UDK 886.8.09-311.6 Marjan Dolgan Znans tvenoraz iskovaln i center SAZU v L j u b l j a n i POSKUSI SLOVENSKEGA »VÉLIKEGA TEKSTA« ALI JUNAŠKE E P O P E J E R a z p r a v a r az i sku je teoret ično ozad je p o j m a »véliki tekst«, ki se p o j a v l j a na Slovenskem, ugo tav l j a n jegovo nedomišl jenost in r azč l en ju j e tri obsežne po- vojne slovenske romane (Miško Kran jec , Za svetlimi obzor j i ; Tone Svetina, U k a n a ; Vladimir Kavčič, Žrtve), ki n a j bi bili uresniči tev tega p o j m a . Pokaže se, da so ti romani — razen deloma Kavčičevega — samo obsežna, nekoheren tna , f abu l i z i r a joča besedila, ki ne zadošča jo meri lom nedomišl jenega p o j m a . "The Grea t Tex t" , the t e rm which keeps h a u n t i n g Slovene l i t e ra ry crit icism, s tands for a concept resul t ing f rom crude theoret ical considerat ion. An analys is of th ree b u l k y Slovene post-W.W.11 novels which a re supposed to be mater ia l i - zations of this concept (Za svetlimi obzorji b y M. Kran jec , Ukana b y T. Svetina, Zrtve b y V. Kavčič) shows these novels (Kavcic's one being a par t i a l exception) to be mere ly voluminous, incoherent , p lo t ty tex ts fa i l ing the cr i ter ia which the concept , insuf f ic ien t ly though t out in the f i rs t place, sets fo r th . I V slovenski književnosti je mogoče v zvezi z vojno tematiko pogosto brati ali slišati izjave o posebnem literarnem besedilu, imenovanem »vé- liki tekst«. Te vzbuja jo domnevo, da so začele nastajat i predstave o takš- nem literarnem delu šele po drugi svetovni vojni, vendar temu ni tako, sa j omenja »veliki tekst« že Ivan Cankar v svojem Epilogu k pripovedni zbirki Vinjete (1899). Po splošno sprejetih literarnozgodovinskih sodbah se Cankar v njem odpoveduje naturalizmu in se obrača k literarnim usmeritvam in toko- vom, ki poudar ja jo vrednost človekove subjektivnosti — zlasti k impre- sionizmu in simbolizmu. Pri tem zavrača tudi normativno pojmovanje književnosti, ki je bilo takrat na Slovenskem še posebno živo. LIkrati pristavlja, da si ni upal ustvariti »velikega teksta«, ampak je napisal »samo par ponižnih vinjet«.1 Ker Cankar ni natančno razložil prvega pojma, je mogoče domnevati o njegovem pomenu le s pomočjo drugega, ki ga je navedel kot očitno nasprotje prvemu. Ko pregledamo besedila, zbrana v knjigi z enakim naslovom, ugotovimo, da gre za kratko pripo- vedno obliko, za katero se je uveljavilo v slovenski literarni zgodovini ime črtica. Zanjo je značilno, da ni doživela razcveta v realističnem pri- 1 Ivan C a n k a r , ZD VII, L j u b l j a n a 1969, 197. povedništvu, temveč v nerealističnih li terarnih tokovih ob koncu 19. sto- letja. Iz takšnega razmerja postane verjetna domneva, da je pomenil Cankar ju »veliki tekst« daljšo pripovedno obliko; to pa je lahko samo roman, katerega notranj i ustroj se bistveno razločuje od vinjetnega. Iz Cankarjevega meditativno-esejističnega spisa je mogoče sklepati, da n a j ne bi bil za »veliki tekst« značilen subjektivizem fin de siècla, temveč ob- jektivizem, ki ga pozna realizem 19. stoletja. »Veliki tekst« n a j ne bi po- udar ja l psihološke tematike, ki je očitno glavna sestavina kratkih be- sedil, kar po t r ju je tudi knj iga Vinjete, marveč n a j bi se loteval pred- vsem družbene. Cankar potem to tudi navede, vendar takoj poudari, da ga bolj kot zunanje družbene razmere zanima psihološki vidik te družbe (»strašno duševno uboštvo, ki je razlito kot umazano morje po vsi naši domovini«).2 Prav to »duševno uboštvo« n a j bi obravnavala književnost, toda Cankar ne uporabi več pridevnika »veliki«, ampak samo še samostalnik »tekst«, kar si je mogoče razlagati kot odklon od vsakršne normativnosti: pripoved ne more biti več podrejena vnaprejš- nj im predstavam o veličini zunanjega dogajanja. Cankar je prepričan, da je notranje psihološko dogajanje, ki n a j bi ga upodobil »tekst«, bolj pomembno in vredno večje literarne pozornosti. Raziskovalec Cankar- jevega opusa France Bernik meni, da je pisatelj »mislil na pripoved, ki ne bi bila zgolj obsežna, temveč bi bila velika tudi po umetniški in idejni vrednosti.«3 Skratka, pojem »véliki tekst« ne zaznamuje samo kvantitativni, marveč tudi estetski vidik, s čimer dobi novo razsežnost: tematskemu in oblikovalnemu vprašanju se pridruži še vrednotenjsko. Merila, ki se pri tem uporabljajo, so subjektivna, sa j je od načel vsakega ocenjevalca odvisno, ali je neko delo zan j »veliki tekst« ali ne. Cankar ne razpravl ja o tej zapleteni problematiki, toda njegov Epilog jo vsebuje tako, da združuje pojem »veliki tekst« različne literarnooblikovalne in idejnoestetske vidike, a jih samo nakazuje , ne pa rešuje. Namesto raz- vidnih sklepov beremo hipna, bistroumna, vendar premulo domišljena mnenja. O nj ih je mogoče zanesljivo trditi samo to, da se pojavlja Can- kar jev pojem »véliki tekst« kot drobna sestavina polemične litcrarno- nazorske polarizacije, ki je nastala ob koncu prejšnjega stoletja, ko se je slovenska književnost odvrnila od realizma in naturalizma ter prešla v opozicijske, findesieclovske literarne smeri. Te so omogočile ubesedo- vanje človekove subjektivnosti v tolikšni meri, kot nobena dotedanja l i terarna smer. 2 N. m., 197. 3 F r a n c e Bernik, Inovat ivnost C a n k a r j e v e v in j e tne proze, Slavis t ična revi ja 24, 1976, 261. Cankar jeve misli niso ostale brez odmeva. Pred začetkom druge sve- tovne vojne so spodbudile kri t ika Josipa Vidmarja, da je napisal medi- tacijo o »velikem tekstu« (1938).4 V n je j pr imerja dva romana, Lewisov Arrowsmitli in Mannovo Čarobno goro, pri čemer dojema prvega kot prikaz »(.. .) življenjsk(e) pot(i) ( . . . ) junaka (. . .) skozi gosto, nevarno in pohujšlj ivo džunglo ameriških razmer«;5 drugega pa kot besedilo, ki se razločuje od prvega po tem, da gre za »evropski roman«.6 S tem poj- mom Vidmar ne zaznamuje samo njegove zemljepisne pripadnosti , am- pak predvsem oblikovalnost in idejnost Mannovega romana, ki n a j bi temeljili na evropskem »literarn(em) humanizm(u) in krščansk(em) avto- ritatiz(mu)«, ki »meljeta junakovo mlado dušo«.7 Oba romana n a j bi bila napisana »na temo osebnosti«8 in čeprav se hkrat i tudi razločujeta, spom- nita Vidmarja na Cankar jeve misli. O njih krit ik izjavi, da so ga »zmeraj vznemir(jale)«,9 a da jih ni »mogel ne prav razumeti ne prav priznati.«11* Nato navede »obris(e)« svoje predstave »velikega teksta«, ki n a j bi vse- boval »pot neke osebnosti skozi džunglo slovenskega duhovnega in druž- benega življenja in njen boj za svojo podobo. Roman o slovenskem inte- lektualcu s podobo te džungle, te naše zastarele in omejene duhovnosti.«11 V takšnem romanu n a j bi se slovenski narod »videl kakor v zrcalu«, hkrat i bi se »življenje spoznalo in se zavedelo samo sebe«.12 Ker je Vid- mar omenil ob tem Goethejevega Fausta in Finžgarjev roman Pod svobodnim soncem kot približna zarodka »velikega teksta«, je mogoče sklepati, da bi se moralo besedilo takšne vrste odlikovati tudi po svoji epski širini. Hkrat i Vidmar omeni nekatera tematska določila, po katerih na j bi bil takšen roman psihološka in sociološka analiza družbe; oprav- ljal n a j bi jo slovenski izobraženec, ki mora biti glavna oseba. Roman n a j bi ozaveščal celoten slovenski narod, ki bi spoznal samega sebe s po- močjo tega besedila. V kritikovih željah se skriva teorija odseva in pre- pr ičanje o izjemni gnoseološki funkci j i »velikega teksta«; ta postane negotova, ko začnemo empirično preverjat i , koliko ljudi prebira tu ja in slovenska literarna dela, ki jim kritiki pripisujejo izjemno estetsko vrednost. Ne da bi se spuščali v vse implikacije Vidmarjeve meditacije, 4 Jos ip Vidmar , O »velikem tekstu«, Sodobnost 6, 1938, 61—63; navedeno po J. Vidmar , I zb rano delo V, Mar ibor 1975, 104—108. 5 N. m., 107. « N. m., 105. 7 N. m., 106. " N. m., 107. 0 N. m., 108. 10 N. m., 108. 11 N. m., 108. 12 N. m., 108. je treba reči, da v pr imerjavi s Cankar jevo nekoliko bolj natančno opre- deli samo tematiko »velikega teksta«, poudar ja njegovo epsko širino, mu pripisuje tolikšno gnoseološko funkcijo, da presega dejansko vlogo literarnega besedila in se spreminja v narodnega razsvetljevalca, ne da bi krit ik natančneje opisal, kako bi bilo to mogoče. Josip Vidmar se je 1. 