\ 1 i 9 t ; the oldest 1 and MOST § POPULAR I SLOVENIAN i NEWSPAPER | IN UNITED I STATES OF I AMERICA. | tiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiii;iimiiiiiiiiuniiiiiiiiiij Geslo: Za vero in na?od — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V IOLIETU — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER. COLO~ minimnitiiiiiiiiiimiHMii! najstarejši | in najbolj § priljubljen i slovenski i list v združenih 1 drŽavah ameriških. | SLiiua;:imii. Mundelein in med drugim derejo francosko črto, ki varu- podatke o delavski plači in ce- tudi dejal, da je to mesto zibel- je glavno mesto Fez. Rifijanci ni premogu, na ta način, da bo demokracije v Ameriki. Se- so imeli pri, tej operaciji silnejmrtvi, letala pa razdejana iavnost poučena in znala pre- nator je tudi govoril na banke- izgube, zlasti francoski lbtalci —Dunaj. — Tukfcj se je za- .. •••k* soditi katera stran ima prav, tu, katerega so se udeležili pre- so jim prizadjali težke udarce.; Čelo gibanje proti 2Tidom, pri- 'nekdo prerije skozi množico, i nakar bo javnost sama lahko bivalei mesta, kakor tudi gost- Zadnje tozadevno poročilo pra-j šlo je do spopada v več kavar- se Je £netla kr0^ trupe ,n podala svoje mnenje proti je iz Chicago. vi, da so Rifijanci zajeli fran-jnah, kjer so domači pretepli stavki. Parade se je udeležilo veliko cosko posadko v Rihana, kar vsakega Žida, ki so ga dobili I/. Washington*, poročajo, da i članov prostovoljnih gasilnih se jim je posrečilo, ker je France bi to jesen prišlo do stavke | društev iz bližnjih mest, kakor cozom zmanjkalo streljiva. Mir in s tem pretilo —pomanjkanje j tudi gasilci iz Chicago, katerim se ponuja Abdel Krimu, ni pa premoga, bo vlada prevzela j na čelu je korakala godba ob- pri volji se pogajati, ker mu je vojna sreča mila. -o- Pod tem naslovom piše ljubljanski "Slovenec" o delovanju "naprednjakov" na uničenje' slovenskega jezika. Odkar so začeli v šoli šteti na srbski način, ne mine dan, da! nas ne bi osrečili s kakšno novo jezikovno pridobitvijo, ki je pri nas nihče ne razume. Zlasti naš sedanji uradni jezik je j V nedeljo dne 28. junija po« že tako spakedran in popačen, poldne ob 2. uri je bilo na Sp. da bodo ljudje kmalu potrebo-; Berniku pri Cerkljah slovesno vali tolmače, če bodo hoteli ra- odkritje_spominske plošče pad-zumeti, kaj visoke oblasti od lim vojakom v svetovni vojni, njih zahtevajo. I ——o- Samoposebi umevno je, da se Samomorilni poizkus Čabrino-je naša stranka, v kateri je or-j novica star. ganizirana ogromna večina Slo-i vencev postavila po robu, ker ne more dopustiti nameravane-j kontrolo čez to industrijo. Ve- stoječa iz 200 mož čina vladnih uradnikov je tega Ralph Rouse, predsednik mnenja, da v takem slučaju m o- mesta je formalno razglasil nora vlada podvzeti vse potreb-|vo ime in dejal, da poznamo ne korake in nadzorstvo, da le j kardinala Munc^eleina ne le kot ne pride do pomanjkanja pre- cerkvenega voditelja, temveč moga, kakor je to že bilo. tudi kot pravega Amerikanca Umevno je, da se lastniki in dobrotnika. premogovnikov boje nastopa -o- vlade, ker ako bode v tem o- Banditi napadli mesto, žiru vlada postopala pravično, | N D _ 15 batlditev se bodo gotovo ugodile zahteve L ^^ megto z namenom rudarjev. oropati "First State bank." Pre- Poročilo tudi pravi daje ve- L.^ megta go se gpustili z lik vzrok premoga rske krize ^^ y ^ pad,o na obeh dejstvo, da se pridela veliko več premoga kakor se ga potrebuje, a tudi, da je veliko več rudarskih delavcev, kakor pa se jih mora zaposliti. -o- Lepa beseda, lepo mesto najde. Pariz. — Gen. Naulin, poveljnik francoskih čet v boju z Rifijanci ne more prehvaliti junaštva Amerikancev, ki so se v svetovni vojni tako vspešno bojevali na strani Francozev, posebno so se odlikovali letalci, za katere pravi, da njih dela ne bodo nikoli pozabljena. Ta hvala ima neko ozadje. Saj še ni dolgo tega, ko so POTEK OBRAVNAVE PROTI SCOPESU. Ko sta trupli ležali na tleh se vpije: "To je moj brat." Nato pa pomoči svoje prste v kri, ki !je pritekla iz rane trupla Jim- v kakšnemu lokalu. Židi name-, . , , _ , j - mv Vincna, kar pomeni, da bo ravajo meseca avgusta obdrza- ^ J .J * '. 'on to kri maščeval. To je kr\- na osveta, katera še ni izumrla vati tukaj svoj kongres, kar jim pa domačini ne bodo dovolili. — Rim. — Dva vročekrvna Italijana, poslanec Conti in pisatelj Suckert sta se dvoboje-vala, ker je slednji pisal žaljivo čez Contija. Oba sta bila ranjena, s tem je čast oprana. — New York. — Iz vzhoda Stric poročajo o strašanski električ- pri "kulturnih" Italijanih. NAPOVED VOJNE TIHOTAPCEM. ga potujčevanja. To pa "napre-dnjake*' silno boli. "Naprednj" krogi pri nas se namreč zavedajo, da s svojim lažinapred-njaštvom med Slovenci ne bodo imeli sreče in si z njim nikdar ne bodo priborili niti zaupanja ljudstva niti one politične večine, po kateri tako zelo hrepene, a vedno brez vspe-' ha in zastonj. Zato bi prav radi videli, da bi Slovenci prenehali biti Slovenci, češ, če bodo enkrat ob svoj jezik, bodo tudi ob svojo vero in potem bo prišla ona težko pričakovana zlata doba za "naprednjake," da bodo mogli vsaj v sanjah i misliti na to, da se bo ljudska ; večina postavila na njihovo stran. Nestrpna zagrizenost in slepo sovraštvo do "klerikal- V Sarajevu si je pognal 1 krogle v glavo in prsi oče Ne-deljka Čabrinoviča, ki je na Vidov dan 1911. leta izvršil bombni atentat na nadvojvodo Franca Ferdinanda. Cabrinovič star. priznava, da je bil tekom 30 let avstrijski špijon in da je bil njegovi sin izvršil atentat samo zato, da dokaže svoje na-!rodno prepričanje. Cabrinovič ,star. je bil naslednja leta brez trajnega zaslužka in je polagoma porabil vse svoje imetje. Sedaj ni imel ničesar več, s čimer bi se preživel, zato si je ho-jtel končati življenje. Tako je i izpovedal Cabrinovič v bolnišnici, kamor so ga prenesli; nje-igove rane so težke in ni nade, da bi okreval. -o- straneh okoli 150 strelov, le e-den od prebivalcev je bil ranjen, bandite so prepodili, ne da- bi kaj odnesli. Napad se je izvršil po noči od sobote na nedeljo. Prebival- k*zl evolucijonistev temu do-ce je prebudil iz spanja silen, bremu .^dstvu trgalo vero iz pok, ki ie nastal ko so banditi I SrCa' ]Mr' Bryan Je izJavil> da razstrelili blagajno na banki. ^ tudi ce treba navzoč pri naj- le iz tega stališča, da se obvaruje vero, ker večina ljudstva je vernega in bi bil naravnost zločin, da bi se s puhlimi do- Domalega vsi moški so se oborožili in hiteli na lice mesta ter pregnali bandite. -o- Grozen čin starišev, ki so večkratni milijonarji. Buenos Aires, Argentina. — Oblasti so postale pozorne, na nekateri! kakšen način so prišli štirje'o- vplivni možje Francije govorili o Amerikancih vse drugače^ zlasti ko se je debatiralo o poravnavi vojnega dolga. Sedaj si pa misli Naulin, lepa beseda lepo mesto najde in poje slavo a-meriškim letalcem, da jih s tem navduši in privabi, da bodo Francoze vlekli z blata na bojišču v Maroko. Kakor se ču-je je pripravljenih že več a-meriških letalcev, ki so Francozom znani iz svetovne vojne, da bodo tudi na maroškem bo-jšiču deležni nekaj slave. ŠIRITE "A. 3. m EDINOST" višjem sodišču in tudi tam branil vero v kolikor bo v njegovi moči. troci večkratnega milijonarja ob življenje in peti otrok se nahaja v bolnišnici. Dognalo se je, da so otroci pomrli lakote, ker sta zverinska mati in oče se jih hotela iznebiti. Tudi njih peti otrok, ki se nahaja v bolnišnici je obolel, ker ga niso zadosti hranili. Ime starišev poročilo ne pove, le omenja, da je oče lastnik tovarne za cigarete in večkratni milijonar. -o- — Pittsburgh, — Pa. — Neki mlad človek je popravljal na strehi žico za radio, ko udari strela in ga ubije. Daytcn, Tenn. — Clarence Darow, pripozna, da bo profesor Scopes spozilan krivim. Kr- ni nevihti, ki je bila usodepol- j šil je postavo države s tem, da na petim osebam, katere so je učil evolucijo v šoli, kar je našli mrtve; drevesa je ruvalo v državi Tennessee prepoveda- s koreninami, električna in te-nok lefonska napeljava je bila na —o— , več krajih potrgana. William Jennings Bryan gre — Billings, tyont. — Pet o- seb, katerih indentiteta. še ni dognana je bilo usmrtenih na križišču ko je njih avto zadel v mimovozeči vlak. — Bruselj, Belgija. — V o-kraju Liege je izbruhnila generalna stavka, delo je pustilo 69.000 oseb. Med temi je 50.-000 mehanikov. — Tokio, Japonsko. — Edgar A. Bancroft, ameriški poslanik je tukaj nevarno obolel. 