembra 1865. Oznanila. /m h avail no dvestopno verstc se pladnje: 5 kr., ktera se enkrat, 8 kr., ktera se dvakrat, 10 kr., ktera ne trikrat uatiskuje; vede pismenke plaiiiijejo po prostoru. Za vsak list utora biti kolek (»tempelj; za 30 kr. • - Rokopisi se ne vračajo. v, ^ ____ T«*«aj i. Častita gospoda! Dragi slovenski rodoljubi 1 T. VV. Sprejel sem od koroških Slovencev častno naročilo, naj Vam, tu zbranim častilcem dike naše, slavnega Antona Martina, izgovorim pretierčni bratovski pozdrav. Pravim: bratovski pozdrav. Saj je nam vsem „Slava"1 draga mati, — saj smo se tu sešli, da v lepi slogi praznujemo spomin onega, ki je bil steber slovenskega slovstva, hraber branitelj naše narodnosti, ki ga imenujejo vsi Slovenci po Notranje-avstrijan-skem svojega očeta. — Vvodni govor nam jtt z zanimivo in ganljivo besedo kazal velike zasluge dike naše za slovenski naš narod. Vendar dovoljite, blagi slovenski rodoljubi! tudi meni -- najmanjšemu med vami, ki tudi danes še le pervikrat stopi na javni oder — da spregovorim nekterc besedice. Vzvišeni knez in vladika, rajni Anton Martin Slomšek, bil je svetla zvezda na slovenskem nebu, ktera nam je v mračnem času delala pogum, kazala pravo pot, tolažila nas z juterno zoro. Pa prelepa zvezda la je veliko prezgodaj za nas Slovence šla za goro. Kavno danes — v tej uri — minula so iJ leta, kar je Gospod tolikanj marljivega vinogradnika pred svoj prestol poklical. Zapustil nas je najverniši sin Slave; pa seme, Ute.ro je sejal, še raste in rodi; od poti, ktevo nam je. kazal, še nismo zabredli: — dub Slomšckov še med nami živi, in Jing hotel, da bi vekovito med nami bival! kakošen pa je bil dult Slomšekov ¥ — Dali Slomšekov je bil duh p ravega rodo-Ijubja. — Glejte! ko so slovensko zemljo še goste' megle pokrivale, po slovenskih livadah brili ostri, mcrzli vetrovi, začel je on pervi zopet kopati, zasajati in z velikim *) Govor zn besedo v Mariboru v »Slomifakov spomin. V redu Besednik. Družba sv. Mohoru. (Dalje.) Premilostljivi naš knozoškof so rado volj no vse storili, česar je bilo treba, da se društvo sv. Mohoru spreoberne v družbo ali bratovščino sv. Mohora in 5. junija I860 razposlali La le pastirski list: Valentin. po božji milosti in usmiljenju knozoškof Kor«ki, bogoslovja doktor itd. itd. Društvo sv. Moliora, „ki je izdajalo bukve za slovensko ljudstvo41, se je svojevoljno razdražilo. Zraven pa je Nas več dru-žnikovserčno prosilo, naj napravimo cerkveno bratovščino ali družbo, ktera bi Slovence po notranjem Avstrijanskem v pobožnosti vadila, zraven pa tudi med ljjimi dobre katoliške bukve razširjala. Da se ta hvalevredni namen doseže, smo sklenili katoliško bratovščino sv. Mohora osnovati, in smo svetega Učcta Papeža prosili, naj to cerkveno bratovščino potrditi in družnikom svetih odpustkov podeliti blagovolijo. Sv. Oče »1 trudom in skerbjo cvetice slovenske izreje-vati. lu ko je nastalo godniše vreme, vabil je zopet on prijazno na delo, manj izurjene delavce spodbujal in podpiral, sam pa povsod pervi bil in neutrudljivo delal. Kdo ni bral v „Večernicah" ali „Drobtincah11, kte-riiu je bil Slomšek, kakor se je sam podpisal, „starašina", njegovega životo- ali življenjepisa, in ni spoznal, kako zelo je on ljubil svoj slovenski narod, koliko je za-nj žertvoval, koliko za povzdigo njegove omike se trudil ¥ Kdo mi po tem takem ne bode iz celega serca pripoznaval, da je bil duh Slomšekov duh pravega rodoljubja? Duh Slomšekov je bil tudi duh moške stanovitnosti. Kake okoliščine so tlačile ubogi naš narod ob času, ko je začela Slomšekova lira peti, ko je, sam še bogoslovec, svoje verstnike s slovenskim jezikom seznanjal, ko je porvo knjižico : „Molitvice in potrebni nauki za pridne mla-denče-4 nu svitlo dal, komu to ni znano V Kili so tedaj žalostni časi za Slovence. Pa našega slavnega Antona Martina niso od-strašile nobene zapreke; mirno pa neutrudljivo je delal, da bi ubogim Slovencem pri-sijaio milejše solnee, da bi se jim odperla naravna pot do omike. Pa toliko blagodušni mož, ki so je s tako gorečnostjo za povzdigo prave kerščauskc in narodne omike — v prid in blagor človeštva in doržave -- trudil, imel je tudi veliko nasprotnikov, skrivnih in očitnih, ki so njegove blage namene in prizade ve gerdili, podtikali jim nevarne naklepe, napadali ga še na Škotovem sedežu z jadnimi besedami in pikali ga! Pa „kakor siva skala sred viharjev", tako je tudi