1966 še enkrat vrnil k vprašanju izjemnega pripovednega besedila, tokrat v spremenjenih družbenih in literarnih razmerah. Svojo meditacijo je spet naslovil O velikem tekstu.13 Po neprimerno bolj prigodniškem začetku kot v prvem spisu tokrat po- udar ja velike možnosti, ki jih ponuja tematika NOB v književnosti. Pri tem opozarja, da književnost ne more biti stenografski prepis realnosti; svoje mnenje podpre z izjavo Ilije Ehrenburga. Pričakovali bi, da bo avtor bolj natančno opredelil razmerje med književnostjo in realnostjo, toda namesto tega samo meni, da je pri ubeseditvi omenjene tematike nujno potrebna časovna distança. Za potrditev svojega mnenja navaja dejstvo, da je Tolstoj napisal roman Vojna in mir, katerega snov je »domovinsk(a) vojn(a) zoper Napoleona ( . . . ) , šele dolgega pol stoletja po dogodkih«.14 Ko se nato ozre na doslej napisana slovenska dela s te- matiko druge svetovne vojne, meni, da »beletristična po vrednosti zaosta- ja jo za«15 spominskimi deli, ker so »v glavnem pretežno fabulat ivna in človeško še malo zanimiva.«16 Pravo literarno vrednost bodo dobila to- vrstna dela — po kritikovem mnenju — šele takrat , »ko se bo v rokah velikega avtorja monumentalno poglavje naše zgodovine strnilo z globo- kimi in pomembnimi ali z drugo besedo monumentalnimi notranjimi dogodki v njenih bodočih junakih.«17 Čeprav uporabl ja Vidmar dru- gačne formulacije, je njihov pomen podoben Cankarjevim, kaj t i tudi on ne vidi bistva »velikega teksta« v opisovanju zunanjega dogajanja, torej v fabul i ranju, ampak v obdelavi notranjega dogajanja »nekaj indi- vidualnih zgodb, ki pa bodo take, da se bo v srcih teh nekaterih odigralo vse, kar je čas nosil v sebi velikega, lepega, krutega, krvavega in člo- veško odrešujočega.«18 Poglavitna lastnost, ki n a j bi daja la nekemu literarnemu besedilu veličino, n a j bi bilo poglobljeno psihološko in po- sameznikovo etično doživljanje vojne. Bolj natančno pa kritik tematike 1Я P r im. Jos ip Vidmar , Dnevniki , L j u b l j a n a 1968, s. 95; šele v svojem Izbra- nem delu V, Mar ibor 1975, k j e r je ob j av l j en tudi n jegov p redvo jn i spis, je spre- menil oba naslova, t ako da se povojn i glasi : Se veliki tekst, s. 109. • 14 Navedeno po J. V idmar , I zb rano delo V, Maribor 1975. 111. 16 N. m., 111. 19 N. m., 112. 17 N. m.. 112. , s N. m., 114. in njenega oblikovanja ne opredeli, marveč ostane — podobno kot že Cankar — pri splošnih predstavah. Ko pr imerjamo Vidmarjeve pred- vojne in povojne misli o »velikem tekstu«, opazimo, da so te ostale, v svojem bistvu enake, spremenil se je samo časovni tematski okvir; v prvi meditaciji se je krit ik zavzemal za sodobnega, v drugi pa za zgodovinskega. Poleg tega verjame v analogijo, po kateri n a j bi ustre- zalo izjemnemu zunajl i terarnemu obdobju izjemno literarno besedilo, ki ga pojmuje kot ideal. Ničesar pa ne pove o tem, kako n a j bi bilo napisano, da bi postalo res »včliko«. Prav tako ostane nenačeto vpra- šanje vrednotenjskih meril, s katerimi bi ugotovili, ali je neko besedilo ostalo »majhno« ali pa je že zraslo »veliko«. Zadeva se še bolj zaplete, ko se zavemo, da obstaja v književnosti več literarnih smeri in v njih različne vrste oblikovanja besedil. Katera in katero bi bilo primerno, ostaja odprto, toda že Cankar je izrekel nezaupnico realizmu načelno in v praksi s svojim celotnim literarnim opusom. Ko Vidmar podvomi o fabul i ranju, posredno podvomi najbrž tudi o možnostih realizma, hkra- ti pa omenja kot reprezentativni vzorec Tolstojev roman Vojna in mir, ki ima realistične značilnosti. Iz vseh teh postulatov raste podoba »veli- kega teksta« kot idealistična konstrukcija z ne dovolj domišljenimi prvinami. Te se pojavl ja jo še bolj očitno in še man j pretehtane v mno- gih priložnostnih izjavah različnih posameznikov, med katerimi so tudi takšni, ki se ne ukvar ja jo s književnostjo ali z njeno kritiko. Zanimive so npr. izjave zgodovinarja Metoda Mikuža v časnikarskih zapisih dveh pogovorov z njim.19 V prvem je med drugim izjavil: Mogoče bo p r a v o zgodovino (NOB, op. M. D.) napisa l zelo bis ter slovenski T o l s t o j . . Mikuž namreč ugotavlja, da prave zgodovine tega obdobja še ni mogoče napisati, »saj je čas, ki se mu posveča, zelo blizu, še ni zaključen, sa j nosi pečat l judske revolucije«, ki se je začela v NOB; omemba »slo- venskega Tolstoja« pa očitno izraža dvom o možnostih zgodovinopisja, da bi lahko celovito in takoj po izteku obdelalo neko zgodovinsko ob- dobje. Iz drugih Mikuževih izjav je razvidna zgodovinopiščeva odvis- nost od arhivskega gradiva: če to ni dostopno, potem ne more dokumen- tarno obnoviti preteklosti: kot da se ta ni zgodila. Ko pa si zaželi »slo- venskega Tolstoja«,21 s tem očitno prizna leposlovju posebno sposobnost, '» Po r t r e t t e d n a : Metod Mikuž, Delo, 13. 10. 1973, št. 279; 6. 12. 1980, št. 284. 20 Por t re t t edna : Metod Mikuž, Delo, 13. 10. 1973, št. 279. 11 N. m., ki je zgodovinopisje, omejeno z dokumenti o realnih minulih dogodkih, nima. Književnost jih namreč lahko fiktivno poustvar ja in na literaren način celovito oživlja, čeprav nima na voljo nobenih dokumentov o njih. Toda tudi če ima zgodovinopisec prost dostop do ohranjenih arhivskih dokumentov, jih lahko samo izbira, povzema in podreja namenu, s kate- rim piše zgodovino, ki zato ne more biti nikoli dokončna, k a j šele objek- tivna. Mikuževe izjave ne implicirajo samo te zgodovinopiščeve stiske, ampak tudi bolečo zavest o sizifovski naravi zgodovinopisja in njegovi omejenosti.22 Značilno je, da Mikuž omenja prav Tolstoja, s čimer ne razodene samo svojega pisateljskega vzora, temveč tudi literarno smer, ki je očitno po njegovem mnenju edina primerna za literarno upodabl janje druge svetovne vojne — realizem. Ker niso omenjeni drugi literarni vidiki, se zdi upravičena domneva, n a j bi pripoved »slovenskega Tolstoja« po- stavila v ospredje zunanje dogajanje, ki zanima tudi zgodovinopisce, m a n j pa najbrž notranje, t j . psihološko doživljanje oseb, o katerem ne more zgodovinopisje po svoji naravi izreči nobene besede. Kako močno pri teguje Mikuža misel o »slovenskem Tolstoju«, je razvidno še iz dru- gega pogovora z nj im — objavljen je bil sedem let za prvim, k je r jo spet ponovi, vendar ostaja še vedno nerazložena. Vzrok za to je najbrž samo časnikarski članek, ki navaja pogovor z Mikužem v skrajšani, posredni obliki. Tokrat je zanimiva misel, da je zgodovina »izredno ve- liko raziskala in napisala, marsičesa pa sama ne more ( . . . ) Tu ima literat svoje pravice in tudi dolžnosti.«23 Kakšne n a j bi bile po njegovem ene in druge, ni pojasnil. Cankarjeve, Vidmarjeve in Mikuževe izjave kažejo dovolj razločno razvoj slovenske predstave o »velikem tekstu«. Pisatelj se je zavzemal za nerealistično besedilo izjemne vrednosti, ki n a j bi upodobilo pred- vsem notranji , psihološki vidik sodobne slovenske družbe, ne pa kakega zgodovinskega obdobja. Krit ik se je na jp re j zavzemal za takšen »veliki tekst«, katerega glavna oseba bi bil izobraženec, ki na j bi iz svojih iz- kušenj analiziral slovensko družbo tako, da bi postal rAman odsev le-te in hkrat i njen razsvetljevalec; imel n a j bi gnoseološko in celo pragma- tično funkcijo. Potem je kritik spremenil svojo prvotno predstavo, želeč si, n a j bi »veliki tekst« upodabljal drugo svetovno vojno, pravzaprav 22 O r a z m e r j u med kn j i ževnos t jo in zgodovino glej t ud i : Ma t j až Kmecl, L i t e ra rna in zgodovinska resničnost v par t izanski spominsk i prozi , v : Osvobo- ditev Sloveni je (referat i z znans tvenega posve tovan ja v L jub l j an i , 22. in 23. dec. 1975, L j u b l j a n a 1977, s. 361—366. 23 Por t re t t e d n a : Metod Mikuž, Delo 6. 12. 