Izdaja Cinkarna Celje metalurško kemična industrija, Celje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Sentjurc. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkarnar« Cinkarna, Celje. Telefon 23-981, interno 430. Tisk: »Papirkontekci ja« Krško. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časnik oproščen davka na promet proizvodov (St. 421-1/73, z dne 9. 1. 1973). LETO XX CELJE, junij — julij 1973 ŠTEVILKA 4.-5. Četrtletni poslovni rezultati Nekateri poslovni tokovi, tako notranji kot zunanji, so negativno vplivali na finančni rezultat, zato nismo dosegli za to razdobje planiranih bruto skladov. Dosegli smo le 10,38% planiranega letnega dobička v znesku 1.776.453 dinarjev. Negativni vplivi na finančni rezultat: # nedoseganje planiranega fizičnega obsega proizvodnje in reaLizacije, posebno še, ker je izpadel velik del reali-acije proizvodov, katerih akumulativinost je nad poprečjem; # porast cen surovin, goriva in embalaže nad planiranimi v znesku 1.619.118 dinarjev; # Popravek finančnega rezultata iz naslova terjatev s prekoračenim zakonskim rokom v znesku 2,830,190 dinarjev. # Zamrznjene prodajne cene, ki onemogočajo kompenzacijo vse hitrejšega porasta cen surovin iz uvoza, goriv, transportnih stroškov in električne energije. V naslednjem razdobju bo dispariteta med porastom cen materiala zamrznjenimi cenami zaradi vse večjega porasta svetovnih cen kovin in kemičnih proizvodov ter devalvacije dinarja, povzročila znatno večje izpade dohodka od onih v prvem trimesečju. obseg realizacije izdelkov in u-slug zaostaja v prvem trimesečju za onim, ki je bil planiran po osnovnem planu za 15,07%. Vplivi na odstopanje od vrednosti prodaje, ki je bila planirana po osnovnem planu v merilu celotnega podjetja za prvo četrtletje 1973 Vrednost manjših prodanih količin od planiranih 24.026.557 din. Vrednost večjih prodanih količin od planiranih 6.588.950 din. Izpad zaradi manjšega fi- zičnega obsega prodaje 17.437.607 din. Doseganje večjih prodajnih cen od planiranih 5.236.958 din. Doseganje manjših prodajnih cen od planiranih 1.653.761 din. Povečanje realizacije iz naslova cen 3.583.197 din. REKAPITULACIJA Izpad fizičnega obsega realizacije din 17.437.607,- Povečanje iz naslova cen din 3.583.197,-Izpad planirane vrednosti prodaje per saldo din 13.854.410.- Doseganje osnovnega planaprodaje poposlovnih enotah: Poslovna enota ! Doseganje fizičnega obsega 1 plana prodaje brez Doseganje plana i prodaje z upoštevanjem Opomba vpliva cen j cen PE metalurgija 93,30 99,35 PE kemija 84,76 83,99 znižanje cen PE grafika 62,61 67,45 PE vzdržev. obrati 59,41 63,94 samo prod. tujim P E transport 236.20 263,78 samo prod. tujim (Nadaljevanje na 2. strani) • • • Izvoljeni novi samoupravni organi Z novo organizacijo dela in poslovanja v Cinkarni — Celje ter z upoštevanjem ciljev sprejetih amandmajev ustav SFRJ in SRS je Centralni delavski svet že v letu 1972 sprejel okvirni program organizacije samoupravljanja v podjetju. Bistvena prvina programa samoupravljanja je v tem, da se delavci samoupravno organizirajo v okviru temeljnih organizacij združenega dela, ki se preko sprejetega samoupravnega sporazuma združujejo v organizaciji združenega dela Cinkarne — Celje. nost je opravičilo 11,1%, svoje odsnotnosti pa ni opravičilo 5,3% volilnih upravičencev. Najboljše so se izkazali delavci kemijskega obrata v Mozirju ;saj so volili 100%. Najslabše so se pa izkazali delavci anorganske kemije, volilo je 73,80 % volilnih upravi- GIBANJE CELOTNEGA DOHODKA IN REALIZACIJE Primerjava s planirano realizacijo v merilu celotnega podjetja brez PE Ti 02, ki še ni pričela s proizvodnjo. Letna planirana brutorealiza-cija gotovih izdelkov in uslug je bila dosežena s 24,44%, neto realizacija s 24,69% (25% = 100). Doseganje netorealizacije je ugodne jše, ker je bilo odobrenih manj rabatov in uporabljeno manj sredstev za prevoze izdelkov, kot je bilo planirano. Primerjava knjigovodsko u-gotovljene realizacije na letni plan daje dokaj ugoden rezultat, ker pada sezonska intenzivna prodaja nekaterih izdelkov prav v prvo trimesečje — modra galica, modri baker, super-fosfat, humoviti in ker ni izločen vpliv cen na znesek prodajne vrednosti. Pravilno sliko o doseženih rezultatih nam daje le primerjava realizirane prodaje vrednosti z ono, ki je bila načrtovana po osnovnem planu. Osnovni plan fizičnega obsega vrednosti prodaje (brez vpliva cen) smo dosegli le s 84,93%. ob upoštevanju večjih doseženih cen od planiranih (manjša masa rabatov in prevoznih stroškov) pa z 88,01%. Fizični Ker se je z novo organizacijo podjetja povečalo število enot in ker je potekel triletni mandat dosedanjim članom samoupravnih organov, je centralni delavski svet v mesecu marcu razpisal volitve novih članov v samoupravne organe podjetja. Volitve so bile 25. aprila 1973. Z novo organizacijo obstoja v podjetju 6 poslovnih enot, ki imajo svoje delavske svete, ter enota glavne direkcije s skupnimi službami, ki pa nima svojega delavskega sveta. V tej enoti pa posamezni sektorji svoje samoupravne pravice in dolžnosti uveljavljajo na zborih delavcev. Na volitvah dne 25. aprila 1973 so delavci posameznih poslovnih enot izvolili svoje predstavnike v petnajstčlanske delavske svete in po enajst članov v centralni delavski svet. Delavci glavne direkcije s strokovnimi službami pa so izvolili enajst članov v centralni delavski svet. IZID VOLITEV Same volitve so potekale v redu. delavci Cinkarne so disciplinirano in v veliki večini o-pravili svojo dolžnost. V poslovni enoti metalurgija je vodilo 87,10% volilnih u- pravičencev, 17,5 % je opravičilo svojo odsotnost, 4.4% pa svoje odsotnosti ni opravičilo. V poslovni enoti kemija je volilo 82,30% volilnih upravičencev, 9,8 % je opravičilo svojo odsotnost, 7,9 % pa svoje odsotnosti ni opravičilo. V poslovni