'Po zadnjih poročilih posnema-mamo, da se mu je stanje poslabšalo. — Manila. — V Cobatu o-kraju je bil umorjen aiperiški farmar William J. Rear. Dom- jsneva se, da so ga usmrtili banditi, katerim so baje policisti že za petami. — Charleston, S. C. — Kon-treadmiral George W. Williams je tukaj na nagloma umrl. Williams se je udeležil zadnjih velikih vaj na Filipinih in je poveljeval oddelku rušilcev. Star je bil 56 let. Svobodna cerkev v Denver, Colo, je izvolila Clarenca Dar-rovva, za njegove "zasluge" v procesu proti Scopesu — častnim članom. Škof omenjene cerkve mu je fudi poslal pismo, v katerem mu želi, da bi njegovo delo pri tej obravnavi prineslo vspeh. Možje, ki kaj veljajo v državi Tennessee so ponosni, na svojo bogaboječnost. Ni ga prebivalca v Rhea okraju, ki bi bil obdolžen med vojno nezvestobe. Noben prebivalec tega okraja ni tako visoko izobražen, da bi se sramoval molitve, ali da bi zamenjal ameriško zastavo za rdečo. Možje v Tennessee pravijo, da so potomci mož, ki so se zbrali v Sycamore Shoals in molili predno so se podali v boj v Kings gorovje. Sam se je razkoračil in dejal, da hoče iztrebiti popolnoma trgovce s prepovedano pijačo. — Žganje pošiljali v zabojih. New York. — Osem oseb, med temi ena ženska so bili a-retirani, ko so jih zasačili, da so na prefrigan način razpošiljali žganje v kovčegih po celi Ameriki, kakor pravi poročilo po 30 kovčegov na dan. Policija je izsledila glavni stan. teh kršilcev prohibicijske postave, kjer se je sprejemalo denar za poslano žganje, istotam so se dobili tudi ključi od kovčegov. Oblasti so napovedale vojno in bodo storile vse kar mogoče, da se zatre pri korenini ta ne-postavna kupčija — sicer bo Junak iz Like'' potuje v Ameriko. „ . , . , „ . Znani hrvatski rokoborec cev gre pri naprednjakih zc ,, .. ... ..... L , j i T j .. . „ Marijan Matijevic, ki je znan tako daleč, da jim ni nič več ležeče niti na ohranitev lastnega rodu, samo da bi uničili "klerikalnega zmaja." -o- Teror Orjune v Siseku. V Caprugu so Orjunaši nekega meščana iz Siseka prete- pod imenom "junak iz Like,"" ;potuje v Ameriko. Mimogrede bo nastopil v večjih mestih [Nemčije in Francije. -o- Samomor. V noči od 21. na 22. m. m. Ije skočil neznani človek pod pli; tudi nekaj seljakov, ki so(brzovlak na BIedu med posta--imeli pri sebi letake proti de- jo in malim predorom. Ko so mokratom so napadli in pretep- truplo preiskali, niso pri njem li. Poklicano je bilo vojaštvo, ;naSli nobenih listin. Kdo je in ki je napravilo red. odkod, niso mogli ugotoviti. Izpred sodišča. Ciganska kri ne fali. Na zatožni klopi v Mariboru so sedeli sestri Marija in Ana Kovač radi hudodelstva tatvine. Pred-zgodovina je v marsičem zanimiva. K posestniku Kohlber-gerju v Sober ju pri sv. Urbanu je prišla pred leti neka cigan- ka, katero j*e sprejel kot rejen-steklo še veliko vode predno se kQ Ro je doragla je imeJa kar sedem nezakonskih otrok, kate- "Mi še molimo in verujemo v Boga, ljubimo našo državo in zvezdnato zastavo.*' Tako izjavljajo možje države Tennes-see. bo to vresničilo, kajti dokler bo v veljaVi prohibicija, toliko časa bo kršenje prohibicijske postave. Roparski napad v Bolgariji, devet mrtvih. Sofija, Bolgarija. — Najdrznejši roparski napad, kar so jih še izvršili bolgarski banditi se poroča iz male vasice Speek, kjer je 40 oboroženih banditev napadlo in pobilo do smrti dva davčna kolektorja, dva vojaka in enega policista. Zapalili so tudi hišo župana, kmetje so u-smrtili štiri bandite, nato so se napadalci s plenom umaknili v gore, oddelek konjenice je bil poslan za njimi. rih očetje so bili različni. Med temi otroci sta bili tudi današnji obtoženki, ki sta izmaknili Kohlbergerju večjo svoto denarja. Obe ptičici sta pobegnili, a kmalu bili zasačeni. Tatvino sta tajili, a se jima je dokazala, nakar sta bili obsojeni Marija na 17 mesecev ječe in Ana, ki takrat še ni bila stara 14 let, na 10 dni zapora. — De-tomorilka. Neža Trstenjak, je obtožena, da je takoj po porodu svojega nezakonskega otro ka davila z vrvico, z namenom1, da ga umori; da,je otrok zaradi tega tudi res umrl. Deto-morilka je bila obsojena na tri mesece strogega zapora. — DENARNE POŠILJATVE V JUGOSLAVIJO. ITALIJO. AVSTRIJO, ITD. Naša banka ima svoje lastne zves« s pošto in zanesljivimi bankami f starem krajn in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom al! nš zadnjo pošto točno in brez vsakegt odbitka. Naše cene za poiiljke ▼ dinarjih ia lirah bo bile včeraj sledeče: Sknpno t poštnino: 500 — Din. $ 9.55 1.000 — Din ...... $ 18.75 2.500 — Din. .. ... . $ 46.75 5,000 — Din. .. ...... $ 93.00 10.000 — Din. .. ...... $185.00 100 — .Lir .. ...... $ 4.45 200 — Lir .. ...... $ 8.55 500 — Lir .. ...... $ 20.50 1,000 — Lir ...... $ 39.75 Pri pošiljatvah nad 10.000 Din. aB nad 2,000 Lir poseben popust. Ker se ceua denarja čestokrat mfr-nja, dostikrat docela nepričakox£s«i je absolutno nemogoče določiti cea« vnaprej. Zato se pošiljatve nakac«)« po cenab onega dne, ko mi sprejme mo denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POŠTI KAKOR TUDI BRZOJAV-NO. Vse pošiljatve naslovi.e na—SLO VENSKO BANKO ZAKRAJŠEK * CEŠAREK 70—4Kb AVE, NEW YORK, CITX 'AMERIKANSKI SLOVENEC* IN "EDINOST" r«- Ameriki. Amerikanild Slovenec ustanovljen fcta 1891. Edinost leta 1914. The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. tshaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday. — PUBLISHED BY: — Edinost Publishing Company 1849 — West 22nd Street, Chicago, EL Telephone: Canal 009a Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on aplicatioa. NAROČNINA: Za Zedinjcne države za celo leto .................$4.00 Za Zednijene države za pol leta ..................$2-00 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto....... $4.75 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta ....... .$2.50 SUBSCRIPTION: For United States per year.......................$4.00 For United States per half year..................$2.00 For Chicago, Canada and Europe per year........ $4.75 For Chicago, Canada and Europe per half year ....$2.50 Entered as second clas matter October 11th 1919. at Post Office at Chi-esgo. 111., under the act of March 3rd 1870- ___ Newyorski liberalni dnevnik v veliki zagati. V tak šmir, v kakršnega je zagazil newyorski liberalni list Gh Narobe s svojo škodoželjno politiko, menda ni zašel doslej še noben slovenski časopis. Tako daleč se ne more spozabiti v nobeni polemiki, noben urednik," ki ima vsaj še trohico zdravega razuma. Mi sicer vemo, zakaj taka jeza na Cortlandtu zadnje čase. Nič drugega ni, kakor to, da se pogrezajo v vedno globokejšo janio, iz katere že ni več nobenega izhoda. V stanju obupa so in kot taki divjajo in sikajo na vso mogočne strani, da bi svojo zavoženo in slovenskemu narodu škodljivo politiko rešili. Mi smo jih večkrat od začetka blagohotno opozarjali na njih žalostni konec, ker smo vedeli, da taka škodljiva politika, kakor jo je vodil Saksar in sedaj njegovi hlapci, ne vodi drugam, kakor v prepad. A zaničeval no so se nam posmeho-vali in še bolj umazano nastopali proti katoliškim Slovencem v Ameriki. Danes se nad temi zavajalci že izpolnujejo naša prerokovanja in se tudi bo do zadnje pičice, ker pota take škodoželjne politike absolutno ne morejo voditi drugam, kakor v siguren prepad. Citatelji se lahko spominjajo, kako je Saksar pred leti gospodoval slovenskemu narodu v Ameriki. Gorje tistemu, ki bi ne bil trobil v njegov rog; takega so toliko časa blatili na vse mogoče načine, da so ga uničili. Gorje kakemu slovenskemu župniku v Ameriki, ki bi se bil drznil in bi povedal newyorskim liberalcem naravnost v obraz kaj so, namreč kaki škodljivci da so. Poleg vsega so pa seveda švigašvagali, da je smrdelo. Danes so se trkali, da so katoličani, še tupatam so se-pognali za katoliško ime. Se ne spominjate, pisec teh vrstic se, ko so bile na dnevnem redu debate v liberalnem listu radi katoliškega imena pri Jugoslovanski katoliški jednoti. Dokler so nastopali katoliško misleči člani in je bil njih vpliv v premoči, toliko časa, je držal s katoliško mislečimi. A kakor hitro je nasprotna stru-ja postala močna je bil švigašvagarski Saksarjev list z nasprotno strujo. Takega se je kazal ta nesrečni list tekom vsega svojega obstanka. Švigašvagarstvo je bil njegov poklic že odnek-daj. Kjerkoli diši, da mu je padla kaka kost, tam se liže in štu-h. Vse to so slovenski delavci v Ameriki lahko videli sami, če to le hoteli in