1980, št. 284. NOB z epsko širino. Ne bi pa smel obtičati v fabul iranju, ampak n a j bi razkrival notranja psihološka in najbrž tudi etična vprašanja tega ob- dobja. Pri tem ne omenja, katera l i terarna smer in kakšno oblikovanje bi bilo primerno za takšno pripoved. Kot zgled sicer omenja Tolstoja, toda hkrat i očitno dvomi o edinozveličavnosti realističnega romanopisja, sicer ne bi zavračal fabul i ranja in ter ja l psihološke poglobitve. Zgodo- vinopisec posredno priznava nemoč svoje stroke, vidi večjo sposobnost obnavl janja preteklosti v književnosti in se navdušuje za realistično epopejo Tolstojevega tipa, ki je še najbl ižje zgodovinopisju. Iz izjav reprezentativnih oseb je očitno, da ostaja pojem »velikega teksta« nedefiniran. Prevladalo je mnenje, n a j bi vseboval tematiko NOB, za zgled pa je obveljal Tolstojev realističen roman Vojna in mir kot primer epopeje. O tem, kako n a j bi bila oblikovana slovenska ju- kiaška epopeja, razmišljevalci molčijo; prav tako tudi o merilih, na podlagi katerih bi lahko razglasili neko besedilo za »veliko«. Zaradi tolikšne presplošnosti in dejstva, da je presojanje književnosti in sploh umetnosti subjektivno početje, je mogoče trditi, da se ne bodo mogli ocenjevalci nikoli zediniti, ali je neki roman »veliki tekst« ali ni. K vztrajnem ohranjanju predstave o »velikem tekstu« je najbrž pripo- moglo tudi dejstvo, da premore slovensko pripovedništvo predvsem krajša, lirsko usmerjena besedila, mnogi pa si želijo več epskega rea- lizma. Ne zavedajo se, da so postali njegovi oblikovalski načini — ko jih opazujemo literarnozgodovinsko — klišejski, kar pomeni, da je njihova izpovedna moč že bolj ali m a n j izrabljena. V spisih o »velikem tekstu« se skriva poleg nedomišljenosti tudi veliko protislovje med sorazmerno novo tematiko in zahtevami po zastarelem pripovednem oblikovanju. Zato ostaja »veliki tekst« nejasna, idealistična utopija nekaterih sloven- skih razmišljevalcev o književnosti, od katerih jo prevzemajo širši krogi bralcev, ne da bi se zavedli njene neizdelanosti. II V načelnih premišl jevanjih o »velikem tekstu« je bila posredno ome- njena epska širina kot ena njegovih najbol j opaznih lastnosti. Če upo- števamo še tematiko NOB, potem so najbl ižja omenjenim predstavam izjemnega romanopisnega besedila naslednja dela: nedokončana tetralo- gija Miška Kranjca Za svetlimi obzorji 1/1—2 (1960), 11/1—2 (1963); tri- logija Toneta Svetine Ukana I—111 (1965, 1967, 1969) in trilogija Vladi- mir ja Kavčiča 2.rtve I—III (1968, 1969, 1970). Za vse je značilna izredna kvanti teta: doslej objavljeni prvi dve Kranjčevi knjigi štejeta 2665, Sve- tinova trilogija 2382 (upoštevana je izdaja iz 1. 1977), Kavčičeva pa 2599 strani, zato so nedvomno najdal j š i romani celotne slovenske književnosti. Hkrat i se s svojim obsegom vsaj navzven približujejo znamenitim evrop- skim realističnim romanom, posebno Tolstojevi Vojni in miru, ki očitno ni zgled samo premišljevalcem o »velikem tekstu«, ampak tudi uresniče- valcem. Vendar se ob takšnih izrednih besedilnih dolžinah zastavlja vpra- šanje, ali je notranji ustroj teh romanov res tako sklenjen, da ter ja tolik- šen obseg, ali pa je ostal brez trdne povezanosti. To bo pokazala analiza. Vsi tri je romani vsebujejo tematiko NOB, vendar vsak v drugi slo- venski pokraj ini in v časovnih obdobjih, ki se ne prekrivajo docela. V Kranjčevem je izbrana Ljubl jana, Dolenjska leta 1943, predvsem pa Štajerska v začetku 1. 1944; v Svetinovem spet Ljubl jana, deloma Pri- morska s Trstom in Gorico, večinoma pa Gorenjska z Bledom med letoma 1943 in 1947; Kavčičev poseže samo epizodno v Celovec in na Dunaj , sicer pa vztra ja v Poljanski dolini in njeni okolici med letoma 1941 in 1944. Njihova poglavitna pripovedna naravnanost je poskus obnovitve zgodovinsko izpričanih dogodkov iz druge svetovne vojne, ki so povezani z nas ta janjem in delovanjem posameznih partizanskih vojaških enot v omenjenih zemljepisno natančno določenih prostorih. Zaradi tega niso ti romani poljubni, podvrženi samo zakonitostim literarne fikcije, ampak se opirajo na ohranjeno dokumentarno, arhivsko gradivo, na katerem temelji tudi zgodovinopisje. Seveda je dokumentarnost nekdanjega realnega dogajanja različno literarizirana, ker je tudi količina le-te v vsakem romanu različna. Velika je že v Kranjčevi nedokončani tri- logiji Za svetlimi obzorji, k jer so na jbol j opazni naslednji zgodovinski dogodki: partizanski napad na plavogardistično postojanko v Grčaricah in na belogardiste v Tur jaškem gradu, partizanski napad na Štam- petov most pr i Borovnici, kočevski proces proti belogardističnim ujet- nikom s Tur jaka , us tanavl janje domobranstva, partizanski napad na domobransko postojanko v Grahovem in na Kočevje, ki so ga zasedli Nemci, in odhod 14. divizije iz Bele kraj ine preko Hrvaške na Štajersko. Ker se je s temi dogodki ukvarjalo tudi zgodovinopisje,24 se je mogoče z njegovo pomočjo prepričat i o velikem dokumentarnem deležu v Kranj- čevem romanu. Enako velja tudi za Svetinov roman Ukuna, kjer razkriva odvisnost od zgodovinsko izpričanih dogodkov že njegovo posvetilo: To kn j igo posvečam m r t v i m in živim borcem XXXI. divizi je NOV in P O J in č lanom VOS za P r imorsko in Goren jsko , ki so s svojo k r v j o napisa l i ne- 24 Pr i in . Metod Mikuž, Pregled zgodovine NOB v Slovenij i , II . kn j iga , L j u b - l j ana 1961; 111. kn j iga , L j u b l j a n a 1973; IV. kn j iga . L j u b l j a n a 1973; us t rezne s t ran i so navedene v kaza l ih . izbrisno s t ran zgodovine slovenskega n a r o d a in pokaza l i pot v svetlo človeško prihodnost .2 5 Svetinova trilogija namreč upošteva omenjeni vojaški enoti tako, da spremlja njuno delovanje po italijanski kapitulaci j i jeseni 1943 do konca druge svetovne vojne. Posebej pa tele dogodke: nemško uničenje batal jona Prešernove brigade v hotelu Lovec na Pokljuki, nemški napad na Cerkno, partizanski napad na Idrijo, prisego domobrancev Hit ler ju na l jubljanskem stadionu, zažig bencinskega skladišča v Postojnski jami, part izanski napad na domobranski postojanki na Črnem vrhu in v Go- renji vasi v Poljanski dolini, nemški napad na Porezen, obkolitev bolnice Franje , nemško ofenzivo proti IX. korpusu, part izanske boje za Trst in Gorico ter beg Nemcev, domobrancev in beguncev čez Ljubelj . Tudi s temi realnimi dogodki, ki j ih je več kot v Kranjčevem romanu, se je že začelo ukvar ja t i zgodovinopisje.26 Kavčičeva trilogija Žrtve sicer ubeseduje nekatere množične, vojaške dogodke, vendar tako, da ni mogoče vedno zanesljivo trditi, kateri realni, zgodovinski dogodki, n a j bi bili za model. Očiten je nemški napad na Cerkno, ki je postal že fabulat ivna sestavina Svetinove trilogije, posebno pa partizansko obleganje domobranske postojanke v Gorenji vasi, ki je tudi vključeno v Svetinovo trilogijo kot ena izmed mnogih part izanskih akci j na Gorenjskem. Toda v Kavčičevi trilogiji mu pr ipada posebno {mesto: z njim se roman konča. Glede na to, da obleganje ni bilo uspešno, sa j ga je onemogočil prihod nemških tankov, je mogoče sklepati o nada- l jevanju spopadov med okupatorjem in njegovimi pomagači na eni strani ter part izani na drugi. Tako zastavljen konec Kavčičevega romana se izogne upodabl jan ju patetičnega zmagoslavja in črno-belim poenosta- vitvam vojnih udeležencev; hkrat i nakazuje njihovo vojno stisko, ki n a j ne bi bila tudi v času brez večjih bojev nič manjša. Ne samo romano- pisni naslov, marveč tudi celotno dogajanje poudar ja , kako so se l judje spreminjali v trpeče, nemočne, pogosto celo v patološke »žrtve« vojnega mehanizma. Medtem pa Kranjčev naslov napoveduje, da namerava nje- gov roman spremljati vojno do njenega konca kot »svetlega obzorja« — najbrž do vznesenega razpleta ne le osebnih zapletov, temveč predvsem narodne podjarmljenosti , državljanske vojne in revolucije. Svetinov ro- man pa pojmuje vojno predvsem kot vohunsko »ukano«, ki si jo nastav- l jata vojskujoči se strani, dokler part izanska ne užene okupatorske. Zaradi realnih, zgodovinskih dogodkov posebno v Kranjčevem in Sve- 25 Tone Svetina, U k a n a I, L j u b l j u n a 1977, 5. 20 P r im. Metod Mikuž, Pregled zgodovine N O B v Sloveniji , IV. kn j iga , L j u b - l j ana 1973; V. kn j iga , L j u b l j a n a 1973. tinovem romanu se pojavl ja jo v nj i ju tudi realne, zgodovinske osebe. V Kranjčevem so opaznejše: komandant 14. divizije Mirko Bračič, njegov namestnik Tone Vidmar-Luka; verski referent 14. divizije, duhovnik Jože Lampret ; komandant Tomšičeve brigade Daki, komandant Pre- šernove brigade Dušan Švara-Dule, komandant Franc Rozman-Stane, vodstvene part izanske osebe Edvard Kardelj , Boris Kidrič, Edvard Koc- bek, Josip Vidmar, pesnik Karel Destovnik-Kajuh, zdravnik in pisatelj Bogomir Magajna ter štabne osebe 14. divizije; iz nasprotnega tabora pa : nemški general Rösener, predsednik Heimatbunda Franz Steindl, polkovnik von Treeck, plavogardist Karel Novak, pesnik France Balan- tič in še nekateri. Podobno je tudi z večino oseb v Svetinovi trilogiji, kjer se spet pojavi epizodno Dušan Švara-Dule, poleg njega pa še vrsta drugih, ki so imenovani samo s svojimi partizanskimi imeni, toda njihova realnost je očitna: komandant Svarun, Lazar, Pemc, komandir Dren, vosovec Tonček, miner Rudi, vosovec Jelovčan, general Novljan, zdrav- nica F ran ja ; izmed nasprotnikov je treba omeniti nemškega generala Rösenerja, ki postane v drugi polovici romana opazna oseba, policijskega šefa Hacina, dr. Kanteta in generala Rupnika. V Kavčičevem romanu osebe niso izpostavljene kot realne, čeprav je mogoče sklepati po konkretnem zemljepisnem prostoru, da bi utegnile biti tudi nekatere posnetek realnih. Ugotavljanje njihove realnosti je odvisno od bralčevega samovoljnega vnašanja predhodnih, neliterarnih informacij o realnem zgodovinskem dogajanju in njihovih udeležencev v Kavčičev roman, ne da bi ta daja l dovolj opor za takšno početje, po- sebno če ga pr imerjamo s Kranjčevim in Svetinovim, ki bralca kar silita k temu. Zato je za Kavčičev roman značilna enotna zasnova oseb, sa j ostajajo — podobno kot večina dogajanja — fiktivne, medtem ko sta Kranjčev in Svetinov razpeta med zgodovinsko izpričane vojaške do- godke s prav takšnimi osebami in fiktivne dogodke s fiktivnimi posa- mezniki. V Kranjčevem nedokončanem romanu se ta razklanost raz- kri je posebno v poglavju V znamenju simbolov in v imenu delovnih ljudi, kjer pripovedovalec predstavi part izansko vodstvo na, Rogu v obliki posameznih nazorsko-političnih portretov. Za Josipa Vidmarja je zna- čilno — po pripovedovalčevem mnenju — »sodelovanje na razvalinah slovenskega liberalizma«, Kocbek na j bi stal »s svojim čistim krščan- stvom na nič m a n j gnilem in razkrojenem klerikalizmu«, Kardelja in Kidriča pa označi za »predstavnika šele oblikujočegu se delavskega raz- reda«, vsi št ir je mu pomenijo »trojn(o) polarnost slovenskega duha«.