enoti grafika je volilo 90,30 % volilnih upravičencev 8,7 % je opravičilo svojo odsotnost, I % pa svoje odsotnosti ni opravičilo. V poslovni enoti titanov dvoksid je volilo 90,15 % volilnih upravičencev, 5,6% je o-pravičilo svojo odsotnost, 4,25 % pa svoje odsotnosti ni opravičilo. V poslovni enoti transport je volilo 87,35 % volilnih upravičencev, 12,65 % je svojo odsotnost opravičilo, neopravičenih izostankov ni bilo. V poslovni enoti vzdrževanje je volilo 80,95 % volilnih upravičencev, 11,80% je svojo odsotnost opravičilo, 7,25% pa svoje odsotnosti ni opravičilo. V enoti glavna direkcija s strokovnimi službami je volilo 86,30 % volilnih upravičencev, 7,2 % je svojo odsotnost opravičilo, 6,5 % pa svoje odsotnosti ni opravičilo. Povprečje za celo podjetje pa je naslednje: — volilo je 83,6 %, svojo odsot- Drago Murovič Podpisana pogodba o poslovno — tehničnem sodelovanju Cinkarne in Tehnomercatorja. Na sliki: generalni direktor Cinkarne Franjo Klinger, dipl. ing.: »Poslovno sodelovanje je raslo iz leta v leto.« (Več na strani 9.) Četrtletni poslovni rezultati (Nadaljevanje s 1. strani) Vplivi na odstopanje od vrednosti prodaje, ki je bila plani- rana po osnovnem planu za čas od 1. I. do 31. III. 1973 po poslovnih enotah. Fizični obseg prodaje Gibanje cen Poslovna v dinarjih Realizacija enota večji manjši večje manjše povečana zmanjšana PE matelurgija — 3.448.618 3.113.009 — 335.609 PE kemija — 5.453.448 — 722.894 — 6.176.342 PE grafika PE vzdrževalni — 8.467.815 1.095.639 — — 7.372.176 obrati — 373.119 41.683 — — 331.436 PE transport 276.090 — 55.760 — 331.850 Glavna direkcija 29.303 — — — 29.303 Skupaj 305.393 17.743.000 4.306.091 722.894 361.153 14.215.563 Do največjih izpadov fizičnega obsega realizacije je prišlo v PE grafika in PE kemija. Ta dva izpada predstavljata 79,8% celotnega izpadlega fizičnega obsega planirane prodaje. PRODAJA V TUJINO 27,7% dosežene vrednosti izdelkov in uslug je bilo prodano v tujino. V tem razdobju smo izvozili za 1,578.340 $. Osnovni plan za to razdobje je bil dosežen z 88,72 %. ' 67,71 % vrednosti doseženega izvoza je bilo prodanega za konvertibilno valuto, ostanek pa na vzhodnoevropsko področje. V primerjavi z istim razdobjem preteklega leta je vrednost izvoza, izražena v USA$ porasla za 63,85%. PROIZVODNI REZULTATI Primerjava z istim razdobjem preteklega leta V merilu celotnega podjetja je v letošnjem prvem četrtletju porasla vrednost blagovne proizvodnje v primerjavi z ono, ki je bila dosežena v istem razdobju preteklega leta za 20,19%. Posamezne poslovne enote so v primerjava s preteklim letom dosegle naslednje stopnje povečanja proizvodnje: PE metalurgija za 25,31%, PE kemija za 8,49% ,PE grafika za 20.29%, PE vzdrževžanje za 298,40%. Doseganje proizvodnje, ki je bila planirana po osnovnem planu za prvo četrtletje 1973. Osnovni plan proizvodnje v merilu celotnega podjetja ni bil dosežen. Izpadlo je 11,69% za to razdobje načrtovane vrednosti proizvodnje. Doseganje osnovnega plana blagovne proivodnje posameznih poslovnih enot: PE metalurgija 101,74%, PE kemija 86,98%, PE grafika 69,93%, PE vzdrževalni obrati 34,97%. Izpadi proizvodnje, ki so vplivali na doseganje osnovnega plana PE metalurgija je osnovni plan sicer dosegla, vendar pa je ostalo vprašanje izkoristka kapacitete obrata za proizvodnjo cimkove žice še vedno odprto; osnovni plan proizvodnje žice je bil v tem razdobju dosežen le s 33,47%. V primerjavi z istim razdobjem preteklega leta pe je proizvodnja celo padla za 50%. 2 CINKARNA PE kemija — V tej poslovni enoti je bila dosežena planirana proizvodnja naslednjih proizvodov: cinkovega sulfata (106,65%), cinkovega belila (123,19%) tekstilnih pomožnih sredstev (109,31 %) ter na ona v obratu; Ljubiji sicer v spremenjenem asortimentu, ki pa je bolj rentabilen (več V O B A, manj zemeljskih barv, več osnovne antiklorozijske barve). Proizvodnja vseh ostalih proizvodov ni dosegla planirane. PE grafika — Dosežena je bila planirana proizvodnja mi-krocink plošč in oslojenih ke-molit plošč. Proizvodnja ostalih proizvodov ni dosegla planirane. Najmanjši je izpad proizvodnje kemikalij za grafično industrijo (le 4,38%), največji pa tiskarskih barv (61,57%) ter pomožnih sredstev (63,37%). PE vzdrževalni obrati — Izpadlo je 65,03 % vrednosti planirane proizvodnje. Usluge galva-ne so dosegle le 39,14% načrtovane proizvodnje, medtem je proizvodnja betonskih votlakov v tem razdobju v celoti izpadla. Planirana eksterna realizacija u-slug strojnega in gradbenega oddelka prav tako ni bila dosežena. Produktivnost dela na zaposlenega brez TiOj ter primerjava I. tromesečja 1972 napram I. trimesečju 1973: i — III. 1972 I — III. 1973 Indeks 1972 = 100 Vrednost proizvodnje po stalnih cenah 52.897.162 63.577.215 120,19 Poprečno število zaposlenih 1.462 1.548 106,88 Vrednost proizvodnje na zaposlenega 36.181 41.070 113,51 Poprečni osebni dohodek na zaposlenega na podlagi vkalkulira- nih ur Leto 1972 1972 I — III 1973 1 _ 111 1972 I Indeksi 1973 I-III — III 1973 Dinarjev 1.746,75 1.498,85 1.859,31 106,44 124,04 FINANČNA UČINKOVITOST POSLOVANJA V PRIMERJAVI S PLANIRANO Finančni rezultat ni dosegel planiranega, ker ni bila dosežena planirana masa realizacije na eni strani, po drugi strani pa so uporabljena sredstva porasla bolj kot realizacija. Posledica teh gibanj je porast udeležbe porabljenih sredstev v strukturi realizacije od 74,56% na 77,71, materiala od 65,32% na 66,38% amortizacije od 4,64 % na 4,75 %. Izredni izdatki so porasli predvsem zaradi popravka finančnega rezultata iz naslova terjatev s prekoračenim zakonskim rokom (kupci nad 90 dni) v znesku 2.830.189,52 dinarjev. Zaradi vseh teh vplivov je bil planirani dohodek dosežen le s 21,93% od letnega plana, v strukturi celotnega dohodka pa je padel od planiranih 21,84% na 19,60%. Znesek bruto skladov