v veliki meri je to narod že temeljito spoznal, zato se krog pristašev pri liberalnemu listu krči in zožuje vsakdan bolj. Tako očitno tepeni niso bili liberalni frak ar j i še nikdar kakor zadnjo leto, ko so dobili v Lorainu strahovito brco, ali bolje odločen odgovor, da takih breznačelnih švigašvagarjev članstvo ne mara, da bi jim načelovali s svojim zgagarskim listom Ta brca je bila tako občutljiva, da se še sedaj histerično zvijajo od stresljajev, ki so jih-pri tem dobili. Radi tega že ves čas odtedaj sem stresa svojo zeleno jezo m zavist nad našimi katoliškimi lajiki in našo požrtvovalno in delavno duhovščino. Zato, ker slučajno njih Škodoželjne politike ne odobrujejo, jih zmerja trčeni urednik z vsemi mogočimi meni, jim podtikuje neresnične stvari, samo, da'bi jim škodo-va na ugledu in časti. Posebno ga boli napredek katoliške jedli ote. Vse bi dal, samo ko bi mogel to zaustaviti. Poslužuje se zo tudi vseh nedovoljenih stvari, kot, da svojim dopisnikom o-prtuje njegove podtaknjene napade. V zadnjih ima sice veTiko smolo. Uje se je pošteno še ne dolgo tega. Dopisnica/e sama v tak " P 1 mrVeda,a' da °n* pisala, kar je Zt v tako surovem tonu vrženega na -predsednika katoliške jed- note. Kot tak je bil zasačen kot potvarjalec in lažnik in ravno to, da smo ga zasačili pri potvarjanju in laganju, ga zopet tako jezi, da hoče duševni revež v svoji zeleni zavisti kar s kpže skočiti. Toda mi bore malo damo nato, kako se liberalni fra-karji zvijajo, mi vemo in smo prepričani, da resnica in pravica je na naši strani in dokler se bomo borili zato, dokler bomo branili koristi in pravice našega ljudstva, toliko časa bo narod z nami. To je narod že večkrat temeljito pokazal v preteklosti in bo tudi v bodoče. • Liberalni dnevnik se nahaja v veliki zagati. Na laž je bil že samo zadnje čase postavljen brezštevilnokrat. Narod ga pozna in mu obrača hrbet. To ga pa jezi, kajti smrtni krči so hudi, pa tudi bodo čezdalje hujši. Kolikor bolj bo lagal in zavijal in kolikor bolj bo kazal svojo škodoželjnost, toliko prej mu bo zazvonilo . . . Chicago, III. Ker se je tako na hitro spremenil dan ustanovitve oziroma ustanovne seje dramatičnega kluba ter ni bilo mogoče obvestiti vse, kateri se zanimajo za to, se je vsled pičle udeležbe zadnjo sredo zvolil samo začasni ali pripravljalni odbor katerega naloga je, da še enkrat skliče sejo in to v četrtek 23. julija točno ob 8. uri zvečer v cerkveni dvorani sv. Štefana. Radi tega, doli podpisana še enkrat prav uljudno vabiva vse, kateri se količkaj zanimajo za prepotrebni dramatični klub v naši chicaški naselbini, da se gotovo udeleže prihodnjega sestanka v četrtek 23. julija. Ta dan se bo videlo, ako se chicaški Slovenci sploh zavedajo, kaj pravzaprav pomeni tak klub za slovensko naselbino. Na tej seji se bodo prebrala tudi pravila ter naredil program katerega naj bi klub pod-vzel v naselbini v 'zadovoljnost vseh. Obenem se pa tudi vabi vse uradnike (ce) katoliških društev na ta sestanek, da bi se ga udeležili (le) in tako podali svoje mnenje. Pomnite, da klub bo na razpolago vsem katoliškim društvam v naselbini pri proizvajanju iger v zimski sezoni, toraj se ustanavlja za ka-tol. društva in v pomoč kat. društvom. Ne pozabite! Vsi v cerkveno dvorano prihodnji četrtek 23. julija. S pozdravom, za pripravljalni odbor Albin Zakrajšek, John Gradishar. zanimanje za list, ker ženske rade prebirajo kaj takega, kar je v njih korist, posebno kako se kaj ceneje lahko živi, ker je zdaj vse tako drago in malo zaslužka. Marsikatera gospodinja bi, ceneje prišla ven ako bi bila o tem poučena, da bi ji ne bilo treba vse kupovati, kar ! lahko sama doma naredi. Nekaj za kuhinjo bi pač moralo biti v našem listu. Nadalje pa prosim farmari-ce, d#a bi se kaj oglasile, ker one si že znajo na drugi način pomagati, kakor pa mi po mestih. Pozdravljam vse naročnike posebno pa ženske. M. G. Homer City, Pa. Prosim Vas gosp. urednik, da priobčite te vrstice v našem listu, ker že dolgo ni bilo nobenega dopisa iz naše naselbine. V prvi vrsti poživljam naše slovenske žene v Ameriki, da bi se spet zavzele za naš ženski kotiček, saj nam bo g. u-rednik že dovolil nekoliko prostora. Se veliko večje bi bilo E. Pittsburgh, Pa. Cenjeni urednik: — Kakor Vam je znano imamo mi Jugoslovani tukaj narodno društvo ; sv. Lovrenca štev. 14, D. S. D. katero ima velike težkoče v boju proti "rdečim," katerim je vse odveč kar je narodnega in lojalnega v naši novi domovini kjer smo našli zavetja, od kar nas je iz rodne grude izgnala bivša Avstrija. Naše društvo je na prvi letni [seji dne 5. januarja odločilo, da bo imelo svoj prvi poletni piknik na 28. junija. Ko so rdeč-karji zvedeli za naš odlok, so nas prehiteli s prostorom ter naznanili, da bodo imeli svoj piknik na isti dan, to je dne 28. junija. Nam ni preostajalo nič drugega kakor izbrati si drugi dan in to smo tudi storili ter določili dan piknika na 14. junija. Kaj pa so sedaj storili naši rdečkarji? Vršiti se je imela svatba in naši rdeči so nagovarjali in si prizadevali, da bi se vršila svatba na 14. junija, tako da bi se nam na ta način škodovalo, a to pot so se ukani-li in odšli z dolgim nosom, kajti na svatbo smo šli v soboto in v nedeljo 14. pa na naš piknik, tako smo ubili z enim udarcem dva zajca. Piknik je jako dobro vspel, dobička je bilo čistega $300.00, a je padal zjutraj dež, ko bi tega ne bilo, bil bi seveda še večji vspeh. Jutranja zvezda. Napisal H. Rider Haggard. Iz angleščine pre vel Peter M. Cemigoj. "Kaj je že zopet, čarovnica?" je vprašal. "Ali se ti je zopet kaj slabega sanjalo?" — "Ne, faraon,'' je odgovorila, "ampak kraljica je zbežala k Ramesu." In ponovila je besedo za besedo, kar je slišala "To je laž," je rekel Abi. "Kako bi bila mogla uiti skozi trojno stražo?" "Tedaj jo poišči in se prepričaj, o faraon !" Abi jo je torej dal iskati, a dasi je ni nihče videl oditi in čeprav ni nihče izginil z njo, kraljice ni bilo najti. Bilo je polnoči, in medtem ko so še vedno iskali, se je pojavila v mesečini visoka postava, oblečena v raztrgano obleko, z gorjačo v roki in z belo brado, ki je segala do pasu, in je hodila po taborišču sem in tja. "Kdo je ta človek?" je vprašal Abi, postava pa, je glasno klicala z mogočnim Ker se je piknik pozno začel, ni bilo časa za govore, v katerih so govorniki nameravali pojasniti udeležencem delovanje društva, da podpira svoje člane v slučaju bolezni, da izplačuje posmrtnino za kolikor je pač bil član zavarov&n, da širi bratsko ljubezen nfed jugoslovanskim narodom, da brani proti napadom sv. krščansko vero in da spoštuje zakone Zdr. Držav. S tem zaključujem ta članek, hvaliti se našemu društvu ni treba. Vsakdo ve, da je naše društvo staro le pet let in da ima premoženja $2500.00 ter šteje 100 članov, kakor tudi ima v mladinskem oddelku 100 članov. To jet njegova naj-bolja pohvala in to nam dokazuje, da samo na tem temelju mora napredovati. Noben pameten človek, društvo ali narod nam noče škodovati, a hudobni ljudje nam ne morejo škodovati ,ker spoštujemo zakone, ljubimo svoj narod in svojo vero, kar bi mogel storiti vsak dober Človek. Bratje Jugoslovani in narodnjaki, poživljamo Vas, da stopite v naše društvo, da nam pomagate branit našo narodnost in vero naših očetov. Tom Oblic, tajnik narodnega odbora dr. »v. Lovrenc štev. 14, D. S. D. -o- Sheboygan, Wis. — V našem mestu se gospa Štorklja pridno oglaša, posebna radodarnost je s fanti. Letos je namreč donesla, 128 fantov več, kakor deklic. S tem poročilom je seveda mesto Sheboygan ponosno, ker kaj takega se dosedaj še ni pripetilo. Tudi jaz kot poročevalec častitam mestu, posebno pa starišem, ki so tako srečni z gospo Štorkljo. — Mr. Lovrenc Urbas je kupil hišo na 15. cesti zraven parka, kamor se hodijo bolni ljudje kopati. Našemu rojaku t rbasu iskreno čestitam. — Itfašd naselbino je obiskal iz Milvrrfukee, Wis. Mr. Josip iGrivec z družino, tako tudi Mr. Anton Žogar s soprogo . Mil-waučani se dobro zavedajo, ka-;ko zdravo jo naše podnebje, t Le še večkrat pridite, vedno ste j nam dobro došli. j — 6. julija pa je mož postaje prijel našega rojaka Stefan Mikulina, ker je bil baje nekoliko vinjen, ko se je vozil z avtom. Prisodili so mu S50 kazni in $55.15 stroškov. To je že drugi slični prestopek Mikulina. — John Droll, naš rojak, ki ima v Sheboyganu gostilno z mehko pijačo se je nahajal v Marschfieldu, Wis., kjer si je v Montreal hotelu v navzočnosti svojih štirih malih otrjk prerezal