*7 S7 Vsi navedki iz: Miško Kran j ec . Za svetl imi obzor j i I / l , L j u b l j a n a I960, s. 509. Pripovedovalec ni vključeval teh oseb v dogajanje pred tem poglavjem, pozneje nekatere le še nekajkra t omeni, vendar tako, da ostajajo ne- spremenjene in ne da bi nanje vplivalo predhodno ali nadal jn je romano- pisno dogajanje. Glede na to učinkujejo kot neorganski vložek v romanu, sa j jih je pripovedovalec skonstruiral iz zunajl i terarnih virov, ne da bi jih podpr l z romanopisnim dogajanjem. Njihove v romanu navedene oznake so vnaprejšnje , očitno prevzete iz političnega območja, zato zaide Kranjčev roman na tem mestu iz dogodkovne v deklarativno nalepkar- stvo, ki je toliko bolj opazno, kolikor bolj so osebe realne. Pripovedoval- čeva zagata je nedvomna: čim višji je politični položaj teh realnih oseb, toliko bolj so v romanu dogajalno statično in značajsko ozko opisane. Karakterno se sploh ne razvijajo, ker se pripovedovalec osredotoči le na poenostavljen povzetek njihovih političnih nazorov. Opušča pa vse, kar jih psihološko karakterizira, čeprav je samo po sebi razumljivo, da niso bile te osebe nikoli samo »liomo politicus«, kot si prizadeva prepričat i bralce, temveč hkrat i tudi posamezniki s čisto človeško naravo. Te ni znal ali pa si ni upal literarno upodobiti, sa j bi utegnile ob izidu romana še živeče realne osebe protestirati pri Kranjcu, češ da jih takrat že niso spreletavali takšni občutki, kot jim jih pripisuje njegov pripovedovalec. Ob teh osebah postaja pripovedovalec vsevedno božanstvo, ki ne pozna samo svojih romanopisnih fiktivnih oseb, ampak tudi zunajli terarni, re- alni svet s političnimi ocenami zgodovinsko izpričanih oseb. Te potem prenaša v deklarativni obliki v roman, v katerem prevladuje p r e j ome- njena vrsta oseb. Kranjčev roman priča dovolj nazorno, v kakšnem oblikovalnem pre- cepu se je znašlo hotenje po združitvi literarne fikcije in izrazite zgo- dovinske dokumentarnosti. Kajt i samo pr i fiktivnih osebah si pripove- dovalec prizadeva, da bi jih razvojno okarakteriziral. Zato jih oblikuje v samostojnih fabulativnih linijah, ki se večkrat križajo. Takra t se ne- katere osebe posameznih linij srečajo in med njimi pr iha ja do različnih privlačevalnih, združevalnih ali odbojnih odnosov, ki poganjajo dogaja- nje iz zapleta v zaplet. Po pogostnosti pojavl janja je ena izmed glavnih oseb Kranjčevega nedokončanega romana Ovsenikov Jelo. Ta je dolenj- skega kmečkega rodu; n a j p r e j so mu bile blizu nekatere levičarske ideje, potem se je pod kaplanovim vplivom preusmeril in postal poveljnik belogardistične vaške straže, ki se polagoma poveča v ustrahovalno in nasilno četo. Pridruži se plavogardistom, a jih zapusti še pred njihovim polomom v Grčaricah. Nekaj časa sodeluje tudi z domobranci in Nemci. Jelove odločitve pripovedovalec večkrat obsodi, med drugim v naslovu poglavja Pot sramote,28 še bol j neposredno pa v samem besedilu, k jer imenuje njegove l judi »zveri«;29 o belogardistih, ki se utrdijo na Tur jaku , meni, da so »zagrizeni ( . . . ) premnogi od nj ih s težkimi zločini na vesti: ropanjem, požiganjem, ubi janjem in ostali so verski fanatiki. Bila je iz- gubljena vojska, ki je bila tem bolj zagrizena ,ker ni imela več nikake rešitve, ki pa je hotela živeti, vojska, ki bi še dalje pobijala, požigala, ro- pala.«3® Iz fabule je razvidno, da je Jelo oseba, ki nima domišljenih poli- tičnih nazorov niti potem, ko postane okupatorjev sodelavec. Še več, po- lagoma izgublja čut za kakršnokoli disciplino, zato se izmika vsem poskusom kvizlinškega tabora, ki hoče za stalno pridružit i njegovo skupino svojim večjim vojaškim enotam. Po zlomu Grčaric in Tur jaka dokončno razpadejo še zadnji preostanki njegove neznatne ideološke podlage: Jelova skupina se vedno bolj spreminja v oboroženo, nikomur t ra jno pr ipadajočo tolpo, ki ropa in sadistično mori (tudi svoje ranjence), da bi preživela vojno. Njenega početja ne vodi noben izoblikovan na- zorski cilj več. Kranjčev roman poskuša velikopotezno pr ikazat i celotno lestvico med- vojne vojaško-politične diferenciacije ne samo z uva jan jem zgodovin- sko izpričanih pripadnikov različnih vojskujočih se strani, marveč tudi z uva jan jem prav tako diferenciranih fiktivnih oseb. Posebno pozorno spremlja razha jan je ilegalnih snovalcev partizanskega odpora, zlasti vosovca Mirka Samca-Mitjo. Ta začne dvomiti o nazorski neoporečnosti svojega nekdanjega revolucionarnega vzornika in idejnega učitelja Jožka Jarnika; svoje sume s topnjuje v obtožbo, da je ta postal gestapovski agent. Z opravičilom, da ne bi Jožko začel izdajati , ga Mitja ubije, ne da bi imel za svoje dejanje kak dokaz, ki bi obremenjeval Jožka. Ta je spregledal skrite namene svojega učenca, zato razodene pred svojo smrtjo sestri Martini, da ni izdajalec. Mitje pa Jožkova likvidacija notranje ne pomiri, ka j t i že p r e j je začel razglabljati o neetičnosti nasil ja: ( . . . ) ali je za idejo, in n a j bo to še tako visoka, čista, n a j še t ako služi p r a v e m u človeku, da bi k d a j postal p lemeni t — ali je tud i za t ako idejo t reba in dovol jeno ub i j a t i ? Ali je sploh t reba ubi ja t i , za vse lepo in dobro? In k a k š n o bo to lepo in dobro, če se mora že pri ro js tvu okopat i v k rv i? Naposled p a : ali mu gre zares za idejo, ali za k a j drugega? 3 1 Ko Mitja stopi v part izanske vrste, je njegova notranja prizadetost tolikšna, da se vedno bolj alkoholizira, do svoje okolice p a je vedno bolj 28 Miško Kran jec , Za svetlimi obzor j i . I / l , s. 625. 2» N. m., 553. 30 N. m., 584. 31 N. m„ 83. nestrpen in nasilen; ob svojih samovoljnih likvidacijah razglaša, da je on inkarnaci ja revolucije: Jaz in revoluc i ja sva pos ta la isto, neločl j ivo sva se povezala« je zablebeta l Mi t j a ( . . . ) »Njen s lužabnik sem, n j e n izvrševalec, n j en otrok, k a k o r se reče: rodi la si me je, da ji bom do smrt i služil ( . . .).3S Ugovor o škodljivi izroditvi individualizma v brutalnost demagoško zavrne: Revoluci ja je vel ičastna, op rav l j a delo zgodovine za deset let ja , celo za s to le t ja nap re j , očisti s tvar i — l judi , vse pos tav i na svoje mesto. V p r a š a n j e je l ahko samo, če smo mi tisti, k i p o m a g a m o očistit i svet, ali tisti, ki bodo očiščeni. Re- voluc i ja je neusmi l jena , do las tn ih o t rok celo bo l j ko do drugih.3 3 Najbl ižj i pa polagoma začutijo Mitjino travmatično prizadetost za- radi Jožkove nepotrebne smrti posebno potem, ko postaja patološko ljubosumen na vse v Martinini bližini in jih poskuša likvidirati. Martina namreč postane part izanka z ilegalnim imenom Slavka. Ker se ji Mitja pridruži, ta kmalu dožene, kdo je morilec njenega brata. N a j p r e j snuje maščevanje, nato se temu odreče, sa j mu prizna, da se ji gabi mazati roke s takšno kreaturo, kot je 011, čeprav ga je nekoč ljubila. Takra t še ni bila izkušena part izanka, ampak naivno vaško dekle, šivilja, ki ni vedela, da je vojna imeniten čas za sproščanje ubijalskih nagonov. Te je mogoče prikrivati z vzvišenimi demagoškimi gesli. Obtožujoči pritiski okolice medtem spremenijo Mitjo v strahopetca, ki je breme 14. diviziji med njenim pohodom po Štajerski. Ko ga Nemci ujamejo, se spet strahopetno reši z obljubo, da bo sodeloval z nemškim kolabora- cionistom Illapšetom. Rudi Hlapše in France Lobnik bistveno dopolnjujeta podobo med- vojne politične diferenciacije in hkrat i ponazar ja ta izsiljevanje nem- škega gestapa. Ta je izpuščal posameznike iz koncentracijskega tabo- rišča, če so podpisali izjavo, s katero jih je potem kompromitiral v par- tizanih, čeprav niso vsi postali gestapovski agenti. Eden takšnih je bil part izan Lobnikov France-Dušan, ki ga poskuša ujeti Hlapše na pobudo njegove žene Iledice. Ta je postala Ii lapšetova vohunska sodelavka, vendar ne zato, ker bi pri t r jevala nacistični ideologiji, temveč zato, ker se je pri tem lahko nimfomansko in ubijalsko izživljala, posebno nad štajersko družino Urmaherjevih. 