pa je dosegel le 1038 % 'letnega planiranega zneska (25 % = 100). Če bi ne bilo zgoraj omenjenega odpisa iz naslova terjatev od kupcev, bi bil planirani dohodek dosežen s 24,8 %, bruto skladi pa s 26,91 %. Na porast stroškov materiala so že vplivale podražitve v znesku 1.619.118 dinarjev, in to predvsem iz naslova podražitev goriv, maziiv, piritnih koncentratov, cinka, embalaže in nekaterih uvoznih surovin v PE grafika. (Nadaljevanje na 3. stremi) Nadaljevanje raziskav celjskega gradu Letos oktobra bo celjski Zavod za spomeniško varstvo nadaljeval s sistematičnimi raziskavami gradu Gornje Celje. Med drugim bodo nadaljevali z arheološkimi izkopavanji v glavnem dvorišču palacija gradu in hkrati utrdili ter delno obnovili najbolj ogroženi severni zid grajskih razvalin nad vhodom s Pelikanove poti. Med izkopavanji bodo v sodelovanju z Olepševalnim in turističnim društvom Celje v kletnih prostorih Marxovega grajskega gostišča pripravili razstavo najdb lanskih arheoloških izkopavanj v palaciju gradu. Lanska arheološka izkopavanja so namreč pokazala, da je obstajala na mestu sedanjih grajskih razvalin utrdba že približno 300 let pred Celjskimi grofi. PIANINE VABIJO Slovenija je dežela, ki se ponaša z raznolikostjo pokrajine, to pa nudi vsakomur svoj užitek. Velike možnosti so dane ravno planinstvu, saj sta predvsem Gorenjska in pa Štajerska naravnost idealni za udejstvovanje na item področju. Zato ni naključje, da letos slavimo o-semdesetletnico Planinske zveze Slovenije. V teh desetletjih so dali pečat našim planinam mnogi drzni in vneti planinci, tako Dežman, dr. Kugy, Aljaž in dru, gi. Današnji čas je čas modeme civilizacije. Njegov tempo je iz dneva v dan hitrejši, pločevina ubija človekov čut za naravo. Da bi ubežali tej uničujoči sili, da se ne vdajamo življenju v mestih in da si krepimo telo, moramo poiskati primerno rešitev. In ravno planine so tiste, ki nam nudijo svoje lepote, svež zrak, krepitev človekovega organizma, kar je nujno potrebno za boljše počutje, za večje delovne uspehe. Kdor se namerava posvetiti planinam, bo pričel z manjšimi sprehodi, spoznal bo najprej svojo ožjo okolico, vsak naslednji izlet pa bo zahtevnejši. Ob tem pa bo doživljal nešteto nepopisnih trenutkov, sproščen bo užival v naravi in znal bo ceniti njene lepote. V Cinkarni deluje Planiška sekcija, ki se trudi, da bi zbudila zanimanje za izlete v gore. Do sedaj sta bila organizirana dva izleta, in sicer v maju izlet na Kopitnik in Gore nad Hrastnikom, v juniju pa na Raduho. Oba izleta sta bila številčno zelo skromna za tak kolektiv kot je Cinkarna. Planinstvo je tudi ena izmed TRIM aktivnosti, zato pričakujemo večji odziv za naslednje vpone. Vietošnjem letu je predviden naslednji program: ♦ Kopitnik, Gore nad Hrastnikom — 26. 5. 1973; ♦Raduha — 30. 6. in 1. 7. 1973; ♦ Kamniške Alpe — 13. in 14. 7. 1973; ♦ Peca — 24. in 25. 8. 1973; . ♦ Triglav — 6., 7. in 8. 9. ♦Boč nad Poljčanami — 13 10. 1973 Prva dva izleta sta že mimo. Apeliramo pa na večjo udeležbo, predvsem zaradi možnosti izvedbe vpona na Triglav. Ta tura je precej zahtevna, zato vabimo člane kolektiva, da se u-deležujejo predvidenih izletov. S tem si bomo nabrali nekaj kondicije in izkušenj ter nam bo vzpon na Triglav precej lažji. Vsekakor pa želimo, da tudi planinci počastimo stoletnico Cinkarne in zato naj akcija »Sto cinkamarjev na Triglav« uspe! Marija Pečnik Ukrepi za izboljšanje dostave malice V zvezi s sklepom CDS, da je treba izdelati poročilo o načinu dostave in razdeljevanja toplega obroka v Cinkarni, smo se lotili študije o organiziranju bolj racionalne preskrbe članov kolektiva s hrano. Vsem je znano, da ima naše podjetje sklenjeno pogodbo s samopostrežno restavracijo, ki nam vsakodnevno dostavlja toplo in suho hrano po naročilu. Hrano dostavljajo dvakrat dnevno, in sicer v dopoldanskem in popoldanskem času. Hrano za nočno izmeno dostavljajo v popoldanskem času. Hrano za nočno izmeno dostavljajo v popoldanskem času, kajti s finančnega vidika je neracionalna dostava ponoči, obenem pa samopostrežna restavracija ni pripravljena dostavljati hrano v tem času. Problemi, ki so nastajali ob dostavi hrane so številni, vzroki pa so različni. Kot najvažnejši razlogi za neurejeno dostavo in delitev hrane so predvsem naslednji: — veliko pomanjkanje porcij za dostavo hrane na različna de- Četrtletni rezultati (Ndaaljevanje s 2. strani) Izpad fizičnega obsega realizacije je še toliko bolj negativno vplival na finančni rezultat, ker gre za izpad dela proizvodnje v grafiki, ki je med aku-mulativnejši proizvodi. Pregled doseganja bruto skladov po posameznih poslovnih enotah Poslovna enota Doseganje bruto skladov (25 % = 100) PE metalurgija 72,35 % PE kemija 20,18 % PE grafika 1,39 % PE vzdrževalni obrati 22,29 % PE transport 99,72 % Pregled nekaterih stroškov v porabljenih sredstvih v dinarjih Vrsta stroškov Kilometrine Potni stroški v državi Potni stroški v tujini Dnevince v državi Dnevnice v tujini Stroški reklame, propagande Izdatki za reprezentanco Stroški sejmov, razstav Planirano za leto 1973 305.980 215.740 161.990 707.070 151.970 1.180.636 282.260 522.450 Vkalkulirano januar-marec 30.891 83.030 38.842 100.542 44.219 144.316 29.270 75.250 1973 % doseganja plana 10.09 38,48 23,97 14,21 29.09 11,93 10,36 14,40 Doseganje planiranega finančnega rezultata Cinkarne (brez Ti02) za čas od 1. I. do 31. III. 1973: OPIS Plan za Vrednost Prodajna vrednost bruto 446.256.846 Rabati 10.501.060 Prevozni stroški izdel. Prodajna vrednost 5.586.026 neto 430.169.760 Porabljena sredstva: 332.735.871 — material 291.510.524 — storitve — dnevnice terenski 12.708.411 dodatek 859.040 — izatki, reklame propagande, reprezentance 1.462.896 — drugi materialni stroški 2.872.500 — amortizacija 20,709.186 — izredni izdatki nad dohodkom 2,613.314 Dohodek 97,433.889 