s žepnim nožem vrat. Otroci videvši očetovo početje so začeli na ves glas vpiti, na kar so prišli hotelski uslužbenci v sobo in težko ranjenega D roll a takoj prepeljali v bolnico, kjer je izjavil zdravnik, da je rana nevarna, a mogoče ne bo usodepolna, ako se le ne bo prisadilo od noža. Droll in njegovi štirje otroci so prišli v petek junija v omenjeni hotel, kjer so nameravali ostati v soboto in nedeljo. Kaj je gnalo Drolla do tega koraka, ni ugotovljeno. Poročevalec. -o- * Novice iz domovine. Polom pri Kočevju. — Franc Košmerl fn njegova soproga I-vana roj. Glavič iz Clevelanda sta čez 32 let, Franc Skebe in njegova soproga pa čez 25 let obiskali svojo milo domovino, svoje sorodnike, prijatelje in znance. Oba sta mnogo darovala zifnaše cerkve zato jima je ljudstvo v znak hvaležnosti priredilo prisrčno odhodnico. in oglasili so se novi zvonovi pri podružnici v Vrbovcu in jima zaklicali v znak hvaležnosti: Z Bogom! — Dolenja vat. — Kdo v Slo- Prispevano iz Clevelanda: Kdo nek', je Kovcrta ta--— pred katerim Peter Zgaga trepeta? Ali je kak knez, al' je grof? Peter pravi, da je le en knof! Če ne veste kdo je Koverta ta, potem poznate malo še sveta. Dovolite, bom jaz povedal, če tud* bo Peter debelo gledal. Koverta bil prvi je gospod, ki jc rekal: Zeksar stoj! Ne slepi naših XV ljudi h Ne lovi na limanice ljudi! Ted.ij se Zeksar je razsrdil, z noga udaril in zatrdil, da on Petra bA dobil---* ki vsem kože bo strojil. In res, tam z idrijskega mesta _ v Ameriko je bil prišel ta faliran trčen Peterček in novo pesem tu zapel . . . Zeksar ata so mu dali stolček, veni ji ne pozna ljubeznjivega Pcter sedi in nabrusi gobček: in vedno smehljajočega se župnika in mnogozasluženega poslanca Karola Škulja? Kdo še ni bil pri njem bodisi s to, bodisi z drugo prošnjo? Vse njegove znance je pretresla žalostna novica, da je pri vožnji v Ljubljano zadel v avto in dobil precej težke, telesne poškodbe. Zdravje pa se mu je — hvala Bogu — zboljšalo. V Kočevju — bo letos evha-ristični kongres 15. in 16. avgusta za obe narodnosti za Slovence in Nemce v kočevski de-kaniji. Redka slovesnost. Gospod bisernomašnik rnsgr Tomo Zupan, starosta duhov- "tu lahko zavijaš in potvarjaš in Kovcrto kol'kor moreš blatiš!' Peter se goreče nasmchlja — privzdigne svojo "učeno" glavo: Kovcrto čem do ta\ uničiti in če le moč odreti ga na meh! Peter je začel pisati narod blufati, slepiti; dolgo vrsto let že kvaka in svoj jezik v "Šnops" namaka. A zdaj jo jc zavozil —, njegov voz v jarek se preobrnil, "" narod ga ne posluša več-- sedaj kmalu vse blo preč . . . Sifkartašuica več ne nese, pri Gl. Narobi vse se trese. Samo Peter še kriči — Koverta. kover—koverta ti! Zložila Medvedova taca iz Clevelanda! # * ♦ Lavvndalski diktatorji po- ščine ljubljanske škofije, je le- lajajo z vsakim dnem- bolj nervozni. Doslej se je samo Za-vertnikovemu atu in njihovemu Richardu sanjalo o klerikalnem zmaju. Ta bolezen pa mora biti epidemičnega značaja. Zdaj je zbolel na tej bolezni še Zajec. Radoveden sem who is next ? ! tos na dan sv. Reš. Telesa v Zasipih vodil z mladeniško či-lostjo, čudovito lahkoto in neu-trudljivostjo ganljivi sprevod tega slavnostnega dneva po uro ^ dolgem, ne baš gladkem potu ob asistenci svojih dveh rojakov - sorodnikov profesorja -Amerikana g. Josipa Sodja in domač, župnika. — Srčna želja monsignorova, da bi enkrat rad nosil Višnjega Gospoda in mu peval slavo v lepem domačem — slovenskem jeziku po novem obredniku sv. Reš. Tel. nekega delegata, ker mu je ne Čim bolj se bliža konvencija, tembolj postajajo Zavertniki u-eeni. Ko se je vršila konvencija v Clevelandu smo culi, da je neki diktator baje skočil pred dan, se mu je izpolnila. — Dal Bog preč. g. bisernomašniku Tomo Zupanu učakati železno sv. mašo, da, kakor msgr. sam pravi, lOOletnico svojega rojstva. Naj se zgodi, kar msgr. sam želi I kaj ugovarjal in je rekel, da ga bo klofutnil. Ce je to res in če je diktator res takega temperamenta, potem bo na prihodnji konvenciji ,če se sme verjeti, kakor to trdijo rdečkarji sami precej ravsa in kavsa. Če ga pa ne bo, potem bo pa to zname-Redka poroka. nJe» da ljudem pri rdeči jedno- Dne 21. m. m* se je poročil v tJ u£aJa* kadar kdo na njih gla-župni cerkvi v Celju 75-letni vah 01*ehe tolče, starček Franc Orešnik, posest- * * * nik v Trnovljah, z 67-letno ne- Kar je avtomobilistu vse zna-vesto Frančiško Ribič, vdovo no ° avtoju bi se lahko napol-po umrlem Jerebu. Šaljivci jih stresajo izpod rokava, tako se sicer govori. Najbrže zato, ker se pod rokavom nahaja — kost." neumna EŠPSiRITE A. S. & EDINOST. nil a cela knjiga, a to kar bi mogel znati in ne nez»a, pa napol- nuje — mrtvašnice. * * * Nikar ne vsiljujte vaših nasvetov ljudem, katerih prijateljstvo vam je drago, kajti če se nasvet izjalovi — izjalovljeno je tudi prijateljstvo. glasom : "Čujte, svetovalci, kapitani in vojaki egipčanski, povelje Amenovo, ki ga oznanjajo usta njegovega sla, popotnika Kefer-ja! Ne dvigajte mečev proti Ramesu, gospodu iz Kesa, ker on je moj služabnik in bo faraon nad vami in soprog vaše kraljice in oce kraljev, ki še pridejo. Pograbite upornika Abija, ki je umoril svojega brata faraona, m čarodeja Kakuja in izdajalko Mentro in jih popeljite ob jutranjem svitu v moj tempelj tja na hrib, kjer vam bom razodel svojo voljo v svetišču templja Tako bo zavladal mir nad vamPin vsem Egiptom in dih življenja ostane v vaših prsih." Ko je slišal te strašne besede in se spomnil prerokbe mrtvega faraona o beraču, ki mu prinese sporočilo, je Abi potegnil meč in se pognal proti možu. A preden ga je dosegel, je bil popotnik izginil in glej, slišali so ga, kako ponavlja daleč drugo isto sporočilo. Pohiteli so tjakaj, toda sedaj so se besede obsodbe razlegale na ladjah in na sprednjih krnih so videli njegovo visoko postavo— sedaj na tej ladji, potem na drugi. "Bogovi sami govorijo," so klicali du- hovni, "bodimo pokorni bogovom!" Navalili so na Abija in ga zvezali, zvezali so tudi Kakuja in Meritro, da počakajo jutra. Toda visokega, belobradatega moža v beraški obleki niso več videli. Ob isti uri je Tua spala v sobi templja na hribu in Ast* je čula ob njej. Nenadoma je zavel veter \\ sobi, Asti se je ozrla in zagledala postavo, ki jo je dobro poznala, postavo iste Tue, ki.je spala na postelji. "Kaj hočeš, o Dvojnik?" je vprašala Asti. , "Počivati bi hotela," je odgovorila Ka. "Moja naloga je končana, trudna sem. Spregovori silne besede, ki jih imaš, in daj da se vrnem k njej, iz katere sem izšla, in da spim v njenih prsih, do velikega dne o-bujenja.'' Asti je vedela, da mora storiti tako, in je izgovorila tiste skrivnostne besede, in ko jih je izustila, je krasna podoba jela medleti in izginjati. Tua pa je planila na postelji, iztegnila roke in vzdihnila, nato se zopet zgrudila in težko spala do jutra. Ko se je zbudila, je vprašala, kaj se je prigodilo, ker se je čutila spremenjeno. "Tole se je zgodilo, kraljica: Duh, ki je na Amenovo povelje izšel iz tebe, se je zopet vrnil vate, njegova dolžnost je izpolnjena. Sedaj vstani in se opravi, zakaj to je dan tvoje zmage in poroke." Ko je solnce izšlo, se je Tua odpravila sama lepša od jutra in je našla ob tempeljskih vratih Ramesa v bojni opravi, ki jo je tamkaj čakal, iz megle spodaj pa se je oglašal šum korakajoče armade. "Kaj se godi ?" je vpraSala Tua in pogledala in v njenih modrih očeh je bilo več ljubezni, nego ob povodnji vode v Nilu. "Mislim, da nas Abi napada, gospa," je rekel in jo pozdravil s poklekom. "Bojim se zate, zakaj naših mož je malo, njegovih je mnogo." "Ne boj se ne Abija, ne česa drugega, o Rames, čeprav je res, da boš danes izgubil svojo svobodo," je odgovorila s sladkim in nežnim smehljajem, on pa se je čudil njenim besedam. Preden je mogel kaj reči, sta prihitela dva kapitana od zunanjih straž in mu sporočila, da čakajo zunaj duhovniki in glasniki, ki so prešli miroljubno iz Abijeve armade. "Skličite častnike in pripeljite poslan- ce," je rekel Rames, "toda pazite vsi, to poslanstvo je morda zgolj vojna zvijača. Pridi, kraljica, s teboj morajo govoriti in ne z menoj, ki sem le general v tvoji pokrajini Kesu." Šel je za njo v notranje dvorišče, kjer je pred svetiščem bil pripravljen stol, na katerega je po njegovi prošnji sedla, kakor se mogočni kraljici spodobi. Nato je odposlanstvo v spremstvu častnikov vstopilo; prineslo je tri zaprte nosil-nice. Tua in Rames sta opazila, da so bili med poslanstvom najodličnejši generali in najvplivnejši egipčanski duhovniki. Na znamenje so se vrgli na tla pred kraljičinim veličjem, vsi razen vojakov, ki so nosili nosilnice. Nato je stopil izmed njih častitljivi Amenov veliki duhovnik iz Theb in obstal s povešeno glavo pred Tuo, dokler mu ni z migljajem roke ukazala, naj govori. "O Amenova Jutranja zvezda," je za-"ko si noc°j zapustila naše taborišče, je prišel k nam sel od očeta bogov--." "Počakaj, o veliki duhovnik," ga je prekinila Tua." "Vašega taborišča nisem zapustila, ker se nisem nikoli mudila tamkaj in ker dve dolgi leti nisem stopila na sveta egipčanska tla. (Konec jutri "AME TEDENSKI KOLEDAR. 