38 N. m., 477. 33 N. m., 480. Dodatni fabulativni zapleti nas ta ja jo v knjigi Kranjčeve tetralogije zaradi čustvenih razmerij, ki se ne ujemajo z nazorskimi opredelitvami oseb. Tako je Ovsenikov Jelo zaljubljen v Jamnikovo Martino, ki je postala levičarka pod vplivom brata Jožka; njen drugi brat Mile pa izda Osvobodilno fronto, prestopi k belogardistom, nato pa k plavo- gardistom. Zadeva se še dodatno zaplete, ker je v Martino zaljubljen tudi Mitja. Dekle pa se zaradi razočaranja nad svojimi oboževalci nazadnje vrže v naročje kar Lobnikovemu Francetu, čeprav ji je Jožko omenil, da je postal njen prvi zaljubljenec gestapovski agent. Podoben primer predstavlja zaljubljenost nacističnega poročnika Otta Wutte ja do brhke Šiajerke Lenčke, ki se k l jub nemškemu nasilju nad njenimi najbližj imi ne more odločiti, ali bi ga zavrnila. Y te j omahujoči čustveni zvezi je mogoče prepoznati ljubezenski motiv med okrutnim tujcem in zalo domačinko, ki se pojavl ja v nekoliko spremenjeni obliki v Svetinovi trilogiji Ukana, k jer je postal celo njeno fabulativno ogrodje. Vsi ti ljube- zenski zapleti dokazujejo, da ne le ideološka stališča, temveč tudi čust- vene navezanosti, ki največkrat ne pr iznavajo prvih, pomembno vplivajo na odločitve l judi v vojnem času. Iz nj ih je razvidno, da so v ospredju Kranjčevega romana nazorsko in etično problematične osebe, kar je mogoče razložiti z občo lastnostjo književnosti, ki že od nekda j najbol je upodabl ja neidealne osebe; idealne so namreč zaradi svoje takšne ali drugačne popolnosti preveč enolične, da bi omogočale sproščeno ubese- ditev. Podobno kot v Kranjčevem romanu je tudi v Svetinovi trilogiji Ukana v ospredju problematična oseba — nemški major in šef gestapa Wolf. Pred vojno je bil celo v socialdemokratskih vrstah, od koder je prešel k nasprotnikom, ki so se bojevali proti kominterni, ne da bi ga sprejeli v nacistično stranko. Dejansko pa ostane vulgarni ničejanec, čigar nazori se zamajejo šele v spopadih s slovenskimi part izani: V z a d n j e m času je p r i h a j a l v krizo, ko si je zas tav l ja l v p r a š a n j a na smisel osnovnega ž iv l jen jskega nače la : »Sel sem prek vseli, k i so zaos ta ja l i in oklevali . Moj prehod je bil n j i hova p ropas t . Brez milosti . Ali ni to slefl vel ikega zakona v malem posamezn iku? ( . . . ) Boj za pros tor na koncu ( . . . ) Včasih sem se pre- izkušal , da bi mer i l svoje moči, s e d a j pa i zv r šu j em naroči la gospoda genera la , tega t rgovca s položaj i in odl ikovanj i , in k u j imam za to? ( . . .)a4 Wolf je namreč poskušal organizirati mrežo gestapoVskih agentov, s katero bi uničil part izanske enote na Gorenjskem. To se mu ne posreči, ker večino prestreže part izanska obveščevalna služba. Posebno pa so- 51 Tone Svet ina, U k a n a I, 556—557. vraži slovenske kolaboracioniste, ker se zaveda, da poskušajo taktizirati 7. Nemci, v resnici pa so usmerjeni anglofilsko. Podpira jih samo zato, ker se bojujejo proti partizanom, s čimer se zmanjšujejo nemške vojne iz- gube. Zaradi vohunskih neuspehov pade v nemilost pr i generalu Röse- nerju, ki ga obtoži ideološke nepravovernosti, anarhizma in cinizma. Med obračunavanji v gestapu očitajo Wolfu, da je »problematičen rdečkar in socialdemokrat«.35 Kl jub njegovi degradaciji ga general obvaruje pred uničenjem, ker ga ceni kot sposobnega sodelavca, ki se ne zanaša samo na samodejnost nemškega vojaškega stroja, ampak zna delati, samostojno. Ko postane propad nemškega nacizma očiten, izjavi: Ne o p r a v i č u j e m se s tem, da sem le eden od mil i jonov, ki se je dal posili t i s to a b s u r d n o fan taz i jo . Spust i l sem se v ta haza rd , da sem reševal sam sebe. Ker pa nisem nikoli veliko ver jel , tud i ne bom veliko izgubil. N e k a j sem se nauči l ( . . . ) : zlo rodi zlo ( . . . ) . No, mi policisti, smo n a j v e č j i reveži, s t is t imi vred, ki so na v r h u našega s t ro ja . Mi smo n a j b o l j bedni in nor i h lapc i politike.36 Ob koncu vojne se Wolf spretno izmuzne tako, da zbeži iz Slovenije z letalom, s čimer se izogne generalovi usodi: tega so namreč Angleži izročili partizanom. Takšen konec po t r ju je tisto, kar je opazno iz celotne trilogije: Wolf, v katerem se mešajo vulgarno ničejanstvo, skepticizem, lalikoživost in povrh še romantična krepostna ljubezen do agentke Ane, nima niti ob izteku dogajanja ustreznega protiigralca, s katerim bi se neposredno spoprijel, kar bi dalo romanu potrebno osebnostno, miselno in fabulativno ravnovesje. Wolfova mlada, lepa in zapelj iva agentka Ana n a j bi uničila štab partizanske alpske cone, toda po prestanih vojaških naporih in srečanju s partizanskim mitraljezcem Primožem se odpove svoji agenturi. Preden bi morala opraviti svojo uničevalno nalogo, vse prizna partizanom. Po aretaciji ji preti jo z ustrelitvijo, vendar ji uspe izogniti se smrtni kazni. Začne se bati Wolfovega maščevanja, hkrat i postaja vedno bolj pr i l jub- ljena v četi zaradi svoje požrtvovalnosti in svojih ženskih čarov. Potem ko rodi Primoževega sina, pade Wolfu v pest. Ta ji nepričakovano in milostno — še vedno ves prevzet od njene zapeljivosti — vse odpusti, velikodušno ji omogoči celo vrnitev k otroku. Razplet bi bil še bolj romantičen, ko je ne bi takoj po koncu vojne smrtno ranil bežeči ustaš. — Ana sicer premore lepoto, s katero privlači in razvnema moške, vendar nima nobenega intelektualnega obzorja, ki bi bilo kos Wolfovim nazo- rom. Edino, kar ji preostane po opustitvi gestapovske agenture, je v 85 Tone Svetina, U k a n a II. 616. 36 Tone Svetina, U k a n a III , 700, 702. bistvu docela zasebniško prizadevanje po ohranitvi ljubezenske zveze s Primožem in materinstvo. Tako se zasnova romana prelomi v II. knjigi Svetinove trilogije: začetna, velikopotezna načrtovana voliunsko-diver- zantska akcija, v kateri n a j bi se spopadli obveščevalni službi dveh vé- likih vojskujočih se sil — part izanske in nemške, se sesede v sentimen- talno pripovedovano zgodbo dveh zaljubljencev. Razen tega ji pripove- dovalec ne posveča pret irane pozornosti, ker ra je spremlja celo vrsto zgodovinsko izpričanih realnih vojnih dogodkov v beli Ljubljani , okrog hotelov na prelepih blejskih obalah in po gorenjskih hribih, za napetimi akcijami se poda celo noter v Postojnsko jamo, še p r e j v Predjamski grad, potem pa čez Primorsko in Kras v Trst, kjer se tare različnih obveščevalcev, ki zaidejo celo v tamkajšn jo javno hišo. Vse to n a j bi dalo romanu poleg rustikalnega tudi nekolikanj svetovljanski nadih, pr i čemer pripovedovalec prepogosto pozablja na to, da bi ga moral povezati z Aninim, ki ostane — kl jub vojni vihri — v bistvu arkadijski do konca romana. Tega ne izbriše niti Primoževa vojaška oddaljenost niti njegovi patr iarhalni dvomi o nekdanj i čistosti lepe izvoljenke, ki mu sedaj zagotavlja zvestobo in mu rodi celo sina, tako da ni niti v tem oziru prizadet njegov moški ponos. Primož je postal part izan, da bi maščeval svoje najbl ižje svojce, ki so mu jih pobili Nemci. Zato živi samo za pr ihodnje povračilo in se ne sili v ospredje. Velja za zglednega, pravičnega in pogumnega bojevnika, ki se upira samovolji poveljujočih ljudi, kadar ti izrabljajo položaj v ko- ristolovske zasebne namene. Tako je Primož prikazan že na samem za- četku romana kot vznesena figura, ki jo krasijo same pozitivne lastnosti. Njegova maščevalnost mu daje še dodatne romantične poteze: spori z nadrejenimi osebami jih še stopnjujejo, kaj t i iz pripovedi je vedno po- vsem jasno, kdo ima prav. Življenje je k l jub vojni — nas prepr ičuje roman — pregledno in razmerja so razvidna. Ko pa sreča šarmantno Ano, se spreobrne iz maščevalca v zaljubljenca, ki ohrani rahločutnost, nag- njenje do vznesenih, vzvišenih modrovanj in podobne duhovne vrline. Tudi kot bojevnik se še bolj odlikuje v srditih spopadilf s sovražnikom. Ko Ano aret irajo partizani, si zaželi — kot se spodobi za romantičnega ljubimca — smrti. Ob njeni skesani vrnitvi je mimo šele dobra polovica trilogije, zato je treba poskrbeti za nov fabulativni zaplet, sicer bi postala n juna zveza preveč enolično srečna, umreti tudi še ne smela, niti eden ne, kaj t i sicer ne bo mogoče uresničiti