naš hrabri branitelj narodnosti ter-drio stal, ko so od vseh strani pušice nanj letele. Nič ga v njegovih blagih in pravičnih prizadevali ni zmo iti zatnoglo, kajti duh Slomšekov je bil duh moške stanovitnosti. Duh Slomšekov je bil pa tudi d u li b r a-t o v s k e sloge in v z a j e m n o s t i. Le po- pij IX. so našo prošnjo uslišali iu nam odgovorili, kakor se tukaj bere: Puts P. P. IX. Ad Perpetuam Kei Memoriam. Gum, sicut aocepimus, in Uivit. Gurcensi pia et deveta utriusque sexus Ghristitidelium Contra tern has sub invocatione S. llerma-gorae canonice erecta sett erigenda existat, en j us Confratres et Oonsorores quam pluri-m t pietatis et charitatis opera praesertim pro Fide catholica asserenda eousueverint sett intendant, Nos, ut Contraternitas hujusmodi majora in dies suscipiat iucreuienta, de Um-nipotentis Dei misericordia ae P. P. Petri et Pauli Apostolorum ejus auctoritate eon-tisi, omnibus utriusque sexus Christitideli-bus, qui dictum Cont’raternitatem in poštenim ingredientur, die prime eorum ingressus, si vere poenitentes et contessi SSmum Eu-cliaristiae Sacramentum sumpserint, Plenari-am, ac tain descriptis quam pro tempore describendis in dicta Oordraternitate Con-tratribus et Oonsororibus in cujuslibet eorum mortis articulo, si vere quoque poenitentes et contessi ae Sacra Commuuione refecti vel quatcuus id tacere nequiverint, saltern contriti nomon Josu ore si potuerint, sin minus corde devote invocaverint, etiam Plenarnim, nec non eisdem nunc et pro tempore glejmo vse Slomšekove knjige, ali so morda pisane le za Štajerce in ne tunveč za vse Slovence in v taki besedi, da jo lahko razumevajo vsi Slovenci po Notranje-avstri-janskem ¥ Ali se niso „Drobtince4" na celo Slovenijo ozirale V Se več! Da samo navodilu, kar je 26. oktobra I. 1862 na tem mestu častiti gospod Fr. Kosar govoril: „Slomšekovo keršansko rodoljubje se ni dalo omejiti tesnim mejam slovenskim. Njih široko serce je objemalo z enako ljubeznijo vse S1 o v an e, katoliške kakor uckatoiiške. Zato je cerkvena rana nesrečnega razkol-ništva Njih bogoljubno serce čez vse bolela. Da bi si |o polajšali, sklenili so novo bratovščino molitve (za verozakonsko ze-dinjenje vseh Slovanov) pod obrambo s.s. slovanskih apostolov Cirila in Metoda med Slovani vpeljati'4, kar se je tudi zgodilo. Slavna gospoda! Častiti rodoljubi! Vidite, kakošeu, da je bil duh Slomšekov. Duh bratovske sloge in vzajemnosti. Hvaležni smo tudi mi koroški Slovenci slavni mariborski čitavnici, da je napravila svečanost v spomin toliko zaslužnemu in blaženemu rodoljubu v mestu, kjer je njegova prezgodnja gomila. Pa najlepši spomin bodemo obhajali, ako tudi mi v duhu Slom-šekovem napredujemo, ako se namreč tudi mi ne sramujemo svoje dežele, svojega rodu, svojega materinskega jezika, ako neprestra-šeno naprej stopamo po poti, ki polje do blagra domovine in naroda: ako delamo v obče vsi avstnjanski Slovani skupej — posebej in sosebno pa mi Slovenci — složno in vzajemno. Kdo pa je posebno poklican, da napreduje v imenovanem duhu V Mili Slovenci! \ si, vsi — od pervega do poslednjega — moramo v tem duhu napredovati! Vsak izmed nas naj sam pri sedi in sebi priseže, ravno tako napredovati, kakor bi bil sam in bi sam vse storiti moral. Ce vsak po-samesen Slovenec tako stori,^bode se kmalo existentibus diciae Con traternitatis ContVa-tribus et Consororibus etiam vere poouiieii-dibus et contessis ac Sacra Commuuione re-iectis, qui praefatao Confratcrnitatis Eccle-siam si adsit, secus respectivam Parochialem Ecelesiam die testo S. Hermagorae vel uno e septem diebus continuis immediate subse-quentibus ad uuiuscujusque Coutratris et Con-sororis libitum šibi deiigendo devote singulis anius visitaverint, ibique pro Christianorum Principum concordia, liaeresum extirpatione, ae Sanctae Matris Ecclesiae exaltanione pias ad Dcum preces ett’uderint, quo di praetato-rum id egerint, Plenariam similiter omnium peccatorum suorum lndulgentiam et remissi-onem misericorditer in Domino concedimus. lnsuper dictis Confratribus corde saltern con-tritis Ecelesiam ut supra, secus respectivam Parochialem Ecelesiam in quatuor aiiis anui teriatis vel non feriatis sen Dominicis diebus, per memoratos Contratres semel tun-tum etiam eiigeridis et ab Ordinario appro-bandis ut supra visitantibus et ibidem oran-tibus, quo die praedietorum id egerint, septem anuos totidemque quadragenas; quoties