8. po bink. — O krivičnem hišniku. Luk. 16. 26 Nedelja_Ana, Mati Marije Device. 27 Pondeljek — Pantaleon, zd. in muč. 28 Torek — Nazarij in tovariši. 29 Sreda — Marta, dev. 30 Četrtek — Abdon in Se-nen, muč. 31 Petek — Ignacij Lojola, spoz. 1 Sobota —h Vezi apostola Petra. . -o- OSMA NEDELJA PO BINKO» STIH. Daj račun od svojega gospodarstva, ker od sedaj ne boš mogel več gospoda-¥ riti. Luk. 16, 2. Gospodar v današnjem evangel ju je poklical krivičnega hišnika pred se in mu rekel: dobra. Prijatelj, v tem slučaju nam kliče Gospod: "Kaj slišim o tebi? Daj račun od svojega gospodarstva, sedaj ne boš mogel več gospodariti. Spravi hitro v red svojo vest, dokler ti Gospod še pusti čas! Veš dobro, kako to storiti, v sv. spovedi namreč; veš, da te v spovednici čaka duhoven, da bi te v imenu Boga odvezal tvojih grehov vsled oblasti, ki mu jo je dal Kristus Gospod: "Katerim boste grehe odpustili, so jim odpuščeni," in "karkoli razvežete na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih !'* Zato se posluži hitro tega pri p o- 2a predolgo, ne odkladajte te-močka! Ni tako hudo, kakor si na smrtni postelji, na smrtni to marsikdo predstavlja. Samo postelji bo za kaj takega predobre volje, resnične volje, pozno! goljufijo, odiranjem, sedaj i-ma lepo, udobntf' brezskrbno življenje, ima ženo, otroke; in sedaj na.? se vsemu temu naenkrat odpove? Toda, prijatelji, naj bi bilo to še tako težko, ne preostaja drugega kakor vrniti tuje blago, vrniti dobro ime! Te obveznosti, te dolžnosti ne odveže človeka nobeno kesa-nje, nobena spoved! "In gospodar je ukazal--pravi sv. Pismo — — vreči neusmiljenega hlapca v vnanjo temo, kjer je jok in škripanje z zobmi, dokler ne bo poplačal zadnjega vinarja." Slišite, prijatelji, "dokler ne vrne zadnjega vinarja." Vrniti treba blago, vrniti denar, vrniti treba dobro ime in poštenje, če smo je bližnjemu ukradli! Prijatelji, ne odkladajte te- SB3 SIX)VENEC* IN "EDINOST* bljeVHf^ristusu Gospodu sem ga dal in na večnosti mi ga bo vrnil, ta denar, ta miloščina bo v večnosti moj prijatelj. 2. Pomagajmo dušam v vicah, s tem, da molimo za nje, da darujemo za nje sv. maše, da poravnamo morda njihove dolgove in njihove obveznosti. Uboge duše bodo, ko bodo rešene iz vic, naši prijatelji v večnosti. Ni moj namen o tem predmetu danes obširneje razmišljati, naj zadošča, da sem vam to poslednje; kratko omenil. Troje je torej potreba, da spravimo v red svoje življenje: 1. Zbrišimo, kar teži našo vest; 2. popravimo storjeno škodo in 3. delajmo, pripravljajmo si prijatelje za večnost. Pričnimo s tem delom že danes, pa bomo lahko dajali v večnosti odgovor od našega hiševanja. A-men. pravega namena je treba. Ka-I ko smo potem srečni, ko smo si olajšali vest in odložili težko breme! 2. Drugo, kar je potreba, da spravimo v red svoje življenje, je: "Povrni, kar si napra- (II, . ,.v. ^ _ . v vil škode!" Pri nekaterih gre-Kaj slisim o tebi? Daj račun Wh> prijatelji moji, ne zado-° da se jih sp0Vem0t da jih obžalujemo in se jih kesamo, treba je tudi marsikaj popraviti. Kdor ima na vesti kako tujo lastnino, ne zadošča, da se spove, da je kradel, treba tudi ukradeno blago vrniti, treba škodo popraviti; kdor je bližnjega obrekoval, mu kradel njegovo dobro ime, mora to o-brekovanje preklicati; kdor je dal pohujšanje s slabim zgle- od sedaj naprej ne boš mogel več gospodariti." Prijatelji, vsakemu izmed nas bo prej ali slej zadonel glas iz nebeških višin: "Kaj slišim o tebi ? Daj račun od svojega gospodarstva; sedaj ne boš mogel več gospodariti." Ljubi Bog nam pa daje še vedno nekoliko časa, da bi mogli spraviti v red svoje življenje, svojo vest, predno bomo poklicani na večnost, da bi tja prišli čisti. ~—-- Toda žalibog jih je le malo takih, ki se za ta božji klic in opomin brigajo. Večina ljudi živi takojakor bi živeli na veke. To ni modro, ni pametno, ni previdna in ni razumno. Po-,pnmer kedo ukradeno lastni; Inn ■ i -m ' ___• i? > glejte v današnji evangelij, kako-je ravnal krivični hišnik. dom, z besedo, dejanjem, pi-sarjenjem, kdor je bližnjega pripravil ob vero, mora to zopet z dobrim zgledom, z besedo to pohujšanje popraviti. To se bo seveda marsikomu jzdelo težko. Morda uživa na Komaj mu je rekel gospodar: "Daj račun od svojega vladar-stva, ker sedaj ne boš mogel več gospodariti,'' se je takoj lotil dela, da bi mogel svoje račune, svoje oskrbništvo spraviti v red. Seveda si je pomagal s sleparstvom, z goljufijo, da je dal prenarediti dolžna pisma --ni bilo to pošteno, ni bilo to lepo, a vendar bilo je vsaj previdno, in ravno to previdnost je pohvalil gospodar: "Pohvalil je gospodar kri-vičnega hišnika, ker je previdno ravnal." — Prijatelji, bodimo tudi mi previdni! Uravnajmo, spravimo v red hitro svoje življenje, da bomo v večnosti lahko podajali račun! Kako to storiti, vam hočem pokazati v današnjem premišljevanju. Kako uravnati, kako urediti naše življenje--to je vele- važnd vprašanje, odgovor pa ni težak. 1. Zbriši, kar imaš hudega na svoji vesti. Vsak človek pade. Apostol Janez pravi: "In če pravimo, da nimamo greha, goljufamo sami sebe, in resnica ni v nas. "Mnogo imamo morda na vesti; marsikdo izmed nas-že morda leta in leta ni bil pri spovedi; in če je ke-daj stopil k spovednici, je storil to le bolj iz navade, da je to stvar napravil le bolj iz navade, morda zadostil društvenim pravilom, spoved ni bila LEP! LED! LED! V vročih dneh mora imeti vsaka gospodinja led, da hladi z njim pijače, da meso ne zadiši, mleko ne skisa, 1 Chicaške slovenske gospodinje kupujejo led od slovenskega Iedarja; Katera ga od slovenskega ledarja št ne kupupe naj to stori: Pokličite na telefon: Canal 268$ in v prašajte za: \ JOE PAPESH 1825 — 2?nd SL CHICAGO, ILL. On pripelje led na dom. prodaja in razvaža premog, les ih prevaža tudi pohištvo ob času selitev. Rojakom se (no; in sedaj naj bi vse to vrnil? Nekdo si je morda nagrabil premoženje s sleparstvom, 3. In še nekaj je, kar vam svetujem, da spravite svoje življenje v red. Je to svet, ki ga daje Kristus v današnjem evan-gelju: 2. Delajte si prijatelje krivičnim mamonom, da vas bodo vzeli v svoja stanovanja. "Kaj pomenijo te Gospodove besede? Kake prijatelje si moramo pa preskrbeti za večnost? Prijatelje s krivičnim mamonom? Navidezno je to vprašanje težko, odgovor je pa lahek." Krivičen mamon imenuje Gospod vso lastnino sploh, lastnino v obče, naj si je to premoženje pridobljeno na nepošten način, ali pa naj vživamo to premoženje v grešne namene (pijančevanje itd.) Iz premoženja, iz lastnine, ki jo imamo si delajmo, pripravljajmo prijatelje za večnost, in sicer da dajemo miloščino. Kristus Gospod je rekel: "Karkoli ste storili komu mojih najmanjših bratov, ste meni storili." Miloščina, ki jo dajem ubožcu, prijatelji, ni nikakor zgubljena; denar, ki ga dajem v podpore cerkev in šol, v podporo dobrega časopisja, ni nikakor zgu- Ako si hoče človek sposoditi neprilike, to lahko dobi, ne da bi mu bilo treba zato dati o-bresti. n NA PRODAJ HISA na 1658 W. 21st Place CHICAGO, ILL. Hiša je lesena dvonadstropna. V prvem nadstropju je do-broidoča groeerija skupno pet sob, v drugem nadstropju so pa tri stanovanja po štiri sobe. Cena nizka, zve se pri lastniku na gorenjem naslovu. Izšel je v tretji izdaji MOLUVENIK ZA AMERIŠKE SLOVENCE 15PISAL REV. P. KAZIMIR ZAKRAJŠEK, O. F. M. Založila in izdala KNJIGARNA EDINOST 1849 W. 22nd St.. Chicago, III. Vsem onim, ki so povpraševali po tem molitveniku, sporočamo, da ga sedaj lahko dobe v štirih različnih vezavah in sicer: Navadno črno platno, zlata obreza............$1.00 Usnje, prožne platnice, zlata obreza.......... 1.25 Usnje, vatirane platnice, zlata obreza........ 