dokumentarne plali romana, ki mora segati do konca vojne. Da bi pripovedovalec prikril fabulativno statičnost, ki je značilna za zvezo med Ano in Primožem v drugi polovici trilogije, in napravi l na bralca vtis korenite spremembe, začne ločevati srečna zaljubljenca: n a j p r e j mora ranjeni Primož v part i- zansko bolnišnico, kar je priložnost, da se seznanimo, kakšno je bilo življenje v njih, potem mora Ana oditi na samotno, od vojne vihre od- maknjeno, pri jazno kmetijo. Njuna idilična ljubezenska zveza t ra ja k l jub vmesni razdalj i naprej , do konca romana. Tu je ni bilo mogoče več ohraniti, ker bi roman izgubil še tisto neznatno pripovedno dinamiko, ki jo us tvar ja jo v drugi polovici epizode, ne pa glavna zgodba z ljube- zenskim trikotnikom. Zato je potrebna smrt enega izmed obeh zaljub- ljencev. Pri odločanju, kdo bo postal žrtev na oltarju pripovedne dina- mike, je zmagalo moško načelo, zato Primož preživi vojno, Ana pa ji prav na koncu, navidezno po nakl jučju , podleže. Y resnici je njena smrt posledica pripovedne logike. S takšnim pripovednim koncem pripovedo- valec še bolj glorificira njuno ljubezensko zvezo, hkrat i poudari Primoža kot osamljenega, patetičnega iskalca absolutne resnice tudi v povojnem času. Ker postane konstrukcija romantičnega junaka s tem zaokrožena, se mora končati tudi roman, sa j je zmanjkalo tudi gradiva za epizode z literariziranimi realnimi vojnimi dogodki, ker je tudi konec vojne. Dokler je ta t rajala, je pripovedovalec pač ohranjal ljubezensko zvezo kot njihovo ohlapno vezivo. Anino žrtvovanje je utemeljeno tudi z dejstvom, da so ženske prika- zane v Svetinovem romanu predvsem kot biološka bit ja, ki skrbijo za svojo in moško spolno potešitev (celo Anina sestra Melita si želi izgubiti devištvo v obliki zasebnega rituala). Ideološka razglabl janja in odlo- čitve so domena moških, sa j se samo ti ženejo, da bi predrli tudi himen sveta. Ženskam so namenjene vloge podrejajočih in žrtvujočih se bojev- nic, ki jim poveljujejo moški; vloge mater, ki rojevajo k l jub svetovnemu klanju, zato jih pripovedovalec posredno obdaja z blagoslovljenim sijem idealizacije; in vloge strastnih ljubic, ki menjavajo moške ne glede na to, kateremu vojaškemu taboru kdo pr ipada (Doris, Lavra); moški jih ne izkoriščajo samo spolno, ampak tudi v vojaške, predvsem vohunske namene, ki se seveda spreminjajo z vsakim novim ljubimcem. Za te ženske je nagon pred vsako ideologijo. Očitno je nastala takšna podoba v Svetinovi Ukani iz prikritega patriarhalnega pojmovanja ženske, ki dobiva polagoma odtenek moškega šovinizma zaradi povzdigovanja »krepkega spola« v vseh pomembnih položajih. Medtem ko so ženske bi t ja čutnega trenutka, se pomembnejši moški romana t ra jno vda ja jo tudi globokoumnim meditacijam o neminljivih vprašanj ih tega sveta. Svojo skrito željo po njihovem ovekovečenju kompenzirajo v skribomaniji, čeprav je vojna k a j malo primerna zanjo, pa n a j gre za kateri koli vojskujoči se tabor. Tako si zapisuje svoje vulgarne ničejanske domislice major Wolf, nevede ga začne posnemati še nadrejeni nemški general; dnevniške meditacije si vneto beleži Pri- mož, ki včasih prireja z njimi bralne prireditve za ožji krog, po njem se začne zgledovati njegov tovariš Vojko in navsezadnje tudi Ana, ki v svojem pisanju ne sili v moške intelektualne višine, ker jim ni kos, marveč izpoveduje v nj ih samo svoja ženska čustva. Tudi njeni zapiski so — vendar nekoliko m a n j kot Primoževi — mazohistično obarvani. V drugem delu trilogije postane jasno, da ni več v njenem središču ljubezenski trikotnik Wolf — Ana — Primož, kot je bil v prvem delu, temveč literarizacija zgodovinsko izpričanih vojaških akci j iz let 1944 in 1945. Omenjeni trikotnik rabi le še za združevalno ogrodje, ker bi sicer posamezne epizode ostale fabulativno nepovezane; nekatere so že takšne (npr. požig bencina v Postojnski jami je uveden v pripoved s po- močjo partizanskega obveščevalca Bliska — osebe, ki pozna Ano in Pri- moža). Skratka, Svetinov roman ni enovita pripoved, temveč razpada v statično oblikovalno fiktivno sentimentalno ljubezensko idilo skesane agentke in globoko čutečega bojevnika na eni strani ter na zaporedje dokumentarnih vojaških akci j na drugi. Razen tega niti Ana niti Primož ne pri tegujeta pripovedovalca v tolikšni meri kot nemški gestapovski major Wolf, katerega poskuša vsestransko osvetliti, iz česar se da sklepati, da ga iz množice oseb naj- bolj pri teguje njegov značaj, najbrž tudi ničejanska miselnost. Pri dru- gih osebah se sicer trudi, da bi jih orisal bolj celovito, vendar mu to ne uspe: vse ostajajo posplošene, ker ne presegajo splošnih predstav o ljudeh na določenih stopnjah vojaške hierarhije: agentke morajo biti privlačne in zapeljive, kaj t i drugače sploh ne morejo začeti svoje ka- riere; vojaški poveljniki morajo biti odločni, da krotijo podrejene, včasih pa nasilni, neuspešni in samovoljni, da jih lahko nadrejeni kaznujejo, sicer uplahne zgodbcna napetost, kolikor te ne us tvar ja jo premiki voja- ških enot in boji, ki si sledijo eden za drugim v skladu z zgodovinsko- dokumentarnim konceptom Svetinovega romana. Glavna oseba Kavčičeve trilogije Žrtve Gradišar jev Péter, je v marsi- čem podobna Mitji iz Kranjčeve tetralogije: tudi Peter se upre nem- škemu okupator ju , vendar se ne more privaditi na disciplino part izanske vojske. Ker se prebija skozi vojno kot posameznik, mora sam skrbeti za svojo varnost. Pri tem se njegova pret irana čuječnost s topnjuje v likvi- datorstvo, ki postaja vedno bolj samovoljno. Mitja se razločuje od njega predvsem po sklicevanju na idejno pravovernost, toda ta je v bistvu privatistično prilaščena dogmatičnost, za katero uspešno skriva svojo vedno bolj patološko osebnost. Peler nima razvitega ideološkega merila za presojanje ljudi, ampak samo biološki nagon po samoohranitvi, ki postane polagoma bolezenski: v vsakem človeku, ki ga sreča, vidi svojega sovražnika, zato ga ubije. Ker so Kavčičeve osebe predmet samostojne študije,37 ne bodo tokrat posebej analizirane. Preostale osebe pr ipada jo v vseh treh romanih različnim vojskujočim se ideološkim in vojaškim taborom. Kljub njihovi skoraj nepregledni množičnosti je njihova funkci ja jasna: ilustrirajo namreč zapleteno med- vojno diferenciacijo, ki jo hočejo prikazat i vsi tr i je romani, vendar ostajajo prav zaradi množičnosti brez globlje psihološke karakteriza- cije. Takšen je v Svetinovem romanu npr. Anin vsiljivi l jubimec Bog- dan, ki mora pristati v kolaboracionističnem taboru, ka j t i druga njena dva ljubimca Wolf in Primož že pr ipada ta vsak svojemu vojskujočemu se taboru. Pripovedovalec namreč potrebuje še eno osebo, s katero bo lahko osvetlil zgodovinsko dokumentarne vojaške dogodke, v katerih so sodelovali tudi domobranci, zato si izbere Bogdana, ki dobi ime Valjhun in postane visok funkcionar. Ce se to ne bi zgodilo, bi ostal navaden vojaški prostak, ki bi obtičal v kakšni postojanki, kar ne bi bilo v skladu s pripovedjo, ki hoče osvetliti vse vojskujoče se strani, tako pa se nenehno giblje po terenu in pride navadno zmeraj v kak kra j , preden ga partizani napadejo. Med vojaškim spopadom se pripovedo- valec »sprehodi« iz enega v drugi tabor in ju opiše, pr i čemer posveča svojo pozornost poglavitnim osebam obeh bojujočih se strani. Skratka, logika pripovedi kaže, da uporabl ja pripovedovalec Valjhuna — poleg glavnega ljubezenskega trikotnika — kot sredstvo za nizanje zgodovinsko dokumentarnih epizod. Težko je verjeti, da bi se Valjhun k l jub svojemu vojaškemu položaju (oficir za zveze med Nemci in domobranci) lahko ta- ko liitro premikal iz ene zgodovinsko izpričane vojaške akcije v drugo in 10 pogosto takrat , ko se bojujeta na nasprotni strani Ana in Primož (npr. partizani pri Idriji , Valjhun v Idriji). Ko ju sicer ni, gre spet za doku- mentarno akcijo, ki jo pripovedovalec lahko uvede samo s pomočjo Valjhuna (npr. part izani pri Postojni, Valjhun v Postojni). Vlogo uva- jalcev in povezovalcev epizod, ki niso neposredna sestavina glavne zgodbe, imajo poleg Valjhuna tudi nekatere osebe na partizanski strani (npr. Blisk). Tem stranskih osebam daje pripovedovalec prednost vsako- krat, ko pripoveduje sebi l jube dokumentarne epizode, a se v nj ih ne morejo pojavljat i glavne osebe, ker ne more z ničemer motivirati tolikšne njihove gibljivosti, da bi bile navzoče v vsaki dokumentarni vojaški 37 M a r j a n Dolgan, P r ipovedna dela V lad imi r j a Kavčiča z vo jno temat iko, Slavis t ična rev i ja 1981, št. 3, 307—312. akciji, ki jo hoče literarizirati. To se dogaja, ko postaneta Primož