vero Missis aliisque Divinis of lici is iu Ecclesiu seu Oapella vet Oratorio Conlraterni-tatis pro tempore ceiebrandis et reoitandis iutertuevint, aut quascumque Prooessiones de pokazala celota, ki združuje silovito moč. Če • pa temu nasproti vsakdo — sam sebe iz-vzemši — na druge so zauasa, s časom nobenega drugega ni, in vse ostane pri starem. Nikar ne devajmo rok križem, kakor da bi imelo in moglo boljše samo od sebe priti. Vsakoršno odlašanje nas le bolj vie-nari in zaspaučka v staro navado, pa tudi v stari nemili stan. Tudi sedanje zunanje okoliščine nas vabijo, da se spametujemo in preskerbimo slavni naši carevini in milemu našemu narodu lepšo bodočnost in to se bode le zgodilo, ako delamo složno in vzajemno. Kdor se sedaj ne zdrami, zgubil je prej ko ne že vsakteri domoljuben čut. Oporavimo se in razženimo tropo puhlih predsodkov, spoznajmo naš sedanji stan in kako bi si ga mogli zboljšati, zbrišimo madež mnogih žalostnih let iz slovanske zgodovine! (le tako postavno, neprestano in v pravem domo- in rodoljubju složno iu vzajemno napredujemo, bode zraven nas in za nami prirastel rod, ki bode nas, svoje prednike, blagoslavljal. Posebej pa se obračam do vas, slovenski starši. Pa kaj, on, ki je bil najboljši oče svojim ovčicam, naj do vas govori. „Slovenski starši41, tako so rajni Slomšek binkoštni pondeljek 1. 1838 v Blatnogradu ali Možburzi na Koroškem z leče govorili, „slovenski starši, ki slovenski znajo, pa svojih otrok slovenskega jezika ne učijo, taki so nehvaležni hišniki, ki svojim otrokom drago domačo reč, slovenski jezik, zapravijo, ki so ga jim njih dedi izročili. Podobni so taki očetje in take matere slabim gospodarjem, ki svojo očetovo gospodarstvo prodajo, drugo pohištvo kupujejo, poslednjič pa večidel beraško palico najdejo. Materinski jezili je najdražja dota, ki smo jo od svojih staršev zadobili; skerbno smo ga dolžni ohraniti, olepšati in svojim mladim zapustiti.44 — Zatorej, dragi slovenski starši, vtemeljitelji prihodnjih rodov, skerbite, da se bodo vaši otroci dom& in v šolah, ponavljam: tudi v šolah, izrejevali v slavo slavne matere Slave, da jej bode zvesti, pošteni sinovi, sposobni branitelji. Storite tako, in vaši otroci so bodo vas še zmirej v ljubezni spominjali, ko od vaših kosti ne bode več pepela. Ponavljali bodo vaše besede z ginjenim sercem, ravno kakor so rajni vladika Slomšek v svojih govorih svojo drago mamico in njene besede pogosto in radi omenjali. Obračam se drugič do vas, mili mi pri-jatli, m la d enči slovenski in „hčeri-ce zale naroda slavite!" Mlado serce živo bije, pripravno je za blage vtise, lahko ga širi in navdušuje visoka misel. Oj za-branimo v to serce pot slabim razvadam, — 298 — napolnimo ga s pravim rodoljubjem, pa gojimo ovi plamen z razumom, da ga noben ptuj vpliv zadušiti ne bode mogel, in da nas bode še v sivi starosti ogreval! „Le bistrimo si glave, ne dremajmo zaspani, Drugim rodom pridani**, tako nam kliče rajni Anton Martin Slomšek. Po njegovem izgledu si pa danes tudi obljubimo: „oj ljubi, lepi in pošteni slovenski materni jezik! v kterem sem pervič svojo ljubeznjivo mater in očeta klical, v kterem so me moja mati učili Boga spoznavati, v kterem sem pervič svojega Stvarnika častil; — tebe hočem kakor naj dražji spomin svojih staršev hvaležno spoštovati in ohraniti, za tvojo čast po pameti in kolikor premorem skerbeti; v slovenskem jeziku se s svojimi ljubimi brati in sestrami najraji pogovarjati, in želim, kakor hvaležen sin svoje drage matere, da, kakor jo moja perva beseda slovenska bila, naj tudi moja poslednja beseda slovenska bode!" *) — Slednjič so obračam do vas in vas lepo prosim, čč. gg. duhovniki, uradniki, župani, učitelji in druga gospoda, „pomagajmo vsi — od pervega do posled-n.jega — da se na višo stopinjo omike in veljavnosti povzdigne naš slovenski narod in slovenski jezik; pomagajmo vsi, da se skorej postavi narodni dom, v kterem bode srečno in slavno prebiva! narod slovenski! **) Skažhno se hvaležni zemlji, ktera nas je rodila iu ktere kruhek mi jemo. Dover-šujmo blago voljo presvitlega, vsem ndro-dom milostljivega cesarja, kteremu naj po vseh slovanskih deželah njegovih tisočero odmeva: Slava! Ti pa, blagi vladika, ki gledaš ljubeznjivo znad oblakov na nas, ti nam bodeš vedno izgled pravega rodoljuba in deržavljana, in s kipečim sercem ti zakličem čez grob od vseh rodoljubov, posebno pa še od koroških Slovencev: Slava, vekovita slava! Avstrijan.sko cesarstvo. Dežele n že-avstrijanske. ■f Use lliiuiijit. V A (Centralisti i n avtonomisti. Oboji nič prida. — Bogovič.) Centralisti so pač čudni vitezi! Da ne bi bili časi tako resnobni, smejali bi se, da bi morali popokati. Prej so jo v enomer trobili, da so le oni edino pravi „Verfassungsfreun.li" in Bog ve, kaj še vse. S tem toliko pomenljivim izrekom so sicer en-malo potihnili, začeli pa so tolikanj bolj trobiti, da so pred vsem pravi „Grossbsterreicherji," *) „Drobtiuci!