1.50 Bele koščene platnice z sliko, zlata obreza..1.50 Pri večjem naročilu damo znaten popust. MOLITVENIK ZA ^AMERIŠKE SLOVENCE JE ZELO PRILJUBLJEN, KAR DOKAZUJE VELIKO POVPRAŠEVANJE PO NJEM. PRIMEREN JU ZA OD-' RASTLE, KAKOR TUDI ZA MLADINO. ZLASTI BO UGAJALA NOVA BELA KOŠČENA VEZAVA, KATERE NAM DO SEDAJ NI BILO MOGOČE DOBITI NITI TUKAJ, NITI V STAREM KRAJU. NAROČITE GA TAKOJ! i"' " SLOV. KAT. PEVSKO DRUŠTVO "LIRA" Pred. Anton Grdina 1053 E. 62nd S t Podpreds. in pevovodja. Peter Sino-vršnik — 6218 St. Clair. Tajnica, Rose Horvat 6711 Edna Ave. Kolektorca: Mary Hrastar, 5901 Prosser Ave. Seja se vršfc vsaki prvi četrtek v mesecu v pevski sobi stare šole St-Vida. Mestni svet za merjenje vode v Chicago, 111. Aid. Ross A. Wooshull je sklical posebno sejo odseka finančnega odbora, na kateri se je vzelo v pretres vprašanje merjenja vode, kakor to predlaga komisar za javne naprave A. A. Sprague. S tem je u-panje, da bo mestni svet to na-redbo odobril. Novi načrt Col. Sprague je znižanje pristojbine 2 in pol centa od 62 in pol centa. Namen načelnika je pregledati prvotno naredbo in določiti pristojbine za dosedanje od $1.20 za tisoč čevljev do 62 in pol centa. Načelnik se hoče tudi baviti s tako imenovano Wood-hull in Guernsey predlogo. Komisar Sprague je vsled te zadeve silno vznemirjen a tudi odločen, da se ta naredba uveljavi. On obljublja precej nižjo pristojbino, ako se bo voda merilo. DR. SV. MARIJE MAGDALENE, itev. 162, K. S. K. J. CLEVELAND, O. Odbor za tekoče leto 1925: ..Predsednica, Helena Mally, 1105 E. 63rd St Podpredsednica, Johanna Pelan. Tajnica, Josephine Menart, 1277 Tajnica: Frances Ponikvar, 1011 E. 64. Street. Blagajničarka: Frances Debevc, 622 Glass Ave. Zapisnikarca: Rose Hrovat. Vratarica: Frances Kasunič. Duhovni svetovalec je postal mnogozaslužni gosp. Ognjeslav Škamlec, župnik pri Sv. Andražu v Halozah, na dan sv. birme dne 16. junija t. 1. PRIPOROČILO IN NAZNANI-LO. Cenjenim naročnikom in vsem cenjenim rojakom po državi Wisconsin naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mla-dich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za lista Amer. SI. & Edinost in Ave Maria in vse druga naročila v zvezi s temi podjetji. Vsem rojakom, ga prav toplo priporočamo, da mu grejo na roko in mu pomagajo širiti katoliško časopisje, ki je dandanes za katoličane najvažnejši faktor. Uprava A. S. & Ed., Ave Maria. ŽEN ITN A PONUDBA. Slovenec star 38 let, z dvema otrokoma v starosti 3 in pet let, se želi seznaniti v svrho ženitve z slovenskim dekletom ali vdovo v starosti 35 do 38 let. Katero veseli naj pošlje sliko na naslov: J. A. La Harpe St., 136 — La Salle, III. , SOLNGNI ŽARKI. Piše, zbira in objavlja posebni opazovalec. FARMA NA PRODAJ rv«u„.c. 3 milJe °d T°Wer' Minn" 325 Nadzornice: Christina Pirnat, Mary akl'OV. Od tega je 60 akl'OV ob-Bajt, Cecilia Znidaršič. delane zemlje, ostalo je pa lep Zdravnika: Dr. J. B. Seliškar. in Dr. i j ™ • • t . , . M. Oman. ! %ozd- Prijazen kraj na glavni var Cesti. Seje se vrše v stari šoli Sv. Vida,j Za pojasnila se obrnite na: vsaki prvi pondeljek v mesecu. Pobira a c o/m . »,i\ 1 LHA5 ROLAND, trgovec TOWER, MINN. se asesment tudi na domu tajnice 18. in 19-stega. VABILO na JAZ MARY STALCER CLEVELAND, O. sem rabita Wahči- . čevo Alpentinkturo | Sta lase. ker so mi1 strašno odpadali tako. da bi bila vse rabila VVahčičevf, Alpentinkture. od katere so mi lasje takoj prenehali odpadati in dalje krasno in gosti rastejc tako. da imam sedaj en jard in tri palce dolge lase za-kar se k. VVahčiču lepo zahvalim. Imam pa še več drugih zdravil, katere bi morala imeti vsaka družina pri rokah v slučaju potrebe, kako so moške, ženske in otročje. Za rane. opekline, kraste, grinte, bule. turove, srbečo kožo. prahute na glavi, zoper sive lase, revmatizem, kostibol in trganje, kurja očesa bradovice itd. Pišite takoj po cenik, ga pošljem zastonj JAKOB WAHCIC 1436 E. 95th St. CLEVELAND, OHIO. DRUŠTVO SV. VIDA štev. 25,*K. S. K. J CLEVELAND. O. Leto 1925. Predsednik Anton Strniša 101 7*72 Place. Tajnik Anthony J. Fortuna 1093 E 64 St. Podpreds. Jos. Žulič. Zapisnikar, Jos. Zakrajšek ml. Blagajnik, Ignac Stepic. Nadzorniki: Jos. Ogrin. John Vider-vol. John Zupan.. Žastavonoša, J. Modic. Vratar, Jacob Korenčan. Bolniški obiskovalec, Joseph Ogrin 1051 Addison Rd- Zdravnika, Dr. J. M. Seliškar in Dr. M. J. Oman. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani. Asesment se pobira na seji samo od 10. dopoldne do 4. ure popoldne. V društvo se sprejmejo člani (ice) od 16: do 55. leta. Zavarujete se lahko za 20-Ietno zavarovalnino ali pa za do smrtno zavarovalnino m sicer za $250, $500, $1000, $1500 in $2000 posmrtnine. V društvo se sprejemajo tudi otroci od 1. do 16. leta. Za bolniško podporo pa $7.00 in $14.00 tedenske bolniške podpore, v slučaju bolezni, bolnik naj se naznani pri tajniku samo, da dobi zdravniški list in karto in naj se' ravna po Jedno-tinih pravilah stran 102 do 109. VELIKI PICNIC ki ga priredi SLOV. IZOBRAŽEVALNO IN PODP. DRUŠTVO "TRIGLAV" JOLIET, ILL. V nedeljo, 26. julija 1925 * GROSS & McCOWAN GOZDU, ali HOME WOOD. Uljudno vabimo rojake iz Jolieta in bližnje okolice, da nas ta dan obilno posetijo. Pripravljalni odbor bo preskrbel, da si bo vsaki pogasil žejo z dobro pijačo in tudi za lačne bo preskrbljeno. Igrala bo izvrstna godba. ODBOR. JOSEPH PA VLAK PRVI SLOVENSKI POGREBNIK IN EMBALMKR V CHICAGL Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste is ženi*ovanja. — Cene smerne. Kako naj se list imenuje v bodoče? mMMW>tWW>»W>tl»tWWf»»ttW< GLASOVNICA za glasovanje, imena tega lista. Izrezi te ta kupon in ga pošljite na uredništvo. KAKO HOČETE, DA SE TA LIST IMENUJE? "AMERIKANSKI SLOVENEC" □ ALI "EDINOST." □ (Naredite križec poleg imena za katerega želite oddati vaš glas) Ime Naslov: ........................-.............-........................-....... Mesto in država:.....................................................-..... Volite in povejte z glasovnico svoje mnenje! Ne vprašajte kdo sem. Posebni opazovalec sem. Pod svetlim zlatem solncu sedim in gledam, kaj se po svetu godi blizu in daleč. Daljnogled i-mam, s katerim vse vidim- in zato veliko vem. Zlato solnce, ki sije nad to mojo kolono me rado uboga in hudo posveti, kamor mu ukažem.' 2arki tega mojega solnca imajo hudo moč, hudo peko, kamor posijejo. Zato bodo posijavali le na one, kateri zaslužijo, da jih ti žarki obsijejo in osvetlijo njih same in njih delo. V naprej povem: gorje onim, ki imajo maslo na glavi, Če prineso svoje glave pod žarke mojega solnca. Maslo se bo cedilo in solnce bo sijalo, da bo maslo kar čvrčalo. Bodite skriti vsi taki, ali boste se hudo kesali. Kako pogosto se bom oglašal je odvisno od moje volje.. Vsem, ki se bom dopadel, pa prosim, da mi sporoče, če kaj sami vedo, kar bi bilo vredno postaviti pod žarke mojega svetlega solnca. Tako sem se Vam predstavil, sedaj veste kdo sem, če me tudi drugače po imenu ne poznate, poznali rr.e boste po imenu : "posebni o-pazovalec." To je moje ime in na to ime mi pošljite vse radio-grame, brzojave in vso drugo pošto. Tako, zdaj grem na delo, spremljaj me sreča junaška, ala ena, dve, tri . . . * » * Letos bo konvencija Lawn-dalske jednote, kaj narediti? Moleka--ali kakor so ga nedavno v "Pisanem Polju'' prekrstili "Voleka" skrbi, kako bi se očetu Zavertniku prikupil ; očka Zavertnik pa zopet skrbi, kako bi svojemu sinu kruh skomendiral pri Lawn-dalskem koritu; pa pride Dr. Kern ravno ob času pasjih dni s svojim dopisom ter hoče urednikom na Lawndale nekaj svetovati. Seveda prej je bil, Pr. Kern VSE, res nad vse priljubljen pri "višjih" in "nižjih" u-radnikih jednote; no pa včasih tudi -pri "učenih" ljudeh možgani le počasi delajo, zato pa na Lawndale prej niso vsega natanko xo doktorju iz Clevelanda dobro preštudirali, sedaj pa kar naenkrat vejo vse, zato so pa vse mamice na Lawndale grozno razburjene. Samo to premislite, očka Zavertnik i-majo pa sinčka s pristnim slovenskim imenom, ki ima doktorsko diplomo, seveda prakse še ni, office je po navadi prazen, no, Narodna Jednota pa potrebuje ime, pravo ime!!! Kako srečna jednota, da ima tako hud "žarkomet," da vse izvoha in najde, pa če so se prav vse te stvari že pred dolgim, dolgim časom vršile. Enkrat so bili očka na nekem pogrebu, a brez njih vednosti je prišel tja tudi katoliški duhovnik, da bi truplo blagoslovil, so se pa očka precej surovo izrazili: "Kaj pa ta osel tukaj dela?" Kaj, ko bi hotel K. T. B. pojasniti, kako so se očka Zavertnik izrazili, ko so bili na pogrebu sina predsednika Narodne Jednote, ko so na meto-distovskega