in Ana statični osebi (ranjeni Primož mora ostati da l j časa v bolnišnici, Ana preživlja svoje materinstvo na samotni kmetiji). Fabulativne niti so z epizodami vred v vseh treh romanih domala nepregledne zaradi izredno velikega števila oseb. Nasprotno pa je vo- dilna ideja, ki jih spremlja, očitna, v Kranjčevem romanu je skoraj deklarat ivna: trpeči slovenski narod je dokazal svojo trdnost in željo po osvoboditvi v partizanskem boju proti vojaško premočnem okupa- torju, ki ni izbiral sredstev, da bi opravil genocid. Vsak roman to idejo diferencira, sa j vsak izpostavlja druge vidike partizanskega boja: Kranj - čeva nedokončana tetralogija spremlja pohod 14. divizije iz Bele kra j ine na Štajersko in t amkajšn je nemške okupator je ; Svetinova trilogija spremlja delovanje Prešernove brigade na Gorenjskem in Primorskem, kasneje nemške in part izanske vohunske službe in vojako-politično diferenciacijo Slovencev; Kavčičeva trilogija pa partizanstvo v Poljan- ski dolini, vendar ne poudar ja dokumentarno-zgodovinskega dogajanja , ki je tipično za pre j šn ja dva romana, namreč deviantnost, ki jo povzroča v ljudeh vojna zaradi biološke ogroženosti in povečanega pridobitništva. Podobna vidika vojne občasno pritegneta tudi prva dva romana, vendar neprimerno manj : Kranjčev se loteva dogmatiziranja ideologije zaradi bolezenskega individualizma in patološke maščevalnosti, Svetinov pa izkoriščanja družbenih položajev v zasebne namene. Zaradi izjemne fabulativne razdrobljenosti, predvsem pa zaradi pri- zadevanja za vključevanje zgodovinsko-dokumentarnih dogodkov med fiktivne, je vloga pripovedovalca v vseh treh romanih izredno velika. Ta je namreč vrhovni usmerjevalec in nadzorovalec vseh zgodbenih niti. Kranjčev pripovedovalec je na jbol j avktorialen, ker je vzvišen, božanski vsevednež, ki natanko ve, katere zgodovinske odločitve so pravilne in katere ne. Zato tudi izreka svoje deklarativne sodbe o osebah, kaj t i zan j je zgodovina neproblematična in docela pregledna, pa nuj gre za odlo- čitve v Berlinu, Ljubljani , Mariboru, na Rogu, v kaki (dolenjski vasi ali samotni štajerski kmetiji : O p e r a c i j a »Wolkenbruch« n a j z a j a m e p o k r a j i n e od Benečije do Dževdžel i je , od J a d r a n a do Vojvodinske ravni , k r a t k o malo vse k ra j e , k j e r se n a h a j a k a k jugoslovanski človek, ki je zgrabi l za puško in bi se rad osvobodil. Maks imaln i nač r t te ope rac i j e je, k a k o r gu je izdelala O b e r w e h r k o m u n d o , čisto nemški : popolno i z t reb l j en je »banditov« — par t i zanov . Nemci ne pozna jo polovičars tva . Hi t ler ni bil n i k d a r človek kompromisov!" 1 M Miško Kran jec , Za svetlimi obzor j i 1/2, L j u b l j u n a 1960, 819. Var l j ivo u p a n j e je za je lo k le r ika lno in sploh vso tisto gospodo po L jub l j an i , ki se niso mogli spr i j azn i t i in z mislijo, da so vo jno v resnici že zgubili , da je vsa n j i hova z lagana pol i t ika zadobi la n a T u r j a k u smr tn i udarec . Po kap i tu l a - ciji I ta l i je ni bilo med n j im i n ikogar več, k i bi si še u p a l misliti v k a k š n o nemško »poslednjo«, »dokončno« zmago. Nič ni moglo bi t i b o l j nesmiselnega od n j iho- vega p o č e t j a : p r ičakova l i so odreši tve po teh Amer ikanc ih in Angležih, in da bi to odrešenje dočakal i , so se mora l i bo jeva t i pro t i n j i m ( . . . ) Niso se p a mogli ( . . . ) sp r i j azn i t i s pa r t i zans tvom, ki j im je pomeni lo boljševizem, niso se mogli spr i j azn i t i z misli jo, da bi izgubili svojo poli t ično moč in ve l javo (. . .) .3 9 Slovenska narodnoosvobodi lna vo j ska — NOVS in POS, pa r t i zansk i odredi Sloveni je — je v š i rokem loku od G o r j a n c e v mimo Novega mesta od v r a t L j u b - l jane , mimo Cerkn ice vse do Krasa , a tudi do Goriške zapr l a po ta Nemcem in j ih st isnila ob progo in cesto p ro t i T r s tu . Tr i divizi je — Št i r ina js ta , P e t n a j s t a in r a v n o k a r us tanov l j ena O s e m n a j s t a — so dobro oborožene t rdno zasedle vse ozemlje in r a z b i j a j o vse nemške poskuse, da bi j ih ti še b o l j odrini l i od proge in ceste. Tomšičeva b r igada se je pr i lepi la na progo prot i T r s tu in jo d a n za dnem razb i j a . T a k š n a in tol ikšna preseneča samega genera la Rösene r j a : s tem, ka r je sam ta čas zmogel, je sklenil zgol j zavarova t i p romet po železnici p ro t i T r s tu in prot i Celovcu ter Mar ibo ru ; va rova l je L j u b l j a n o z vso Gorenjsko , va rova l je Š ta je r sko in va rova l je Trs t . Da l je b o m b a r d i r a t i Novo mesto, ki se ga n jegove t r u p e niso mogle polast i t i t ako j , poskusi l je z vdorom pro t i Loški dolini, a so m u pa r t i zan i ta poskus k r v a v o zavrnili.4 0 Svetinov pripovedovalec se razločuje od Kavčičevega po tem, da ni odkrito komentatorski, ko spremlja spopade vojskujočih se strani, čeprav ponekod vendarle razkri je svojo ideološko pripadnost: S poboč i j P o k l j u k e in Jelovice pa se je vali la v dolino vojska divizije, po- razde l jena v n a p a d a l n e skup ine ( . . . ) Vojska delavcev, kmetov, š tudentov, golo- b r a d i h mladeničev-bombašev , mlad ih deklet . Med n j imi so bili tudi s ta rc i -doma- čini, ki so rabi l i za vodnike po skr ivnih stezah in s tečinah vse do š ibkih okupa- to r j ev ih točk. To je bi la u d a r n a pest na smr t obsojenega l juds tva , ki se ni ba la nemških mi t ra l jezov, ininometov in topov.41 Pač pa je odkrito vseveden navadno na začetku poglavij, ko pred- stavlja eno izmed vojskujočih se strani ali pa kako osebo, ki se ni pojav- ljala v prejšnjem poglavju. V takih primerih poroča o njihovem notra- njem doživljanju, toda zelo poenostavljeno in jezikovno klišejsko, zato ostaja večina oseb psihološko nepoglobljenih, pripoved pa na ravni reportaže (kar je še bolj značilno za Kranjčevo nedokončano tetralogijo); pripovedovalec se očitno ne utegne posvetiti vsem osebam v zadostni N. m., 833. 40 N. m., 725. 41 Tone Svetina, Ukana 11, L j u b l j a n a 1977. 437—438. meri, ker jih je preveč, sa j bi se trilogija potem razširila iz trilogije v skladovnico knj ig: Z Anin im odhodom se ga je (Primoža, op. M. D.) lotila težka apat ičnos t , k i m u jo je p regna l samo boj . In z d a j je venda r spet l ahko mislil. Bil je razdvojen . Ni si bil še popo lnoma na jasnem. Če se z Anin im p r i znan j em, da je pr iš la k n j e m u na ravnos t iz rok nemškega m a j o r j a , vendar le ni n e k a j podr lo v n j em. Če se ni podrlo, p a se je močno zama ja lo . Nas ta la je r azpoka , k a m o r se je usedel dvom, g renak in t rpek . Bila m u je blizu. Bolelo ga je, ker je odšla. Bal se je za- n jo in hudo jo je pogrešal . Skušal je n e k a j napisa t i , k a r je p r i p r a v l j a l že n e k a j dni, da bi uredi l zmedena čustva. »Kaj je l jubezen?« je zapisa l in nap rav i l vpraša j . 4 2 Znamenje pripovedne neinventivnosti je tudi epizoda, v kateri obgla- vijo nemški vojaki dva partizana;4 3 to se pokaže oosebno v pr imerjavi s Kosmačevo Balado o trobenti in oblaku, ki vsebuje podoben motiv. Sicer temelji Svetinova pripoved na dialogih med osebami, med katere vstavlja pripovedovalec še svoja vsevedno posplošena poročila o njihovi notranjosti, ki jo poskuša poudari t i tako, da ponekod vpleta v svoje komentarje rodilniške metafore. Toda ker ohranja v nj ih racionali- stična, enopomenska poimenovanja, delujejo te metafore pleonastično in kot nasilna, patetična konkretizacija: Pred seboj je slutil težko pot, ki se vi je po os t rorobnem kamenju z la in na n j e j kolone, u t r u j e n e od bolečin, ki gredo iz teme nesmis la prot i svetlobi do- brega.44 Za Svetinovo trilogijo je značilno, da ne premore daljših občutenih krajinopisov, sa j se omejuje le na skope prostorske omembe, da ne bi obviseli posamezni dogodki v praznem, vendar brez liričnih opisov na- rave. Ker velja največja pripovedovalčeva pozornost nemškemu major ju Wolfu, največkrat omenja Bled, ker prebiva tain njegov skrivni obože- vanec, ki je navdušen nad jezerom in otokom. Toda pripovedovalec ni- koli ne opiše »podobe raja« drugače kot z neka j posplošenimi besedami. Podobno ravna, ko se dogajanje premakne z Gorenjske na Primorsko in na Kras, pri čemer ne zna povedati nič takega, kar bi dajalo slutiti nepoučenemu bralcu, da gre za dve pokrajini , ki se tako zelo razločujeta od prve. Ob tej krajinopisni zakrnelosti se je treba spomniti samo Koso- velove lirike, pa postane jasno, kakšne možnosti se ponuja jo tudi pripo- 42 N. m., 75. 43 N. m., 489—490. 