Delitev dohodka: 80,319.616 Pogodbene obveznosti 19,465.141 — zakonske obveznosti 6,416.850 — osebni dohodki 54,241.605 — drugi osebni prejemki 196.020 Bruto skladi 17,114.273 Kritje drugih obveznosti 4,393.323 Sredstva za sklad skupne porabe 2,556.023 Posojilo za manj razvite republike 1,837.300 Neto skladi + skladi skupnih rezerv 12,720.950 1973 dura % Doseženo I — III 1973 Vrednost Struktura % Doseg. plana % 100,00 109.034.324 100,00 24,44 2,40 1.903.063 1.74 18,12 1,20 924.032 0,35 16,54 96,40 106.207.179 97,41 24,69 74,56 84.844.102 77,81 25,50 65,32 72.379.020 66,38 24,83 2,85 3.160.539 2,90 24,87 0,19 144.762 0,13 16,85 0,33 173,587 0,16 11,87 0,64 643.906 0,59 22,42 4,64 5.177.297 4,75 25,00 0,59 3.164,991 2,90 121,11 21,84 21.363.007 19,60 21,93 18,00 19.586.624 17,96 24.39 4,36 5.032.185 4,61 25,85 1,44 1.490.045 1.37 23,22 12,16 12.943.230 11,87 23,86 0,04 121.164 0,11 61,81 3,84 1.776.453 1,64 10,38 0,98 1.096.230 1,01 24,95 0,57 639.005 0,59 25,00 0,41 457.225 0,42 24,88 2,86 680.223 0,63 5,35 rumentih, ki so bili v veljavi v le- tu 1971, ko smo sprejemali sanacijski program, bi bil finančni rezultat, prdeviden s sanacijskim programom, za I. četrtletje celo presežen. Ker pa smo morali doseženi rezultat zmanjšati za dinarjev 2.830.190,- iz naslova terjatev od kupcev preko zakonskega roka smo dosegli le 46% predvidenega finančnega rezultata. Do odstopanj od predvidene proizvodnje prihaja predvsem zaradi drugačnih pogojev poslovanja od onih, ki so bili v letu 1971. lilna mesta; — pomanjkanje centralnih de- lilnih mest in higienska neurejenost prostorov prehrane; ^4^ — malomaren odnos.-do 'problemov prehrane, razbijanje porcij, njihovo nepravočasno vračanje, koriščenje porcij v druge namene ipd. — neorganizirana dostavna služba s strani Samopostrežne restavracije; — ostali manjši vzroki, ki so predvsem subjektivne narave (odsotnost šoferja, okvara dostavnega avtomobila, zakasnitev naročil ipd.) Navedeni vzroki, ki se med seboj prepletajo so včasih povzročili večje zakasnitve dostave, kar je povzročilo določene materialne posledice, saj delavci ob določeni uri, ki je rezervirana za malico prenehajo delati in čakajo na prihod malice. V razgovoru s predstavniki Samopostrežne restavracije, smo problem pravočasne dostave postavili z vso ostrino, saj si ne moremo dovoliti izpada delovnih ur zaradi zakasnele dostave malice. Predstavniki Samopostrežne restavracije so delno priznali svojo krivdo, vendar so nam očitali tudi naš delež krivde, saj so bili primeri, ko je moral šofer dostavnega avtomobila po trikrat v enem dopoldnevu zbirati porcije, da bi lahko zadovoljili zahteve po naročilu. V razgovoru z obratovodji in drugimi odgovornimi delavca smo se sporazumeli, da bomo tem vprašanjem posvetili več pozornosti. Brez dvoma so bili tu storjeni določeni ukrepi, ker že dalj časa ne ugotavljamo večjih zakasnitev pri dostavi hrane. Razlogov, ki povzročajo težave v dostavi hrane je še veliko, vendar menimo, da jih z opisovanjem ne bomo odpravili, zato smo seznanili Poslovni odbor predvsem s predvidenimi rešitvami za bodočo organizacijo hrane. Te rešitve so v naslednjem: Že dalj časa imamo naročenih 500 novih porcij pri podjetju EMO Celje, (aluminijastih porcij ni več na trgu,) vendar nam še niso dostavljene, ker EMO trenutno nima ustrezne pločevine za izdelavo pokrovov. Takoj ko bodo pokrovi izdelani, nam bodo porcije dostavljene. V razgovorih z obratovodji in drugimi odgovornimi delavci smo se sporazumeli za ustreznejši način delitve hrane. V nekaj dneh bo Samopostrežna restavracija nabavila večjo količino termos loncev in s tem znatno razbremenila potrebo po porcijah, to pomeni, da bodo v prihodnje dostavljali za delavce predelovalnih obratov (valjarna) hrano v termos loncih, ki jo bo v jedilnici valjarne razdelila de- lilka iz samopostrežne restavracije na krožnike, krožnike pa bomo pomivali v naši nekdanji kuhinji. Ravno tak način dostave velja, za delavce v mehanični delavnici, za katere pa se bo hrana delila v bifeju metalurgije. Krožnike bodo umivali v bifeju. Terminski rok dostave malice je naslednji: ob 8. uri bo malica dostavljena iz Samopostrežne restavracije v našo nekdanjo kuhinjo. Ob 8,10 uri bo dostavljena malica v bife metalurgije. Ob 10. uri malica dostavljena v termos loncih v valjarno, kjer jo razdeli delilka iz samopostrežne restavracije, le-ta pa do 10 ure deli hrano v naši kuhinji. V bife TOB bo malica dostavljena ob 9. uri in se deli po dosedanjem sistemu. V obrat KKČ bo malica dostavljena ob 9,30 uri. Ozko grio nam še vedno predstavlja področje TOB, grafike in drugih obratov v tem delu, saj so kapacitete v TOB mnogo premajhne za sedanje potrebe, novi obrati pa nimajo organiziranih ustreznih prostorov delitve. Čeprav je izdelan razpored delitve malice za posamezne obrate, ugotavljamo, da se delavci teh rokov ne držijo, istočasno pa je bife močno zaseden tudi z delavci, ki delajo na gradbiščih Cinkarne (Hidromontaža, Minel itd.). Za bife TOB smo nabavili določeno število miz in stolov, tako da se bo sedanje stanje nekoliko izboljšalo. Za delitev malice v popoldanskem času ne predvidevamo sprememb, saj po postavljeni kontroli dostave malice ugotavljamo, da je le-ta dostavljena v predvidenem času. To so glavni ukrepi za izboljšanje organizaciie dostave in delitve hrane v Cinkarni, uspešni pa bodo le, če jih bodo spoštovali vsi odgovorni delavci, ki bistveno vplivajo na red in organizacijo delitve hrane. LEOPOLD SLAPNIK Občinski praznik Celja v Šmartnem v Rožni dolini Celska občina bo svoj letošnji praznik slavila 21. julija 1973 v Šmartnem v Rožni dolini. Osrednji kulturni dogodek v okviru proslavljanja bo otvoritev prenovljenega kulturnega doma v Šmartnem v Rožni dolini, kjer bo tudi slavnostna seja občinske skupščine s podelitvijo letošnjih Šlandrovih