fajmoštra naleteli? Toliko vemo, da je pustil meto-distovski minister očka Zavert-nika, da je govoril na grobu, predno je sam kaj rekel. Katoliški duhovnik bi seveda kaj takega dovoliti ne smel in mogel. Prosimo torej, gospod Mo-lek, povejte nam, kako so se očka takrat izrazili?! Dostikrat bi se na grobnem spomeniku umrlega moža bralo vse kaj drugega, ko bi vdova pustila napisati to, kar v resnici občuti. ' 'AMERIKANSK3 SLOVENEC" IN "EDINOST" Gladiatorji Zgodovinski roman iz leta 70. po KrUtusa. — Angleški spisal G. J. Whyte Melville. Prevedel Paulus. Mariamna sama ni vedela, kako je pravzaprav prišla v to tujo, prerivajočo se gnečo. S težavo je pregovorila Kalho, naj jo spremlja, in le veliko zanimanje za Esko in upanje, da 151 morebiti utegnil tudi tukaj storiti kaj dobrega, je napotilo starca, da je šel v amfitea-ter, ki je vsemu njegovemu značaju in mišljenju tako zelo nasprotoval. S plamenečimi lici in utripajočim srcem si je priznala Mariamna, da bi se ji zmešalo od strahu in negotovosti, če bi ne videla, kako se godi v strašni borbi njemu, ki ga je tako zelo ljubila, in v divji odločnosti je sklenila, da bo obupala, če se mu zgodi nesreča. — Zdelo se ji je, kakor da je v sanjah, morje obrazov, šum in hrup, doslej nepoznani prizori, ki jih je gledala krog sebe, vse tO je vplivalo nanjo, da je bila čisto zmešana in utrujena. Valerijine oči so se ji zdele kot da bi napovedovale hudo nesrečo, in če se je šiloma spet zdramila iz svojih bolestnih misli in skrbi, čutila tako zapuščeno, tako nesrečno, da bi bila najrajši ušla —. Kar zadonijo trobente, cimbale zažven-ketajo, divja, bojevita godba preglasi šumenje in vrvenje neštevilne množice. Pod razsežnim obokom, podprtim z marmornatimi stebri, se odpro široka vrata, — in dva po dva, počasi in dostojanstveno, prikorakajo v areno gladiatorji s svojim orožjem v roki. Štiristo jih je, sami ponosni, krepki možje, umerjenih udov, izšolani, izvežbani. Z dvignjeno glavo, ponosito korakajo enkrat po celi areni, kot bi hoteli dati gledalcem priložnost, da si jih natančno ogledajo. Nato pa se ustavijo z vojaško točnostjo in se uredijo v vrste pred Cezarjevem tronom. Za. trenutek zavlada molk in pričakovanje v množicah, nepremično kakor kipi stoje borci v opoldanskem solncu —. Hipoma pa se zganejo, zavihtijo blesteče se orožje nad glavami, in vedno više, dr-zneje in polneje se dviga pretresujoča pesem, ki se zdi da združuje v sebi klic zmagoslavja in tožbo bolesti, — dolgo in brezupno slovo od sveta —. "Ave, Caesar! Morituri te salutant!" — In zasučejo se na peti ter se postavijo ob zidu arene. Le izbrana četa zavzame častno mesto sredi borišča. — Izmed njih je najmanj vsak drugi obsojen v smrt —. Ti so najboljši Hipijevi učenci, bi&rih o-či, urnih rok, orjaški, silni, borili se bodo paroma in do smrti — in razume se, da ljudstvo ne bo prizaneslo tistemu, ki bo padel. — Hitreje so se Valeriji in Mariamni dvignile prsi in ostreje se zabistrile oči, ko sta pregledovali gladiatorske vrste in iskali dobro znano postavo; — in obe sta čutili dvomljivo olajšavo, ko ga nista našli med borci. — Pa rimska gospa je trgala rob svoje vrhnje obleke in Mariamna je šepetala pretrgane molitve — sama ni vedela zakaj —. Eska še ne bo prišel kmalu na vrsto, zato čaka v ozadju in se skrbno pripravlja za nastop. Igre bi naj otvorila borba med orjaškim nosorožcem, šele pred kratkim pripeljanim v Rim, in libijskim tigrom, ki je bil občinstvu že znan, odkar je raztrgal nekaj kristjanov in zamorskega sužnja. Lq za slučaj, da bi se živali ne hotele spopasti ali da bi bile nevarne gledalcem, bi Hipija poklical svoje gladiatorje nad nje. • Medtem pa mirno čakajo na svojih prostorih odkoder lepo vidijo po celi areni, _ četudi bi bilo morebiti zanje prijetneje in varneje, sedeti med občinstvom onstran pregra-je —. Leno pokima Vitelij. — Znamenje je dano, igre se začnejo. V areno privlečejo veliko leseno uto na kolesih. Radovedno jo gleda občinstvo in sužnji jo razbije jo s kladivi na kosce. V strahu za svoje življenje urno poberejo razmetane deske in z naglimi koraki zbežijo v varnost. Pred vzradoščenimi očmi radovednega rimskega občinstva pa stoji ogromna okorna Žival, — nosorožec, ki je bil že ves teden predmet živahnih razprav po celem Rimu. Gledalci so izpočetka precej razočarani. Mirno, malomarno ostane orjaška žival na svojem mestu. Ne brigajoč se za krike in vike, ki ga pozdravljajo, zarije silni potomec Nila svoj rogati gobec v pesek, kot da bi iskal hrane. Pri vsaki kretnji se premaknejo trde, kožnate plošče na njegovem mogočnem telesu. Vsa pozornost gledalcev je obrnjena na redkega velikana in ničesar drugega ne vidijo v areni —. Sedajle se nosorožec zgane. Nemirno koplje s svojimi debelimi nogami, njegov kratki rep se naglo suče in gladiatorji, ki stojijo blizu njega, opazijo, da se mu njegove male oči svetijo kakor živo oglje. — Podolgasta, nizka, temna stvar leži sključena ob pregraji arene, kot da išče zavetja. Kakor vsa množica zre tudi Valerija z divjo razburjeno radovednostjo v areno, kaj bi bil vzrok orjakovega nemira. — Še le po daljšem iskanju spozna kratko glavo, žareče oči in prižasto, mačje gibčno truplo libijskega tigra. Zaman čaka občinstvo, da bo napadel nosorožec. Gladen je dovolj, saj m-u že več ko en dan niso dali jesti, — toda v njegovem značaju ni, da bi koga odkrito napadel. Damasip in Oarses ga glasno zasramuje-ta izza svojih varnih sedežev, ko se potuhnjeno plazi mimo oil pregraji, in Kalha se ne more premagati, da ne bi šepnil Mariamni: "Prokletstvo je na živali, odkar je raztrgal naše brate kos za kosom, — prav na temle mestu, za čast naše sv. vere —!'* Nosorožec pa se zdi, da hoče začeti. S kratkimi trudapolnimi koraki in s sklonjeno glavo jo mahne preko arene proti tigru, globoko se mu zadira stopinja v mehki pesek, pričajoč o silni teži njegovega trupla. Kakor pravi ogenj se zasvetijo tigru o-či, ki so dosedaj le samo žarele v mračni pozornosti, njegov rep briše po pesku, še bolj se sključi v klopčič, globoko, polglasno rjovenje se čuje —. Niti sedaj noče napasti, razen če bi se mu ponudila ugodna prilika__ Stotisoč parov oči je napeto zrlo na oba borilca — in vendar vsi ti napeto pozorni gledalci niso zapazili, kedaj je tiger pravzaprav planil na svojega nasprotnika. — Druga ne vidijo ko s kožnatim oklepom obloženi hrbet nosorožca, ki kleči na tigru, in škrtanje ti-grovih krempljev ob neprodirni koži silne živali se čuje v zadnji kot galerije, ki obdaja amfiteater. Tiger je planil ko je nosorožec za trenutek svojo stran obrnil proti njemu. Z bliskovito naglico, ki je bila nerazumljiva v takem ogromnem, okornem truplu, je nosorožec še ob 0ravem času krenil z glavo in sprejel napadalca na svoj enorog, mu ga porinil z vso silo skozi telo in končal svoj posel s tem, da je nanj pokleknil in mu s svojo orjaško težo naravnost iztisnil življenje iz telesa. Nato pa se je spet postavil na* noge, ne da bi bil le najmanj ranjen, je puhnil pesek iz nosnic in šel, kakor se je videlo, zelo ne-za Etl0pci, ki so ga s šopom- zelene trave vabili iz arene, in še parkrat in parkrat se je zopet in zopet obrnil nazaj k polomljenemu, okrvavljenemu truplu svojega napadalca, kot bi mu bilo žal, da se ga ne sme ZA DRUŠTVA cerkvena, podporna ter razne slav-nosti. Svetinje, gumbi, trakovi z napisi, regalije znake itd. Pečati, štampilje in druge potrebšči-' ne naročite pri se CLEVELANDCAN JE! kadar potrebujete pORrebnika spomnite redno na prvi slovenski pogrebni zavod GRDINA IN SINOVI ^ 1053 — E. 62nd St. ^CLEVELAND, OHIO Primite za bližnji telefon in pokličite: Randolph 1881 ali 4550. t LOUIS STRITAR se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega p ripe-Ijaxn na dom. Prevažam polu« stvt ob času selitev in vse kar spada v to stroko. Pokličite me po telefonu I 2018 W. 21s* Flace CHICAGO, ILL. Phone: Eosevelt 8221. Hribolazci na vrhu "Logans Peak." Cordova, Alaska. — Visoka gora v Alaski Logan, na katero je lezlo že veliko planincev, ne da bi prišli do, vrha, se je zdaj posrečilo šestim športnikom, ki iso prestali vse težkoče in stopili na zaželjeni vrh, gore, katera je visoka 19,580 čevljev. Logan je težka plezalna tura, ki ne zaostaja dosti za Mount Everestom. o—_ E^ŠIRITE A. S. & EDINOST. SLOVEČI UMETNIŠKI JOT06RAFIST emece 1439 W. 18th St. IZDELUJE NAJBOLJŠE SLI. KE! SVOJ POKLIC VRŠI ZE S 3Q-LETNO IZKUŠNJO! Phone: Canal 4340. VINKO ARBANAS Edini slovenski cvetličar v Chicagi. 