List 3. Gospodarske stvari. Naprej čbeloreja slovenska! Spisal Rihard Dolenec. Pozimi leta 1868/69. sem prinesel našim čbelorej-cem v „Novieah" odlomek čbelorejskega razvitka, po-čenši od prvega začetka do današnjega stanja. Danes me je volja pričeto delo nadaljevati, al ne v istem zgodovinskem smislu. Ako se še prav spominjam, sem takratnim vrsticam vdahnil željo, naj bi se naši čbelorejci novih, po Dzierzonu prestrojenih panjev poprijeli. Vzrok temu bila je tadanja moja misel, da bi iz tega v kratkem času potreba nastala obširnejšega čbelarskega slovstva in čbelarskega društva. Dzierzonizirani panjovi bili bi toraj sredstvo ustanovitvi čbelorejo povzdigajočega čbelarskega društva. Na eni strani je to popolna resnica; dokler namreč rabimo pri nas sploh starodavne panjove, ni misliti na pravo povzdigo našega jako jako prvotnega čbelar-stva. In zakaj ne ? — zato, ker se prava, umna, iz neutrudljivega znanstvenega preiskavanja skrivne čbelne narave in iz velicih poskušinj izvirajoča čbeloreja ravnd na Dzierzonizirane, to je, na panjove s premakljivim satovjem opira. Dokler nimamo tacih panjev, ne more se začeti nova umna čbeloreja, a potem tudi ne društvo čbelarsko. Na drugi strani pa to ni resnica, kajti kjer koli na čbelorejska društva naletimo*) in prašamo: iz kakega namena da so prav za prav ustanovljena, povsod dobimo isti odgovor, namreč, da se kraju primerni, dobro sestavljeni Dzierzonizirani panjovi po deželi razširijo, kajti oni so temelj umnemu čbelarstvu. Odkritosrčno moram reči, da to je res tako; društvo naj nam bode sredstvo, dobri panjovi in vse drugo pa cilj in konec. Le s tem, da se vsi čbelorejci združimo ter z združenimi močmi v en namen delamo, je mogoče našo čbelorejo na višo stopinjo povzdigniti. Gotovo imamo mnogo čbelorejcev, kteri brez natančnejšega razlaganja veliko korist čbelorejskega zdru-štva dobro razumejo. Al gotovo je tudi mnogo druzih, ki so nasprotnih misli. Za te velja sledeče pojasnilo. Udje društva bili bi čbelorejci, kteri radovoljno pristopijo. Zraven teh bi se lahko v društvo sprejeli tudi taki, kteri se sicer s čbelorejo ne ukvarjajo, pa jih njena povzdiga vendar zanimuje. Sredstva društvu, v namen povzdige čbeloreje, bila bi blizo sledeča: 1. Društveni izgledni čbelnjak. Kedar se je zadosti udov nabralo, potem bilo bi v prvi vrsti skrbeti za to, da bi se po dani denarni moči, ktera bi iz pristopnine in mesečnine izvirala, izgledni društveni čbelnjak napravil. Pri odločitvi kraja, kje naj bi čbelnjak stal, bi se moralo na vsak način na te paziti, da pride ali v središče dežele, toraj blizo Ljubljane, ali pa v kak čbeloreji posebno ugoden kraj, kjer se kak obče za umnega in skušenega spoznan čbe-lorejec znajde, ki bi hotel oskrbništvo čbelnjaka in znabiti tudi vodstvo celega društva pogojno prevzeti. Čbelnjak naj bi bil na dva dela razdeljen: prvi in veči del naj bi bil strogo gospodarsk ali špekulativen; drugi pa poskušalen. V poskušalnem naj bi se vse skušnje izvrševale. V njem naj bi bila tudi vsa čbelna plemena , kakor tudi vsakovrstna čbelna stanovanja in orodja zastopana. 2. Društven perijodično, znabiti vsak mesec enkrat, izhajajoč časnik. — Poglavitni namen časnika naj bi bil ta, da bi se po njem Čbeloreja sploh, posebno pa nam sila potrebni naravcznanski del razlagal, in tako manj podučene čbelorejce podu-čeval. Po tej poti bi se gotovo najhitreje različne krive misli, ktere so žalibog zel6 zaplodene, izpulile in namesti njih resnica zasejala. *) V njem bi se sploh vse društvene zadeve, poročila itd. razglaševalo. Tudi bi lahko zanimive prevode iz druzih čbelorejskih časnikov prinašal. 