nagrad. Slovesnost bo povzdignil nastop Komornega moškega zbora Celje pod vodstvom prof. Egona Kuneja. Popoldan pa bodo na velikem zborovanju poskrbeli za kulturni spored proslave recitatorji Slovenskega ljudskega gledališča Celje in godbe na pihala tovarne EMO, železarne Štore in ŽPD »France Prešeren«, ki bodo nastopale združeno. Razen tega pa bodo v okviru praznovanja nastopi-pili s svojo uprizoritvijo Remčeve drame DELAVNICA OBLAKOV tudi a-materski igralci prosvetnega društva »Zarja« iz Trnovelj. KULTURNA AKCIJA Priprave za sklenitev družb, dogovora o njenem izvajanju Skupščina Kulturne skupnosti Celje je predlagala, da bi v občini Celje sklenili družbeni dogovor o izvajanju kulturne akcije, ki naj bi pospešila vključevanje delovnih ljudi med koristnike in sooblikovalce kulturnih dobrin in kulturnega ustvarjanja. Skupščina občine Celje in družbenopolitične organizacije — zlasti sindikati in SZDL — so tak predlog naše kulturne skupnosti osvojile. Do sklenitve in podpisovanja sporazuma naj bi prišlo v začetku septembra 1973 — tik pred začetkom nove kulturne sezone. Podpisniki družbenega dogovora o izvajanju kultrne akcije naj bi bile poleg kulturne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij vse delovne organizacije in krajevne skupnosti v naši občini. V družbenem dogovoru naj bi bile točno določene obveznosti kulturne skupnosti in v njej združenih kulturnih dejavnosti na eni strani in vseh drugih udeležencev, kot korist- nikov in uživalcev kulturnih dobrin in kulturnega ustvarjanja na drugi strani. Osnovni namen je vključitev čim večjega števila delovnih ljudi — bodisi v pasivno ali aktivno kulturno u-dejstvovanje. Pod pasivnim kulturnim u-dejstvovanjem je razumeti obiskovanje kulturnih prireditev (gledaliških predstav, koncertov, muzejev, galerij, čitanje knjig itd.) pod aktivnim udejstvovanjem pa razumemo Vključevanje delovnih ljudi v najrazličnejše oblike amaterskega kulturnega ustvarjanja. V vsaki delovni organizaciji naj bi pripravili svoje progra- POTRJEN PROGRAM KULTURNE SKUPNOSTI Skupščina občine Celje je na svoji seji 20. aprila 1973 potrdila program Kulturne skupnosti Celje za leto 1973 in hkrati brez pripomb sprejela tudi poročilo o izvršitvi programa Kulturne skupnosti Celje v prejšnjem letu. Program in finančni načrt Kulturne skupnosti Celje sta skupaj z načeli za delitev sredstev, sankcijami za neizvajanje programa in postopkom arbitraže za morebitna sporna vprašanja tudi nujne sestavine družbenega dogovora o izvajanju programa, ki ga morajo na osnovi zakonov o kulturnih skupnostih in njihovih dejavnostih skleniti vsako leto kulturna skupnost, občinska skupščina in Izvršni svet SR Slovenije. S tem družbenim dogovorom potem občina in republika skupaj zagotovi jo za uresničitev programa potrebna finančna sredstva. Za uresničitev programa Kulturne skupnosti Celje v letu 1973 bo skupno potrebnih 10.035.343 din. Od tega bo zagotovila občina Celje 4,372.500 din, republika 3,440.000 din in Kulturna skupnost Slovenije ter 4 CINKARN AR me izvajanja kulturne akcije in ga posredovali s svojimi željami in predlogi kulturni skupnosti. Kulturna skupnost pa bo s pomočjo sindikatov in Zveze mladine izdala v avgustu poseben prospekt s podrobnim opisom programov vseh celjskih kulturnih zavodov, s cenami a-bonmajev, z opisom možnosti obročnega odplačevanja, s seznami vseh amaterskih kulturnih društev in njihovih sekcij, njihovimi naslovi ter urami vaj. Ta prospekt naj bi predvsem informiral o vseh možnostih pasivnega in aktivnega kulturnega udejstvovanja delovnih ljudi v naši občini .Pri sestavljanju programov kulturne' akcije v posa- meznih delovnih organizacijah se bodo prospekta lahko' posluževali kot pripomočka pri odločanju, kaj je za posameznega delavca ali ves kolektiv najprimerneje in najbolj zanimivo. Tako bi se lažje odločili, kako in kje ter v kakšnem obsegu se bodo vključili v kulturno akcijo. Pripominjamo, da pri kulturni akciji ne gre toliko za dodatno finančno podpiranje kulture v naši občini (čeprav je tudi ta oblika močno zaželena), temveč predvsem za kulturno osveščanje naših delovnih ljudi in njihovo vključevanje v kulturne dejavnosti. Že samo na ta način bodo že obstoječe zmogljivosti kulturnih zavodov in društev bolje izkoriščene. Kulturno osveščeni delavci bodo bolj razgledani in na ta način posredno uspešnejši tudi na svojih delovnih mestih. Samo tehnične in ekonomske pridobitve sodobne civilizacije namreč ne morejo povsem osrečiti človeka! Vse informacije o kulturni akciji v naši občini lahko dobite pri strokovni službi Kulturne skupnosti Celje, kamor sporočajte ali pošiljajte tudi vse morebitne predloge. Naslov: Strokovna služba Kulturne skupnosti Celje, Muzejski trg l/III, tel. 232-55, interno 9. druge kulturne skupnosti v regiji 843.826.- din, medtem ko bodo lastni dohodki celjskih kulturnih dejavnosti nanesli 1,070,887 din. Razen tega bo Kulturna skupnost Celje prispevala iz svojih prihrankov 308.030 din. S tem bodo kriti vsi potrebni, iz programa izhajajočih, materialni in funkcionalni izdatki ter osebni dohodki v kulturnih zavodih, ustanovah, društvih in skupinah v poklicni in amaterski kulturni dejavnosti, kakor tudi izdatki za akcije, gostovanja, kulturne deleže proslav, štipendiranje, pospeševanje u-metniškega in znanstvenega dela, sanacija knjižnične mreže, kinoteke, kulturno propagandnih akcij in drugih. Všteta so tudi potrebna sredstva za obvezno rezervo skupnosti v višini 1% od letnih dohodkov skupnosti in sredstva za tekočo rezer-ivo skupnosti v višini 2% od let-^nih skupnosti. Proizvodnja in produktivnost v juniju in kumulativno v šestih mesecih leta 1973 Kljub temu, da je bil osnovni plan blagovne proizvodnje za mesec junij dosežen, le z 91,83%, pa je bila vrednost blagovne proizvodnje dosežena v juniju tega leta za 4,44 % večja od one, ki je bila dosežena v istem mesecu preteklega leta in za 8,53 % večja od one, ki je bila dosežena v maju 1973 leta. Posamezne poslovne e-note so dosegle v juniju naslednje proizvodne rezultate: Indeksi doseganja rezultatov Poslovne enote osnovni plan za j unij j 1973 kumulativno I. VI. 1973 I. — VI. 1973 I. VI. 1972 PE metalurgija 98,91 100,31 111,90 PE kemija 99,19 88,62 116,33 PE grafika 79,41 72,38 125.30 PE vzdrževanje (proizvod.) 