** za loto )B4U, utr. 7. **) „Slovenec.11 1. leč., št. 32. „Narodni dom x.“ ki za veliko iu mogočno Avstrijo skerbe in delajo. Drugi tedaj, ki ne spadajo k njihovemu kardelu, niso za ustavo inv tudi ne zu veliko in mogočno Avstrijo! Čudni vitezi! Žalostno je le, da jih je še vedno tolikri, ki jim vse do pikice verjamejo iu potem razdražbe delajo in tako marsiktero dobro reč že v začetku zaduše. Da bi tako ne bilo! Tako se na priliko zdaj večkrat kiij o štajerskih avtonomistih bere. O njih drugega posebnega ne vemo, razun tega, da so za porazumljeuje z Ogri in sicer na dualistieni podlagi, in da federalizma nočejo. Zde se mi tudi čudni vitezi, kajti mislijo se pogajati in delati — brez Slovencev, s kterimi v eni isti deželi živč, ki sicer nosijo enaka bremena, enačili pravic pa jim toliko slavljeni avtonomisti ne privoščijo. V tein obstoji najberžo njihov tajni program, od ktorega se tolikanj obeta. No porečem pa preveč, ako jih v eno versto z dunajskimi „žalostnimi" vitezi postavim. Proj ko ne bo troha ž njimi dobro meče sukati, prodno spoznajo in priznajo Slovencem tudi enake pravice. Pišejo sicer na svoja bandera „avtonomijo" in tacib lepili reči več, v djanju pa so vse kaj drugega. „Na sadu smo jih spoznali1, zatorej jim ne upamo dosti. Kdor ni za enakopravnost na vse strani, ta ne pobira z nami, ta raztresa, —• ta ni za nas in nam tudi nič dal ne bo, naj jo še tak pa tak avtonomist — po imenu ! — Govori se, da se je g. Smerling pervo-sedništvu najviše sodnijo odpovedal. Federalisti ga ne bomo pogrešali. Da bi bili kteremu nižeinu uradniku toliko obrekovav-nih primkov v koš nametali, kakor so jih Smerliugoveinu ministerstvu, n. pr. da je bilo brezvestno, da je svoje dolžnosti zanemarjalo in se celo zoper cesarja in deržavo pregrešilo itd., takšen bi gotovo raji v S). deželo šel! — G. Mirko Bogovič je. tukaj, da se posvetuje o deržavnopravnih za-, devah. — Dežele uotranje-dvstrijanske. □ V Celo id«. (O razstavi nekaj. G b i s k o v a v c i. Suša.) V četertek se je slovesno odperla celovška kmetijska razstava. Hiteli smo jo pogledat, in veseli nas povedati, da smo vendar pred vsem drugim zapaziti dva slovenska napisa. G. učenik Tarman ima „bučele", stotnik g. Smer-ček pa „svila". Kazstava sama pa ima 10 oddelkov, ki so na prostornem kraju tukajšnjega strelišča kaj pripravno ražversteni. V naglici povemo le to, da je oddelek „svila" kaj izverstno lep iu na vso moč hvaljon. Tudi živina, kar je je, zlasti pa biki iu voli, jo lepa in je vredna, da se pogleda. Gle-davcev ali obiskovavcev prihaja dosti in za- lioentia Ordinarii facieudas, Smumque Eu-charistiae Sacramentum tam in Processioni-bus ipiam cum ad Intirmos, aut alias quo-cumque et quandocumque pro tempore de-feretur, comitati fuerint, vel si iinpediti Cam-pnnae ad id signo dato semel Orationem Dominicam ot Salutationem Angelicam di-xerint, aut etiam quinquies Orationem et Salutationem casdem pro animabus defunetorum Confratrum et Consororum hujusmodi reoi-tayerint, aut quodcumque aliud pietatis vel oharitatis opus exereuerint, totios pro quo-libet praedietorum operum exercitio »exa-ginta dies de injunctis eis sou alias quomo-dolibet debitis poenitentiis in torma Eccle-siae consuota rolaxaraus. Quas omnes et singulas Indulgentias, peccatorum remissiones ae poonitentiaruni relaxations etiam animabus Christitidelium, quae Deo in eharitate eonjunctae ab hac luce migraverint, per modum suffragii applieari posse impertimur. Pracsetnibus perpetuis futuris teinporibus va-lituris. Volumus jautem, ut si alias dictis Contra tri bus et Consororibus praemissa perage-ntibus aliqua alia indulgontia similis per-petuo vel ad tempus nondum elapsum du-ratura coneessa fuerit, ilia revoeata sit prout praesentes Aplica auetoritate revocamus, utque si dicta Confraternitas alicui Archicon- fraternitati aggregata jam sit