3. Večkratni shodi društvenikov, zdru-* ženi z majhnimi razstavami. (Konec prihodnjič.) *) Čbelorejskih društev nahajamo dosti na Nemškem, pa tudi v našem cesarstvu, na priliko v Olomucu, dunajskem Novemmestu, ogerskem Starem gradu itd. Pis. *) Naj mi je dovoljeno, tukaj le eno smesnico omeniti. V neki vasi na Gorenskem me je hotel nek Čbelorejec (inteligenten mož, ne prost kmet!) prepričati, da se kraljica plemeni z neko muho, ki se žol imenuje, in ne s troti! Pis. Naprej čbeloreja slovenska! Spisal Rihard Dolenec. (Konec.) Dalje bili bi pripomočki čbelarskemu društvu: 4. Društvena mizarnica, v kteri bi se dobri Dzierzonizirani panji in vsa druga orodja zanesljivo izdelovala. To bi se po nizki ceni, in ko bi društveno premoženje zadostno bilo, tudi brezplačno med ude razdelilo. Besedo „dobri" podčrtujem z opombo, da je med onim in drugim panjem velikansk razloček. Tako na primer ne zaslužijo tisti panji, o kterih je bilo v kovicah" (1868/9. 1.) za odgovor na mojo priporočbo rečeno: „da ni treba še le Dzierzoniziranih panjev od daleč naročevati, saj jih imamo v središču Ljubljane, to je, na frančiškanskem vrtu", nobene posneme. Oni so še vedno taki, kakoršne je mojster Dzierzon znabiti pred 20 leti iznajdel, al pa še taki ne, ker ne verjamem, da bi bil on kak panj s tako nepraktičnimi merami sestavil, naj že bo v votlini ali pa v debelosti desek, kakor so ravno tisti. V dvajsetih letih se d& pa marsikaj popraviti in zboljsati. Gotovo dobro, vsem zahtevam zadostljivo sestavljen Dzierzoniziran panj videti imeli smo priložnost pri zadnji razstavi c. kr. kmetijskega društva na Poljanah v Ljubljani. To ie memogredž. 5. Središče za kupčijo medli in voska. S tem hočem reči, da bi društveniki svoj za prodaj namenjeni med in vosek oskrbništvu društvenega čbel-njaka izročili. To bi se potem s kakim kupcem seznanilo, ter ž njim v stalno kupčijo stopilo. S to napravo bilo bi gotovo dosti pridobljenega, kajti potem bi ne bil posamesen čbelorejec prisiljen, svoje panjove potujočim prekupovalcem stresati, kteri naj raji dobro robo po nič plačujejo in jo vrh tega še v malo vredno, na vsak način pa svinsko drozgo spremene, ampak prišel bi dober in čislan med v kupčijo. To bi se posebno s tem doseglo, da bi se le popolnoma čist, izprešan ali pa na centrifugalnem stroji iztepen med , in ravno tako tudi le snažno stopljen vosek sprejemal. Tudi bilo bi potem mogoče posebno dober med, kakor je kraški iz ožepka, v belem satovji jako drago (tudi po 60 — 80 kr.) v tako imenovane izbranostne kupčije (Delikatessen-handlung) prodajati, kterih se na Dunaji ne manjka. Vožnja ne dela nikake težave, saj ni treba druzega, nego satovje, ktero v klopcah ali pa v celih okvircih lepi, iz panja vzeti, ter v panj enake zabojčke položiti in pokrov pribiti. Cesar tukaj ne smemo pozabiti, je pa to, da bi društvo tudi prodajo celih živih panjev lahko v roko vzelo. Kakor je sploh znano, prišla je kranjska čbela v zadnjih letih tako v ceno, da se panj po 8 tolarjev plačuje. Dozdaj se le dva čbelorejca s to kupčijo pečata, in ta vsako leto več sto panjev čez mejo naše dežele in tudi čez meje cesarstva pošiljata. 6. Vreditev pašnega plačila. Tisti čbelorejci, kteri svoje čbele na Kras na pašo vozijo, dobro ved6, kako prenapeto plačilo se od panja tirja (do 20 kr.). Da bi se nič ne plačevalo, tega ni zahtevati; al prenapetemu plačilu bi se pa vendar moralo v okom priti, ker ono čbelorejskemu napredku nikakor ne koristi. 7. Pripomoč, da bi se čbele po železnici na pašo vozile. V ta namen bi se moralo društvo z ravnateljstvom dotičnih železnic porazumeti, da bi ono 1) navadnim vozovom, nalašč za čbelno prevaževanje potrebne zmetna tla (Federboden) dodalo, in 2) da bi se vozna cena primerno znižala. List 4. 26 • To bi bil poglavitni obris sredstev, kterih bi se imelo čbelorejsko društvo posiužiti. Da niso edina, razume se samo po sebi, kajti okoliščine časa in druge razmere prinesejo marsikaj seboj , kar se ne more naprej vedeti in obravnavati. Za tega del naj to zadostuje s hrepenečo željo, naši čbelorejci naj bi slabotno mojo mi^el prevdariti blagovolili, in po natančnem prevdarku po isti poti, to je po »Novicah*' svoje mnenje razodeli.