59,16 44,06 1.145.98 Celotno podjetje 91,83 88,60 116,41 V poslovni enoti metalurgija ni bil dosežen kumulativni osnovni šestmesečni plan naslednjih proizvodov: cinkove žice, zamak cinka, kovinskih grdabenih elementov, rondel, vlitih anod in dimnih tuljav. V PE kemija je bil dose- žen kumulativni osnovni plan naslednjih proizvodov: cln- kovega sulfata, superfosfata, humovita, clnkovega belila, zemeljskih in VOBA-barv, oljnih minijev, antlkorozij-skih osnovnih barv, koro-cink in uslug. Proizvodni ku-lativni plan ostalih proizvodov ni bil dosežen. V PE grafika je bil dosežen kumulativni osnovni plan POV in NO* oslojenih plošč ter kemikalij za grafično industrijo. Ostala proizvodnja ni dosegla planirane. V PE vzdrževanje ni proizvodnja betonskih votlakov in galvane dosegla niti 50% osnovnega kumulativnega plana. Proizvodnost dela na zaposlenega je v primerjavi z ono, ki je bila dosežena v šestih mesecih preteklega leta po-rastla za 7,71,%. V juniju smo izvozili izdelke in usluge v vrednosti 506.409 $, kumulativno v šestih mesecih letošnjega leta pa za 3,017.825 $. Osnovni kumulativni plan je bil dosežen z 89,7% v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta pa je vrednost izvoza padla za 2,5%. 62,23% vrednosti izvoza je bila realiziranega v čvrsti valuti ostanek pa za vzhodnoevropski kliring. OB STOTI OBLETNICI CINKARNE Metalurško pridobivanje cinka se je v Evropi začelo v prvi polovici 18. stoletja, čeprav iz-gleda, da so že v 15. in v 16. stoletju pridobivali cink, sicer v manjšem obsegu, tudi v Harzu v Zahodni Nemčiji. Okoli leta 1730 je Isaac Lawson prinesel iz Kitajske v Anglijo skrivnost pridobivanja cinka. Leta 1939 je John Champion patentiral pridobivanje cinka z destilacijo in v letih 6740 — 1743 je bila v Bristolu zgrajena prva tovarna za pridobivanje cinka na pirometa-lurški način, to je z destilacijo. Naprava je imela letno kapaciteto200 ton. Ta datum lahko štejemo kot rojstno leto retortnega destilacijskega procesa za pridobivanje cinka. Do leta 1758 so uporabljali kot surovino izključno oksidne rude. Toda že leta 1758 je bil patentiran postopek za pridobivanje cinka iz sulfidnih rud po poprejšnji odstranitvi žvepla s pomočjo praženja. Kljub temu pa se je predelava sulfidnih rud razširila šele proti koncu 19. stoletja, ko sta proizvodnja in poraba cinka močno narastli in je začelo primanjkovati oksidnih rud. Neka j let kasneje so cink že tudi pridobivali na Švedskem, na Koroškem in v Slezi ji. Na našem ozemlju je bila v letu 1973 zgrajena Cinkarna v Gaberju pri Celju. Pridobivanje cinka v ležečih retortah je bil skoraj 175 let e-dini postopek za pridobivanje te kovine. Prvi konkurenčni postopek temu klasičnemu načinu pridobivanja cinika z destilacijo v ležečih retortah je bilo elek-trolitično pridobivanje cinka. Prve elektrolize cinka so bile zgrajene v ZDA in so med prvo svetovno vojno leta 1915 začele skoraj istočasno obratovati v dveh podjetjih in sicer pri Anacondi (Montana, ZDA) in v Trailu (Britanska Kolumbija). Postopek se je po prvi svetovni vojni zelo hitro širil in danes pride že okoli 70 % svetovne proizvodnje cinka na elektrolize. S tem je elefktrolitioni postopek za pridobivanje cinka zavzel vodilno mesto med vsemi o-stalimi postopki. Da bi odpravili glavne pomanjkljivosti procesa v horizontalnih rotortah, so v Ameriki v letih 1926 do 1929 razvili postopek za pridobivanje cinka v vertikalnih retortah. Pri tem je večje število manjših retort, ki jih ima peč pri horizontalnem postopku, nadomeščenih z veliko pokončno retorto iz karborun-da, silicijevega karbida. Nekaj let kasneje so se v ZDA pojavili razni elektrotermični postopki, od katerih je bil najvažnejši v Josephtownu, ZDA, kjer so leta 1937 zgradili prvo jaškasto peč za pridobivanje cinka, v kateri se šarža direktno ogreva z električnim tokom. Naslednja faza v razvo ju metalurgije cinka in svinca je uspešna uvedba visoke peči za proizvodnjo surovega cinka in svinca. S tem se je izpolnil dolgoletni sen vseh metalurgov cinka. Pri tem se poleg cinka in svinca istočasno pridobivajo še baker in žlahtne kovine. Ta postopek je razvila in vpeljala angleška družba »Imperial Smel-ting Corporation«. Prvi plavž za cink pa je bil zgrajen v letu 1952 v Avonmouthu v Angliji. Tudi pri nas v Jugoslaviji gradimo že nekaj let takšno peč v Titovem Velesu v Makedoniji, ki bo že v tem letu začela o-bratovati. Po drugi svetovni vojni so še več kot tretjino vsega cinka pridobivali v ležečih retortah. Od takrat pa delež, ki pripada temu postopku, stalno upada, nasprotno pa narašča delež elek-trolitnega cinka in deloma tudi delež cinka, ki ga pridobivamo v visoki peči. Kljub bistvenim tehničnim izboljšavam, ki šobi- le narejene pri postopku pridobivanja cinka v ležečih retortah, pa je podoba, da so dnevi pridobivanja cinka v ležečih retortah šteti in da bo ta postopek, ki je v rabi že preko 200 let in ki je bil 175 let edini postopek, kmalu pripadal še samo zgodovini. ačetek Cinkarne Celje sega nazaj v leto 1873 in letos obhajamo 100-letaico njenega obstoja. Tega leta se je avstrijska država odločila, da zgradi v Gaberju pri Celju talilnico surovega cinka. Prvotno so jo nameravali postaviti v Rimskih Toplicah. Lastnik tamkajšnjega zdravilišča in občina pa sta se temu odločno upirali. Da so Cinkarno postavili v Celju, je bilo več razlogov. Edini takrat znani postopek