vel in posterum aggregetur aut quavis alia ratione uniatur vel etiam quomodolibot instituatur, priores et quaevis aliae Litterac Aplieae illis nullate-uus sutfragentur, sed ex tune co ipso nullae sint. Datum Komac apud S. Petrum sub Anuulo Piscatoris die X Vlil. Maji MDCCCLX. Pontiticatus Nostri: Anno Decimoquarto. L. S. Pro Duo Cardinali Mace hi m/p. J.B. Brancaleoni Castellani m/p. Po tem takem so sveti Oče Papež to bratovščino ne samo le poterdili, temuč jej tudi posebnih milost in gnad podelili. Žatoraj tudi njene od Nas poterjene postave, ktere smo tudi svetemu očetu predpoložili, na znanje dajemo, naj jih natančno spolnujejo vsi, ki so že k bratovščini pristopili, ali vpri-hodrijič k nji pristopijo. §. 1. Namen družbe sv. Mohor a je: Podpirati pobožno, lepo obnašanje in ohra-novati katoliško vero med slovenskim ljudstvom; v ta namen se bodo na svitlo dajale in razširjevalo med Slovenci dobre katoliške bukve. §.2.Kako stopi in so sprejme kdo v to družbo? Pravico v to bratovščino stopiti ima vsak katoliški kristjan obojnega spola, vsakega stanu in vsake starosti, da le dotične dolžnosti spolnovati moro in hoče. ►Sprejme se pa vsak v *o bratovščiuo s tim, da se pri kakem družbinem predstojniku oglasi in se njegovo ime v družbice bukve zapiše. Kdor seje v to družbo tako sprejel, ostane njen družnik tako dolgo, dokler očitno ne naznani svoje volje, iz družbe ijtopiti, sam pri kakem predstojniku ali pa dokler se za-volj zanemare družbinlh dolžnost iz bratovščine ne dene. 3. Dolžnosti d r u ž n i k o v: 1. Vsak družnik naj vsak dan moli „En Očenaš", Eno Oeščeno Marijo in zraven naj pristavi besede: „Sveti Mohor, prosi Boga za nas"; to naj odmoli v namen: da se katoliška vera sploh, posebno pa med slovenskim ljudstvom ohrani in razširja. Vsak duhovnik, ki pristopi, naj pa 3o zraven tega tudi, ako je mogoče, 12. julija, kakor na praznik sv. Mohora, mašuje 'za vse žive in mertve družnike. 2. Vsak družnik plača tedaj, kedar v druž- bo stopi in potem vsako leto uaprej, e n goldinar avstr, veljave, da družba more na svitlo dajati dobrih bukev. Kdor po večkratnem opominjevanju svoje letuine ne plača, se ne bo več imel in štel za družnika; daljej se pa zavolj tega ne bo več tirjeval ali p;\ tožeyal. f puščajo jo zadovoljni in veseli. Vodstvo kmetijske družbe tedaj ni prave zadelo, ker ni hotlo za vse reči slovenskih napisov po-skerbeti in tako narediti, kakor je bilo v Mariboru. Naj je pa ne zamudi rtlkdo pogledat priti. — Te dni je bilo več slovenskih domoljubov iz Kranjskega tukaj. Izmed njih šo obiskali našo čitavnico gg. dekan Grašič, župnik Pintar Lovro in kaplan Oblak s Ternovega. Med prijaznim pomenkovanjem nam je preteklo nekaj ur, da nismo vedeli kdaj. Živili! — Dežja £e Vedno ni. Nuša prihaja čedalje veča. Po rthkterih krajih so se tudi že studenci in Vodhjaki posušili. Seje pa se tako težko, da ni za povedati. Tedaj slišiš enega za drugim pra-šati: Kaj bo V Kaj bo V ■ * celovški* dekanije. A (Ve tri n j, H o d i š Č e i n »Škofiče pa slovenščina). Tudi v teh krajih je bila slovenščina v veliki nevarnosti. Ponemčeno mesto Celovec je blizo in od tod veje tudi v te kraje nemški duh. V Vctrinju je velika tovarna ali fa-brika, ktere posestnik je nemške misli in duha. V Vetrjinju in v Hodiščah so do leta 1848 stolovali grajšČinski uradniki, ki bi bili radi vso slovenščino v žlici vode potopili. Povsod so bili nemškutarski župniki in učeniki, ja dolga leta so imele šole celovške dekanije za okrajnega šolskega ogleda — terdega Nemca!, — Pa vse to ni moglo zadušiti in umoriti slovenskega duha. — »Slovenci še živijo, se zbujajo in se od dne do dne bolj zavedajo svoje slovenske kervi in besede. Nemški in ponemčeni uradniki so 1. 1848 zibnili, — ponemčeni župniki in učeniki so pomerli, — posestnik velike tovarno in njegova družina se slovenskemu duhu in jeziku kažejo pravični, — in število tistih abotnih slovenskih kmetov, ki so le v nemškem duhu in jeziku si slavo in veljavo iskali, vedno pojema. Po nemških pridigah, ki so včasih v Vetrinju bile v navadi, nikdo ne praša več, — v šolah se podučuje v obeh jezikih, se ve da najpopred v maternem slovenskem in po tem tudi v nemškem, tudi slovensko peti vadijo se šolarji. Kar bi bilo želeti, je samo to, da bi se ljudje tudi slovenskega branja lotili, naj bi že brali slovenske časnike a!i pa druge slovenske bukve. Pa tudi pri tej strani se na bolje suče. Začelo se je v Vetrinju; tam najdemo že štiri družnike sv. Mohora in med njimi so: g. župnik M. Ho liber, g. srenjski župan G. Ucič, g. učitelj J. Wie-ser in posestnik !S. Zima. (tekel bi, da so to pervaki med vsemi slovenskimi tarčni, po kterih izgiedu se bojo ravnali gotovo tudi . drugi. Tudi „Slovenec" je našel v dveh iztisih pot v Vetrinj. Da bi se v Ve-trinj le tudi vernilo prelepo slovensko petje, 3. Vsak družnik se zaveže, da si bo po svoji moči in po svojih okoliščinah prizadeval, naj se dobre bukve med Slovenci razširjajo; vendar ta zaveza ni taka, da bi kdo svojo vest težil in si grehov nakladal, če tega ne dela. {?. 