44 Tone Svetina, U k a n a I, L j u b l j a n a 1977, 238—239. Podčr ta l M. Dolgan. vedništvu, ki bi lahko uporabilo katerokoli pokraj ino za k a j več kot obledelo kuliserijo. Kavčičev pripovedovalec je še m a n j avktorialen kot Svetinov, ker nikjer ne razkazuje svoje nazorske pripadnosti , k a j šele da bi komen- tiral dogajanje ali nazore posameznih oseb. Svojo vlogo omeji samo na to, da uva ja v vsakem oštevilčenem razdelku poglavja novo osebo, ki jo navadno poimensko predstavi, da olajša bralcu dojemanje. To bi bilo oteženo, ker se njegova skopa poročevalnost na začetku razdelka hitro prevesi v zasnutke notranjega monologa vsakokratne osebe. Kot je bilo že ugotovljeno,45 ne nastane v Kavčičevih Žrtvah nikoli razviti notranji monolog. Tako ostaja Kavčičev pripovedovalec samo vrhovni združevalec in posredovalec vseh fabulativnih linij, ne pa njihov vrhovni ideološki razsodnik, čeprav preskakuje v razdelkih poglavij k osebam, ki pr ipa- dajo različnim vojskujočim se nazorskim skupinam. Največjo pozornost namenja človeku, ki je izgubil čut za trezno presojo l judi in postal njihov patološki izničevalec. Izbira takšne glavne osebe je poglavitna lastnost, ki druži — kl jub številnim razločkom — Kavčičev roman s Kranjčevim, ki vsebuje tudi več sorodnih stranskih oseb. Svetinova Ukana se j ima pr idružuje z nekaterimi potezami Wolfovega značaja in z dejanj i neka- terih epizodnih oseb. Vsekakor Kavčičev pripovedovalec najbolj za- gnano posreduje duševnost oseb, medtem ko ostajata Kranjčev in Sve- tinov površinska; ko bi se tudi onadva poglabljala v psihologijo več oseb, bi to preseglo sedanji obseg obeh romanov, k a j šele da bi upošteval celotno množico oseb in dogodkov; skratka, epska širina je blokirala psihološko globino. Prenapenjan je epske širine ni vplivalo le na upodobitev oseb, temveč tudi na zgradbo. Ta je ostala v vseh treh romanih v svojem bistvu naštevalna. Dogodki so razvrščeni v takšnem zaporedju, kot so se zgo- dili v vsakokratnem izbranem časovnem obdobju: v Kranjčevi nedokon- čani trilogiji sega ta od pomladi leta 1943 do marca 1944; v Svetinovi tri- logiji od jeseni 1943 do konca druge svetovne vojne — samo epilog sodi v leto 1947; Kavčičeva pa se začenja tik pred začetkom vojne, konča pa se sredi leta 1944. Med te časovne meje so nanizani dogodki (doživetja posameznikov so podrejena dokumentarnim, zgodovinskim dogodkom) po kronološkem načelu; vse, kar seže k d a j pa k d a j čez zgornjo časovno mejo (zlasti v Kranjčevem, pa tudi Svetinovem primeru) vkl jučuje pri- povedovalec v romane v obliki vsevednih poročil, medtem ko Kavčičev 45 M a r j a n Dolgan, P r ipovedna dela V lad imi r j a Kavčiča z vo jno temat iko, Slavis t ična revi ja 1981, št. 3, 312. pripoveduje tako, da ustvar ja vtis, kot bi se spominjale teb drobcev iz preteklosti osebe same. To mu uspeva zaradi nagibanja k notranjemu monologu, ki se nikoli — kot je bilo že poudarjeno — ne razvije popol- noma, ker bi se s tem porušila fabulat ivna preglednost; ohranjena mora biti zaradi velikega števila oseb in dogodkov, v katere so vpletene. Če- prav je Kavčičev roman neprimerno bolj ponotranjen kot prva dva ro- mana, je tudi tega blokirala širina, ki sicer ni tradicionalistično epska kot v preostalih dveh romanih, a še vedno preprečuje intenzivnejše ube- sedovanje posameznika. Če z d a j strnemo ugotovitve o romanih, ki so poskušali postati »veliki tekst«, potem je treba zapisati, da je poglavitna značilnost Kranjčeve nedokončane tetralogije Za svetlimi obzorji in Svetinove trilogije Ukana historizacija literature, Kavčičeve trilogije Žrtve pa literarizacija histo- rije. Zato izrabljata prva dva fabulo kot izgovor za uva jan je dokumen- tarnih, realno izpričanih zgodovinskih dogodkov. Zaradi njihove prostor- ske oddaljenosti jih poskušata s fabulo tudi povezati tako, da vključu- jeta vanjo poleg realnih udeležencev vojaških akcij, ki imajo epizodni položaj, še fiktivne osebe, sa j se lahko samo te premikajo od ene doku- mentarno izpričane vojaške akcije do druge. Realni udeleženci se ne morejo udeležiti vsake, ker bi ohranjeni zgodovinski dokumenti pričali, da temu ni bilo tako. Razkol med literaturo in zgodovino je očiten. Obi- lica zgodovinskih dogodkov je narekovala izjemno epsko širino, ta pa je povzročila površinsko psihološko karakterizacijo oseb. Hkrat i tudi ni dovoljevala uva jan ja novosti v pripovedni tehniki, ampak je ter jala poenostavljene, realistično konvencionalne pripovedne vzorce, ker bi sicer bralec izgubil pregled nad množico oseb in dogodkov. Tega pa za- gotavlja samo olimpijski, božanski pripovedovalec, katerega navzočnost in vsemogočnost sta občutni v prvih dveh romanih tudi takrat , ko ne vslijuje bralcu svoje vsevedne interpretacije posameznih dogodkov in doživljanja oseb. Takšno tradicionalno pripovedovanje4 6 ne more ubese- diti vojne tematike tako, da bi lahko bralcu razkrilo njeno izjemnost. Prelom s tradicionalnim vsevednim realističnim pripovedovanjem je na- kazan samo v Kavčičevi trilogiji Žrtve, vendar premalo dosledno, ker se tudi v n j e j uveljavlja načelo epske širine. Vsi tri je obravnavani romani so ostali notranje blokirani med dokumentarnozgodovinskim prizadeva- njem, fiktivnostjo, fabuliziranjem, epsko širino in tradicionalnim pripo- vedovanjem. Zato niso dosegli notranje pripovedne intenzivnosti, tem- 40 P r im . M a t j a ž Kmecl, Kr i t ična opazka k Svet inovi »Ukani«, Problemi 1965, št. 31, 924—932. več poskušajo vzbujati pozornost predvsem z zunanjimi učinki. To pa seveda pomeni, da »veliki tekst« še ni napisan in da ostaja »veliki«, metafizični cil j tistih, ki v a n j verujejo. SUMMARY Sta tements have been m a d e in Slovenia abou t the so called "Grea t T e x t " which would recount the his tor ic t umu l t s du r ing W.W.II . A more detai led ana - lysis has shown the crudeness and cont radic tor iness of the theoret ic basis of such s ta tements . In spi te of that , th ree b u l k y novels can be classified as a t t emp t s a t the "Grea t T e x t " : The unf in i shed te t ra logy Za svetlimi obzorji (1960. 1963) b y Miško K r a n j e c and the t r i logy Ukana (1965, 1967, 1969) b y Tone Svet ina a re both "his tor izat ions" of l i t e ra tu re ; whi le the t r i logy Zrtoe (1968, 1969, 1970) b v Vladimir Kavčič is a " l i t e ra tu r iza t ion" of h is tory . The f i rs t two use the s tory as an excuse for in t roduc ing documen ta ry , au then t i c his tor ic events. These events happened wide a p a r t f r o m each other in space, the re fo re both au tho r s t r y to connect them b y a s to ry fi l led not only wi th ac tua l pa r t i - c ipan t s in mi l i t a ry actions, who p l a y episodic par ts , bu t also wi th f ic t i t ious f igures , w h o alone can move f rom one documented mi l i t a ry act ion to ano ther . Real- l i fe pa r t i c ipan t s canno t t ake pa r t in all of t h e m ; preserved his tor ic do- cuments would t e s t i fy agains t it. The gap be tween h is tory and l i t e ra tu re is qui te evident . The a b u n d a n c e of his tor ic events dic ta tes an except ional epic wideness, which in t u r n causes super f ic ia l i ty in the psychologic charac te r iza t ion of heroes. It also prec ludes novelties in the na r r a t i ve technique and requires s implif ied, real is t ical ly convent ional pa t t e rns of na r ra t ion , or else the reader would lose control over the mul t i t ude of f igures and events. The control is gua ran t eed only by the o lympian , godlike na r r a to r , whose omnipresence and omnipotence a re fel t in the f i rs t two novels even when he does not force upon the reader his omniscient in te rp re ta t ion of w h a t is going on inside and outs ide the heroes. Such convent ional na r r a t i on fai ls to verbal ize the theme of w a r in the w a y which would reveal to the reader its except ional i ty . Breaking a w a y f r o m the convent ional omniscient realist ic n a r r a t i n g is detectable only in Kavcic 's t r i logy 7.rtve, bu t a n y adequa te consistency was prevented b y the pr inc ipe of epic g r andeu r domina t ing also this t r i logy. — All the three novels have remained wedged in be tween historic object ivism, f ict ion, s tory-tel l ing, epic g randeur , and t rad i t iona l na r r a t i ve technique. T h a t is w h y they have fai led to achieve inner intensi ty of na r ra t ion and w h y they have sought to a rouse a t ten t ion above all by o u t w a r d ef fec ts . This, of course, means tha t the "Grea t T e x t " has not yet been wr i t t en and that it remains the "Grea t" , Metaphysica l . Goal of those be- lieving in it.