1320 W. 18th Street, CHICAGO, ILL. Vence za pogrebe, šopke za neveste in vsa v to -troko spadajoča dela izvršujem točno. Po naročilu dostav ljam na dom. Cene zmerne. *** ^ J. M. Trunk, -—- ..............1....................................................... ......................................"I SiEk r JOHN TERSELICH SLADOLED - SLAŠČICE - SMODKE - CIGARETE IN ŠOLSKE POTREBŠČINE. Priporoča svojo trgovino, katero vodi v bivših prostorih Mrs. H. Kušar. ZA DOBRO POSTREŽBO JAMCl. Chicago, HI. 1847 West 22nd Street, g^Phone: CANAL 2115. ii P P P b Za dobro pohištvo SE obrnite vedno na staro poznano veletrgovino. Ako hočete Vaše domove opremiti s trpežnim in dobrim ter lepim pohištvom, tedaj pojdite tja, kjer se take pohištvo prodaja. Ako hočete imeti v Vaši kuhinji dobro peč, dobro kuhinjsko posodo tedaj pojdite isto kupiti h W. SZYMANSKI VELETRGOVINA Z RAZLIČNIM POHIŠTVOM. 1907 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL. SEVEDA FOREST CITČANI la se kupi i vsakovrstno leznino. ki karšnegakoli poslopja, kakor tudi najboljše raznotero pohištvo po najnižjih cenah pri znanem trgovcu BENJ. EICHHOLZER Trgovec z vsakovrstno železnino 527 — Main Street. Forest City, Pa. (T.) KADAR HOČETE prodati Vašo hišo, naznanite to meni. Ce ste se na* menili kupiti hišo oglasite se pri meni in jaz Vam bom postregel v Vašo zadavoljnost. ZAVARUJEM hiše proti ognju, tornado. Ravnotako zavarujem pohištvo, automobile proti vsaki nesreči. To se pravi, kar kdo drugi zavaruje, tudi jaz zavarujem. Kadar potrebujete kako notarsko delo, vedite da iste tudi jaz izvršujem. Za vse se občinstvu toplo priporočam. Joseph Zupančič PRODAJALEC HIŠ IN ZEMLJIŠČ, ZAVAROVALNI URAD IN NOTARSKA PISARNA 1824 W. 22nd Place Chicago, 111. Phone CANAL 7130 P. Slabe, W. Allis, Wis., je prisluškal govornikom na Vrhniki. Liberalca Lenarčiča ne bom zagovarjal, a dvomim, da bi kak kandidat tako govoril, so se morale drva porušiti, da je g. Slabe tako slišal. Poslušal je tudi socialista, na nevarnost, da ga hudič vzame. Mimogrede naj povem, da im£ hudič Še časa, kar še ni, pa se more zgoditi, ne hvalite dneva pred večerom-. Ako je socialist tako govoril, "o duhovnikih in veri ni rekel niti besede" . . . no . . . in je P. Slabe sklenil, da bo volil samo socialiste, nikogar drugega ... no ... ne vem, kaj bi rekel, je njegova stvar,, a on je gotovo polnokrvn socialist tudi danes, ko se malo "govori stvarno o gospodarskih vprašanjih," pač pa temveč o farjih, kutarjih, predpasnikih, ku-harcah, humbugarjih . . . kar lahko sam vidi iz Prosvete. Če pa ni več socialist, potem bi bilo pa zopet čudo, da v Prosve-to piš|. Bo, kakor je bilo. Na hudiča naj pa ne zabi, saj on gotovo ne bo na njega. to čednost, ki je lahko v diko tudi najbolj zagrizenemu socialistu. Seve ako je far le far, potem je na poti* naj stanuje v palači ali v šendi. * * * "Tudi delavci imajo možgane," pravi žarkomet. Seve jih imajo. Pravim še več. Ako i-ma delavec poleg možganov še pamet, se je zaveda, potem lahko postane bistra glavica, da prekosi marsikaterega fajmo-štra kljub vseh študij, in prav gotovo prekosi tak pameten delavec vsakega, ki m-eni, da nima duše, toraj nič pameti, samo le--možgane. Živeli . možgani, trikrat živijo pa pamet. * * * "Izgarani delavec . . . ubožec . . . 16 ur gara na dan..." Ilvala za usmiljenje, g. Molek% me veseli, da ste dobrega srca. "Manj pisali — čenčali — več napisali brez čenč, v dveh^. urah bi bilo opravljeno . . Dobri nasveti, ponovna hvala. Pa kaj, ko bi si ta nasvet sami jutaknili za klobuk? Idite malo skozi "Pisano polje," pa poglejte, če ni tam 95 odstot. ob-jdelavanih Vaših in Vaših so-jmišljenikov čenč. Še Vi si skraj- "CorUa,*' modruje Mr. Mo-fek, "je nevaren le takrat, kadar ga človek napade ali dra-., .. „ ® . .. , ~ sajte delavnik, ne garajte toli- ži. Dušica je proti busmanu _ . ... , , ko, potem bo nasvet na mestu, in malajskemu kanibalu, zaslu- 1 , . . . -j Ako Bog da, se dolgo ne bom zi po vsi pravici dve — duši. . * & . ,, i i i -i izgaran, ce se kdo drugi prej no Mr. Molek, poglejte, prosim, j. 1 malo v Vašo Prosveto, kar na i- lz&ara- sti strani spodaj in v drugi ko- "Ne mlatite prazne slame," Ioni, in malo okoli sebe med drugi poziv. Vsaka slama je Vaše ožje somišljenike. Kaj za-»!prazna, zdaj pa še prazna sia-pazite? Na tisoče je ljudi, ka-jma! Jure. garač, ali si pri pa-tere pustijo duhovniki popol- jmeti ? Sem. noma pri miru. Ne silijo jih v Oj tam za (koloradsko) goro, cerkev, ne k spovedi, ne k ma- ; . oj tam za goro, ši, ne k postu, niti ne, da bi tam cepci, oj cepci na glave — kaj dali za kako zidavo, šolo... ; — na slamo leto kvečjemu kakega prosijo . . . oj hudo leto, da še nikoli tako, jih toraj ne nadlegujejo, kakor I oj tako. pameten človek ne nadleguje j # * * gorile, in vendar . . . Ce gorilo primerjate tem ljudem, je on res gentleman, ker tudi vas pusti pri miru, a ti ljudje bije- Peter Zgaga pravi v Glasu Naroda, da sem jaz začel "svili j ar i ti kot packa." Čitatelji naj ... . . , fsodijo. Vsekako ie čudno, da jo in grizejo okoli sebe kakor . , , „ . . , v, ... „ igovori človek, cigar duševni besni, in ako bi slo po njih ze-; . , , , . . - . . , . proizvodi smrdijo po kurbiscu, Ijah, bi vse farje in nazadnja- . . . , „ o svinjarijah. Radi novic sem ke kar na žlici vode — požrli,!. .. , , n .„ . bil sam, ko sem prišel sem, jih žive snedh. Prav me se nn, t. v „ . , , . j i - . i dalj časa naročen na Glas Na- treba zatekati med busmane ml , >T , • ■ ^ i m. • j i- j i roda. Nekaj prenesem, saj P. kambale, jih imamo dosti med,„ . , . . T • . t j.. , , , iZgaga pravi, da sem svinjar, seboj in hodijo v lakstifletnih ■ , , .J, . , . „ r u i- u tt i*- la kurbiski smrad iz Zgagove in frakih po ulicah. Hvalijo se,1, , . , .. , f , j„ •__- j v v 'jkolone je bil celo za takega da nimajo dus, samo možgane, ... , ^ . 6 i • . svinjarja prehud. Baje sem se hvalijo gorile in simpanze, i- . / . , , . - j - „'jaz poboljšal, hvala vsaj za to. menujejo busmane "ljudozrce, a . , , u, ^ 0 .. Zal, da ne morem hvalo z ena- kar so, a sebe ne vidijo in se . . ... t^ ■ kim priznanjem kvitirati. Glas ne zavedajo, da tudi oni--XT t , , * „„ __ , . - , . N. poznam ze od 1. 1909., pa zrejo, ne meso, a kar je se huj- „. . F še, nazore prepričanja. Sloven-jreci' da Je strahovit<> ci za to vrsto ljudi nimamo pra- pogreznil. ^ vegai izraza, pač pa ga ima Ne- ^ , . . .. ^ mec in ta se glasi: "Pfaffen- Cudn° nal^ucJe- Desetkrat fresser." Kakšen razloček je!?fJ P°Vem' t*. Se 5 stališčem med "Menschenfresser" in ]Br**nt ne „srtr,nJam' se "Pfaffen fresser V' |Z °Plcnim Procesom v Day- tonu, Tenn., pa Prosveta me na Ali mi morete raztolmačiti, j vsak način hoče z Bryanom da pusti gorila Vas pri miru, če zvezati. "Bryan in Trunk, ga pustite tudi Vi, ti ljudje pa Trunk in Bryan . . ." ponav-ne, vsaj ne farjev? Samo z Va- lja. Nekaj zanimivega je pri šimi golimi možgani boste stali pred zagonetko, meni je vse jasno. Poleg možganov je pod solncem še mnogokaj. # * * __ Malo me briga, koliko sob bo imčlo novo župnišče v Collin-woodu. Resnicnq bo menda tudi, da mnogi delavci stanujejo v šendah. Vsak je pač svoje sreče kovač tudi pri stanovanju. Pri svojih potovanjih po naselbinah sem bil v hišah mnogih rojakov, ki niso bili predolgo tu, a so imeli krasna stanovanja, da sem strmel; jim jih, privoščim, saj so jih sami zaslužili. Ampak v istih naselbinah sem bil tudi v župniščah. Gole šende, revščina na vseh koncih, niti kake preproge, poštene kurjave . . . pa ni bila krivda duhovnika. Poznam več duhovnikov, ki so si za življenje nakopali v takih prostorih bolezni. Malo več pravičnosti bi prav nič ne škodovalo, saj je J"_____ tem, vsaj za mene. Bilo je, če se prav spominjam, dne 11. maja 1. 1906., toraj pred 19 leti, ko sem se vozil iz Haife proti Nazaretu. Kjer se cesta dvigne iz doline Ezdrelon na višino, pride nam nasproti voz s tremi potniki. Voznik je bil iste firme, kakor naš. Ko zagledamo voz, nam naš voznik pove, da so potniki--Bryan, njegova soproga in hčerka. Radi nekega poročila se vozova u-stavita, in z Bryanom, demokratičnim kandidatom za pred-sedništvo Zedinjenih držav v Ameriki, se na kratko pozdravimo, na kar oddrdramo na nasprotno stran. Tedaj se mi niti sanjalo ni, da bom kdaj hodil po Ameriki, še manj seve, da se bo po Prosveti ponavljalo: Bryan in Trunk, Trunk in Bryan. Pravijo, da kdor dolgo kašlja, dolgo živi ,in kdor dolgo živi, marsikaj doživi. Čudna pota.