4. Dobički družuikov: i. Vsak družnik, ako vestno spoluuje pogodbe, postane deležen vseh odpustkov, ki so jih sv. Oče Pij IX. v svojem pismu od 18. maja 1860 podelili in so tile: a) Popolnoma odpustek pa dan, ko kdo V bratovščino stopi, ako se zgrevano spove in sv. rešnje Telo vredno prejme. b) Popolnoma odpustek za smertuo uro vsakemu, ako se zgrevano spove in sv. rešuje Telo vredno prejme, ali pa, če tega storiti ne more, vsaj presladko ime Jezus zgrevano izgovori, ali pa vsaj v sercu pobožno izdihne. e) Popolnoma odpustek vsakemu druž-uiku, ako se zgrevano spove in sv. rešuje Telo prejme in na dan sv. Mohora ali pa na eden kteri si bodi izmed sedem sledečih dni braterno cerkev, ali pa, če jo ni, svojo farno cerkev obišče in tam pobožno moli za edinost keršanskih vladarjev, za pokončanje vseh krivover in za povišanje »v. katolj-ške cerkve. — 29!» — ktero jo nekdaj po celom, slovenskem Koroškem slovelo po vsej pravici. Gerla za petje in volja do petja so tukaj; da bi le kdo bil, ki bi j ib vadil v slovenskem petju, imamo upanje do g. učitelja, da se bode tudi tega dela poprijel. V susodujih Hodiščah pevci že od nokada daleč okoli slovijo, -— pu le to je škoda, da so jim bolj nove in tako lepe slovenske pesmi večidel še neznane. Kar se pa od Hodiščanov in »Školi-canov po pravici čudimo, je to, da pri družbi sv. Mohora ni vpisana dosedaj še živa duša. Obe tari imate slovenske šoli, mladi svet že zna lepo slovenski brati, kolika škoda, da nič ne ve o prelepili in podučljivih knjižicah imenovane družbe. Gg. župnika obeli far sta vneta in marljiva duhovnika, — g. župnik Link imajo tudi „Slovenca;11 zatorej pričakujemo, da dobi družba sv. Mohora v obeh farah prihodnje leto svojih družuikov. Hodiška fara šteje med svojimi farani več gospodov, ki znajo prav dobro brati in pisati in slovijo okoli in okoli kot bistre in prebrisane glave. Koliku sreča bi bila za celo soseščino, ko bi se ti gospodjj prav poprijeli slovenskega branja in bi tudi druge k temu naklonili. Gospod župau K u e s, gospod posestnik Seebaoher: Slovenski narod se more le na podlagi maternega slovenskega jezika izoini-kati in na višo in boljšo stopinjo povzdigniti! Kdor k temu pripomaga, ta in ie ta je pravi prijutel ubogega • ljudstva slovenskega! — Iz Pernve. J. G. (Šola v Lipici in na K udi). Ko sem v 73. listu „Slovenčevem" prebral dopis iz Predoselj, ki nam naznanja blagorodno djanje ondašnjega mecena g. barona Zoiza, namenil sem se tudi jaz svetu povedati, kar sem nedavno nekaj čul nekaj pa videl v velikovški dekaniji na Rudi, potlej pa v Lipici. Minulo je 3 mesece, kar sem se poslovil od Rujanov in undotnih šolarjev. Kar pridem 11. septembra zopet po svojih opravilih v Lipico. Minula je četrta ura popoldanska, ko so pripeljem do Broda na Dravi. Brodnik mi pove, da je v Lipiški šoli sklepno izpraševanje. Podvizam se, da ne bi vsega zamudil, ker me je mikalo slišati, kako se odre-zujejo nekdaj moji šolarji. Zamudil sem vse drugo, samo petje sem še čul. Peli so pa: „Kje so moje rožice ?“ potlej pa „cesarsko", slednja se je pela po nemški. Pokazala so se mi tudi šolska darila, izvrstno lepe povesti, lično vezane, pa v serce me je zbodlo, ker ni bilo nobenih slovenskih bukev vmes. Žlahtna gospa, ki še tudi po smrti svojega blagega gospoda grofa na svoje stroške vzdržuje lipiško šolo, menda nima žive duše, ktera bi jej odkrila, česa je treba sedanje d) Odpustek sedem let in 280 dni (sedemkrat štirdoset dni) štirikrat vsako leto ako družnik kak vsedenj dan ali kako nedeljo braterno cerkev, če pa jo ni, kako drugo od Škota poterjeno cerkev, kakor zgoraj, obišče in pobožno moli. e) Odpustek šestdeset dni, kolikorkrat je družnik pri sv. maši ali pri kakem drugem cerkvenem opravilu v braterui cerkvi ali kapeli pričujoč; ali pa kolikorkrat kako od škofa poterjeno procesijo ali presv. rešnje Telo, naj se že v procesiji okoli nosi ali kakemu bolniku na dom nese, pobožno spremlja, ali pa, če tega storiti ne more, vsaj tedaj, ko zvon zasliši, en Očenaš in češeena ■d Marija, požebra; ali pa pet Očenašev in pet češčena si Marija, za vse rajne družnike odmoli ali pa slednjič ktero si bodi dobro in ljubeznjivo delo stori. Ti odpustki vsi se zamorejo po priprošnji tudi za verne duše v vicah zadobiti. 2. Vsak družnik so udeleži vseh molitev in daritev ss. maš, ki se v namen te družbe opravljajo. 3. Od vsakih bukev, ki jih izda družba, dobi vsak družnik po en iztis za svoje plačilo. Kdor pa letnino plača po dvoje, troje itd., dobiva tudi po dvoje, po troje itd. izdanih bukev. čase. Gotovo bi njeno blago srce čutilo z narodom, med kterim živi in nje bistri um bi spregledal, kako koristno in vpešno da je uk osnovati na narodno podlago in podpirati ga s knjigami domačega jezika in domačega zapopadka. Kaže so njena prijaznost do nedolžne mladine, ker visoka gospa ima navado vsako leto po šolskem izpraševanju napraviti (miškini šolarjem in šolareem gostijo v Globo-čem — Tiefenbaeb — v gostivnici rajnega župana Plešivenika, ki je v Dravi lansko leto v tonil. Bog jo ohrani zdravo še kaj let, zakaj Li-picuuisc boje, da bi se jim po njeni smrti utegnila slaba goditi. Poglejmo pa še na Rudo v šolo. Tukaj sem izpraševanje že zamudil; vendar — ako po zunanjih znamnjili sodim, je tukaj srenja vneta za blagor šolske mladine, da gotovo malokje tako. Od spomina, tiste nesreče, ki je pe zimi to šolo zadela, ni bilo več nobene sledi. Rane na stropu so bile zaceljene, stebri, ki so slabe namete podpi-iuli? bili ao odstrunjcni in sola tako prijazna, svetla iu z zelenjem okinčana, da je bila podobna bolj sobani gosposki za raj pripravljeni, kakor priprosti kmečki šoli. Na stenah ste viseli v zlatih okvirili prijazni podobi presv. cesarja iu cesarice Elizabete, avstri-janske matere. Mislil sem si, da, kjer sta ta dva, tam se spoštujejo tudi pravice narodov, enakopravnost, tam se čislajo tudi in posnemajo čednosti našega pravičnega vladarja in mile vladarice. In res se nisem zmotil. Zvedel sem namreč mnogo hvalevrednega o radodarnosti ondašnjega gospoda župana, Jan. Mlačnik-a, potlej pa gosp. Kleprnika, ki je okrajni šolski nadzornik in ki ga je „»Slovenec" ze enkrat pohvalil. Kar je storil gosp. Anton baron Zois v Predosljih, blizo tako je storil omenjeni župau na Rudi na praznik sv. Alojzija letos. Po sv. maši, pri kterej sta tudi pričujoča bila šolski nadzornik in župan, šli so učenci s svojo zastavo na županov vrt ali pa prav za prav na ke-glišče, kjer je bilo prav po gosposko pogrnjenih miz za kakih 130 otrok. Kar Ruda stoji, še menda ondotnih otrok kaj tacega ni doletelo. Po gostiji so letele srebrne dvajsetioe, kakor pesek med otroke. Vsa-eega je kaj doletelo. Marljivost iu skorb za šolo bi jaz štel med najlepše lastnosti srenjskih predstojnikov, in kjer se take lastnosti najdejo, morajo se očitno razgiaševati, da bi jih posnemali neumrljivi. Durežljivost srenjčanov spodbuda pa tudi delavnost učenikov. Videl sem, kako se jo gosp. Pintar, učitelj na Rudi, ves bužji dan po izpraševanju radostno smejal, ker mu je gosp. župau par težkih Srebrnjakov v roko stisnil in * 1 2 4. Vsak družnik ima pravico, take spise, ki se mu za slovensko ljudstvo potrebni ali koristni dozdevajo, drtižbinim odbornikom priporočevati, naj jdi na svitlo spravijo. §. 5. V odi te v družbe. 1. Kakor cerkvena družba te škotije stoji ta družba vselaj pod nadgledstvom knezo-škoia Kerškogu, iu pod vodstvom od ravno tega knezoškota poterjeuega odbora, kterega si v Celovcu stanujoči družniki izmed sebe izvolijo. 2. Po krajih, kjer so tajmošter družnik, so oni tudi njen predstojnik za svojo faro. Ako pa niso družnik, izvoli družbiui odbor koga drugega (ako mogoče, kakega duhovnika) za predstojnika. Ta oskerbljuje druž-biua opravila: on prejema novo družnike, jim izročuje družbino bukve, in pobira iu zarajtuje njih letna plačila. 8 tim pričujočim pismom v večui spomin na znanje dajemo napravo, dovoljenje iu postave te družbo, ktero poterdiuio s Svojim podpisom iu školijskim pečatom. Dano v Našem škofijskem sedežu v Celovcu 5. julija I860. Valentin s/r. kusssoiakof, (Dulju pridi-..) nadjarao se, da se tudi za naprej ne lin ustrašil šolskega truda. lx .sdaj ne bo, če skorej dež ne pomoči. Jed<* ali ajde ho pa nekaj, ravno tako tudi sadja. Skerbi pa nas, kaj bo po zimi in kako bomo živino preredki in — davke/plačevali. Ljudje so zelo nezaupljivi. Vse bi rado v Ameriko šlo, samo da hi zemljišča^prodati mogli. Ali ni ga kupca. Menim pa, da hi se morali vpokojiti in doma pridno delati. V Ameriko je deleč deleč in nevarno. Ostanimo torej doma, z božjo pomočjo se ho že danes ali jutri na bolje obernilo! — Dežele trojedine bialjevine. ri kup š čina Vara žd i n s k a odpravila jo na sviti, kralja deputacijo, ktera naj se mu zahvaljuje za dano spet avtonomijo in za rehabilitirane gospode, zraven pa tudi prošnjo, naj se županijski administrator Pogle-dič odpravi. Prihodnjič bolj obširno o tein. Razne novice. * 26. avgusta je sklenila Dor iška gimnazija šolsko leto, viša realka pa hi, — Na gimnaziji je bilo konee leta 396 učencev. Vpisnine je bilo plačane 228 gld. 90 kr. a. v. Šolnina je znašala v L polletju 1260 gld., v 2. pa 919 gld. 80 kr., skupaj: 2179 gld. 80 kr. liednih učenikov je bilo z vodjem vred 15, postranski 5. Letnik ima na čelu nemški sestavek „»Schiller’s Wallenstein/1 Eine Vortragsprobe. Spisal prof. Hohenwar-ter, potem 6 (nemških, slovenskih in italijanskih) maturitetnih nalog 3 letošnjih osmošolcev, češ, da ljudje vidijo, kako daleč so prišli v maternem in druži h jezicih 3 učenci med 24, kteri so od 88 (toliko jih je namreč I. 1858 v 1. razredu bilo) do Vili. razreda vspeli. — V realkinem sporočilu nahajamo spis: „Beitrag zur Theorie umi gra-fischen Darstellung der KegcIHaohcn/1 sp. g. Jož. O. Streissler. Učiteljevv je bilo vseh skupaj 14, učencev pa 206. »Šolnina znaša 1291 gld., od ktere gre v mestno kašo 586 gld. -- Tako piše „U. G.“ Vredništvo „Slov/1 pa še s polivalo navaja, da „slovenščina11 v programu ni v kak kotič stisnjena, ampak da ima z drugimi predmeti enako častno mesto. * Ko so Kerški knez in vladika na Vratih (Thčirl), birmovali, se piše „Novicam11, pokličejo pred se občinske staršina (Go-ineindevbrstehung). Tu začne eden izmed njih žlobudrati, da hi se v vratiškej sloven-skej učilnici slovenskim otrokom v slovenščini, ktero razumejo, nič ne razlagalo, te-moč samo v nemščini, ktere ne razumejo. »Siromak morebiti misli, da bodo slovenski 'otroci bolje zastopili in se ložeje učili, ako se jim v tujem jeziku bode vse razlagalo. Knezoškot’ ga prijazno pa vrlo dobro zavrnejo, rekoč blizo tako-le: „Nauk se mora početi vsegdar v materinskem jeziku, pri slovenskih otrocih vsegdar po slovensko, in potlej, kadar so se v materinskem, slovenskem jeziku dobro navjell, potlej pa se lahko pod-učuje brati, pisati iu računi ti po slovensko in nemško. Materinski jezik se nima zametovati. Jaz sem rojen Nemec, so djuli prevzvišeni knezoškot', pa sem se tako pravilno naučil slovenščine, da sem, rojen Nemec, v celovškem semenišču slovenske bogoslovce v slovenščini podučeval/1 — Da bi si pač povsod te lepe pa resnične besede k sercu vzeli ter po njih ravnali I —- - Meseca oktobra se začne 4. četertletje in čas novega naročevanja. Zatorej tudi „Slo-venec“ Slovence prijazno vabi in prosi, naj bi sc nanj pridno naročevali. To četertletje kaže se nam kaj imenitno. Deželni zbor seduiigraški je že sklican, skorej bosta tudi Hervaški in Ogerski. Imenitne reči se bodo Unkraj Litave snovale in obravnovale, Avstriji v srečo ali — v pogubo. „Slovenec41 bode vse redno in jederno donašal pa di tu pretresoval. Naši deželni zbori takraj Litave bojo se tudi sklicali in obravnovali tehtne reči in zadeve. Kdor ima le količkaj domorodnega duha, ne sine svojih oči zatiskovati in svojih rok križem deržati. Tudi „Slovenec" bode dobro pazil, kaj sc govori in kaj se sklepa, posebno po deželnih zborih notranje Avstrije. Neustrašeno bode nasvete in sklepe prerešetava! in spodbijal vse, kar bi moglo Slovencem biti nevarno ali škodljivo in žaliti njih pravice. Beseda „Slovenčeva41 bode vselej lahko razumljia, svobodna, jasna in krepka. Slovenci podpirajte „Slovenca44 in naročujte si ga pridno: prosimo I V (Jelovcu 20. septembra 1865. Vredništvo. (■Iriiilen 4» 11 «■} #7. Prihodnje sročkanjc je 7. oktobra 1805. kavno »O zaceli „Slovenca1- tiskati, kar so*'jc-ma.šina -zlomila; zavoljo tetri' se je „81.“ zakasnit. Jzdatelj in odgovorni vrednik : J, K. H o i i o. — Natisnil Kord. žl. KI ei n majrr pod odgovornim vodstvom R. Bertsehing er-j a,