za pridobivanje cinka je bil pirotehnični destilacijski proces v ležečih Samotnih retortah. Ta postopek zahteva mnogo toplotne energije — goriva, približno 10.000 kalorij za 1 kg cinika, in je v ta namen mogoče uporabiti tudi kalorično manj vredne premoge, kot je na primer lignit. Tega pa je bilo v neposredni bližini Celja, v Velenju dovolj. Tudi ruda je bila sorazmerno blizu in sicer v Rajblu na Koroškem. Ta rudnik je bil tudi v državni posesti. Verjetno pa je bil eden izmed razlogov tudi čim hitrejša germanizacija Spodnje Štajerske in tako čimpreje zgraditi nemški most Dunaj — Trst. Nemški kapital na tem območju bi gotovo bil važno oporišče za germanizacijo. Kako važna je bila ustanovitev Cinkarne v Celju za nemštvo na Spodnjem Štajerskem kaže dejstvo, da so šli nemški celjski mestni očetje z županom Dr. Neckermannom na čelu v Ptuj, ki ga je takrat obiskal avstrijski cesar Franc Jožef I.in so mu tam poklonili in zahvalili za ustanovitev Cinkarne v Celju. Novo osnovano podjetje je dobilo naslov »K. K. Hiitton-vervvaltung Cilli«. Tovarna je bila leta 1874 dograjena, obratovati pa je začela leta 1875. Njen prvi obratovodja oziroma ravnatelj je bil rudarski svetnik Brunner. V teku načrtnega razširjeva-nja obrata je bila v letih 1886 do 1888 zgrajena valjarna na parni pogon, to je proga za valjanje cinka s pritikajočo kotlovnico in strojarno s parnim strojem tvrdke Schultz & Gobel VVien. Leta 1891 je bila,, ^neposredni soseski Cinkarne zgrajena podružnica Tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku, ki je za Cinkarno dolga leta pražila cin-kovo rudo. Topilniški obrat Cinkarne se je postopoma širil. Ker za o-skrbovanje razširjene topilnico ni več zadostovala kapaciteta lastne pražilnice skupno s kapaciteto pražilnih naprav sosednje »Kemične tovarne«, je K. K. Hiittenverwaltung, v letu 1911 — 1912 dogradila novo, sodobnejšo pražilnico in njej priključeno tovarno žveplene kisline po sistemu Opel. Leta 1914 je K. K. Huittenver-waltung odkupila od zasebnika von Lappe-a premogovnika v Zabukovici in v Velenju ter se presnovala v »Berg-und Hiitten-venvaltung Cilli.« Leta 1918, ob zlomu avstro-ogrske monarhije, je prešla Cinkarna v last jugoslovanske države. Rudnika Zabukovca in Velenje sta se oddvojila in dobila samostojno upravo. Cinkarna se je pretvorila v Državno Cinkarno — Celje.« Z razpadom Avstro-Ogrske so nastale nove državne meje. Cinkarna je bila odrezana od svoje rudne baze, to je od rajblške-ga rudnika, kar je državno u-pravo Cinkarne postavilo v težaven položaj v pogledu oskrbe z rudo. Ker takratni državni a-parat ni bil kos težavam ,je državna uprava osvojila nasvet cinkarniške uprave, da Cinkarno ali proda ali pa da v zakup. Po večkratni licitaciji je prišlo dne 22. 9. 1922 končno do zakupne pogodbe med Slavensko banko d. d. v Zagrebu, s predstavnikom Avgustom Praprotnikom. in »Ministrstvom za šume in rudo« v Beogradu. Ustanovljena je bila »Cinkarna d. d.« z delniško glavnico 3,000.000 dinarjev, razdeljeno v 30.000 na lastnika se glasečih delnic nominalno vrednosti po 100 dinarjev. Od tega se je glasom pogodbe odstopilo državi 9900 delnic in sicer od številke 1 do vštevši 9900, kot prednostne delnice, kot njen prispevek na delniško glavnico. Pogodba je bila sklenjena za dobo trideset let, to je z veljavnostjo do inkluzive leta 1952. Po pogodbi je bila država udeležena samo na dobičku, ni pa par-ticipirala na izgubi. Nadalje je bilo v pogodbi določeno, da preidejo vse investicije, ki jih bo družba tekom let izvedla, po preteku pogodbe, brez odškodnine v trajno last države. Poslovodeči podpredsednik in s tem dejanski šef podjetja je postal Todor Lazarevič. Že uprava državne Cinkarne je navezala s češkoslovaško tvrdko C. T. Petzold, Praga, ČSSR, poslovne stike. To je bilo še pod predstojnikom Baeblerjem. Cinkarna d. d. je te vezi še poglobila in kot viden znak trnej-ših stikov je bila zgraditev pocinkovalnice v letu 1923 ob pomoči imenovane inozemske firme.; Po finančnem polomu Sla-venske banke je bil izločen en pratner delniške družbe. Delnice so prešle postopoma — posredno t v.Rude in kovin d. d., Ljubljana, v last slednje oziroma tvrdke C. T. Petzold. Ob posredni in sčasoma neposredni soudeležbi tvrdke C. T. Petzold se je Cinkarna razširila in modernizirala. Vzporedno z razvojem Cinkarne d. d. se je kretal tudi razvoj sosednje Kemične tovarne. Slednjo je od Kemične Hrastnik okoli leta 1925 kupila tvrdka Beer-Sondheimer & Co., Frankfurt, am Main. Nastala je »Pražarna in kemična d. d., Celje.« Po finančnem polomu firme Beer & Sondheimer & Co, je tovarniške instalacije in posest leta 1934 kupil konzorcij delničarjev Cinkarne d. d., brez soudeležbe države. Formirala se je tvrdka »Metalno a. d., Beograd« in ustanovaljeno je bilo podjetje »Metalno a. d., Beograd — tovarna Celje.« V letih 1930 do 1940 je bila doba intenzivnih investicij tako v sami Cinkarni kot tudi v sosednji »Metalni a. d., Beograd — tovarna Celje«, kjer so bili izvzemši državo, praktično isti delničarji kot v Cinkarni. Podroben opis in potek novogradenj v vsakem od teh dveh podjetij bo podan pri tehnološkem razvoju podjetja. Aprila leta 1941 je nemška okupacijska oblast obe tovarni združila v eno podjetje pod firmo »Zinkhiitte A. G. — Cilli,« v katerem so bile združene vse topilnice cirika in svinca v veli-konemškem rajhu. Tekom vojne in vse do osvoboditve v maju leta 1945 Nemci v podjetje praktično sploh niso investirali, temveč so podjetje samo izkoriščali. Po osvoboditvi, v letu 1945 sta se tovarni zopet razšli in poslovali vsaka zase kot »Cinkarna« in kot »Kemična tovarna«, Celje. V tem prvem obdobju po osvoobditvi je bila vsa dejavnost osredotočena predvsem na popravilo in usposobitev naprav, ki jih je okupator do skrajnosti izkoriščal ter na hitro povečanje kapacitet. V letu 1945 je »Kemični tovarni — Celje« bil priključen o-brat superfosfata, ki se nahaja v neposredni bližini in ki je bil zgrajen leta 1926. Do tedaj pa je bil podružnica »Kemične tovarne«, Hrastnik. V letu 1950 je Cinkarna 6. septembra dobila delavsko samoupravljanje in se je takrat formiral prvi delavski svet in u-pravni odbor. Formiranje celotnega dohodka in delitev le-tega na poslovne enote Poslovni odbor in centralni delavski svet sta obravnavala poročilo komisije za pripravo prehoda organizacije podjetja na poslovne enote, ki je imela nalogo pripraviti principe formiranja celotnega dohodka in delitev dohodka na poslovne enote. Oba samoupravna organa sta predlog komisije potrdila. Komisija je obravnavala predlog Zavoda za organizacijo po-solvanja iz Ljubljane in po sklepu centralnega delavskega sveta o oblikovanju nove organizacijske sheme podjetja prevzela dolžnost, da predlagano organizacijsko shemo (makro in mezo) uvede v bodoče poslovanje podjetja, in sicer s 1. januarjem '1973. leta. Komisija je iz sheme organizacije podjetja povzela, da se podjetje razdeli na šest poslovnih enot. Poslovne enote naj bi sestavljale skupine obratov, ki so tehnološko in ekonomsko zaključene enote ter s terh imajo možnost ustvarjanja, ugotavljanje in delitve dohodka. Na tem principu so bile predlagane naslednje poslovne enote: PE metalurgija, PE kemija, PE grafika, PE titanov dioksid, PE vzdrževanje, PE transport in skupne službe podjetja. Centralni delavski svet je potrdil naslednje principe formiranja celotnega dohodka CELOTNI DOHODEK Celotni dohodek na nivoju poslovne enote se oblikuje iz tržne realizacije, iz realizacije poslovanja med enotami tistih proizvodov in 9toritev, ki so predmet blagovne proizvodnje po tržnih cenah, ostalih proizvodov pa po cenah, ki predstavljajo sešteve fiksnih in variabilnih stroškov na enoto in končno iz drugih dohodkov. Seštevek tržne proizvodnje in storitev ter drugih dohodkov posameznih PE predstavlja celotni dohodek podjetja. POSLOVNI STROŠKI L Variabilni stroški Variabilni stroški se oblikujejo na podlagi kalkulacij, katerih osnova je normiran material, energija in embalaža, nabavna cena in količina izdelka. 2. Osebni dohodki izdelave Osebni dohodki izdelave se vkalkulirajo na podlagi normiranih delovnih ur, vrednosti delovnega mesta, povečanega za stimulativni del in z zakonom ter samoupravnim sporazumom določenimi dodatki. FIKSNI STROŠKI Direktni fiksni stroški Direktne fiksne stroške tvorilo: — Stroški kontov razreda 4 vključno z vkalkuliranim investicijskim vzdrževanjem. (Vknjižbe na razredu 4 predstavljajo stroške materiala, ki služi za režijo — pisarniški papir, voda, elektrika itd., tujih storitev, zakonskih in pogodbenih obveznosti, ki se nanašajo na PE — obresti od kreditov, zavarovalne premije in podobno — dnevnice, kilometrina, reprezentanca itd.) — Amortizacija. — Prevaljeni stroški ostalih poslovnih enot. Stroški vzdrževanja in transporta se pre-valjujejo na režijo proizvodnih enot na podlagi predračuna, ki temelji na obsegu del, dogovorjenih z vodje PE, cene delovne ure oziroma km, materiala in tujih storitev. Indirektni fiksni stroški Indirektna fiksni stroški (stroški skupnih služb in absolutno fiksni stroški zaustavljenih obratov) predstavljajo seštevek stroškov naslednjih stroškovnih mest: 100 — splošna uprava 101 — sektor za raziskavo in razvoj 102 — glavni laboratorij 103 — finančno računovodski sektor 104 — kadrovski sektor 105 — samski dom 106 — splošni sektor 107 — kuhinja in počitniški domovi 108 — pralnica in šivalnica 109 — zunanja trgovina 110 — absolutno fiksni stroški zaustavljenih obratov Absolutno fiksne stroške zaustavljenih obratov tvori amortizacija, obresti od investicijskih posojil za te obrate in zavarovalne premije. Principi delitve stroškov skupnih služb in absolutno fiksnih stroškov zaustavljenih obratov na posamezne PE Komisija si je prizadevala, da bi poiskala čimbolj objektivne kriterije za delitev le-teh v cilju, da bi bil dohodek PE čimbolj realen z oairom na razdelitev teh stroškov. Principi delitve stroškov skupnih služb Osnova so tako imenovani gravitacijski faktorji posameznih služb k posameznim poslovnim enotam. N. pr.: stroški kadrovskega sektorja se delijo glede na število zaposlenih, stroški pralnice se delijo na podlagi obsega izvršenih uslug v preteklem letu, stroški finančnega sektorja in plansko analitske službe po obsegu opravljenih del za posamezne enote. V tej organizacijski fazi podjetja nekaterih pomembnejših stroškov (n. pr. 9troški PTT, zemljiškega prispevka in podobnih) ni mogoče po objektivnih merilih prevaliti direktno na PE. Menimo, da naj se v letu 1973 vodijo na stroškovnem mestu 100 (splošna uprava), od koder se po ključu, ki velja za to stroškovno mesto, prevaljujejo na PE. Zaradi tega je tudi znesek za prevalitev iz tega stroškovnega mesta večji kot bi sicer bil, če bi te stroške delili direktno na PE. Stroški skupnih služb se prevaljujejo tudi na storitveni PE (vzdrževanje in transport) zaradi česar je planska cena ene ure storitve večja od one v preteklem letu. Principi delitve absolutno fiksnih stroškov Ti stroški so nastali z zaustavitvijo talilnice in obratov, ki so gravitirali k le-tej. Ker pa je bila odločitev 6 ustavitvi talilnice sprejeta v interesu boljšega poslovanja in na nivoju celotnega podjetja, naj bi prišla v poštev solidarnost tudi ostalih dveh proizvodnih PE. Poslovne enote titanov dioksid pa zaradi udeležbe tujega partnerja ni mogoče pritegniti k solidarnosti skozi stroške. V smislu te obrazložitve je bila predlagana delitev teh stroškov v naslednjem odnosu: 50% PE metalurgija, 25% PE kemija in 25% PE grafika,. Ta odnos je bil dejansko že dosežen v preteklem letu, ker ie metalurgija s svojim ustvarjenim dohodkom dejansko pokrivala tolikšen del teh sredstev. IZREDNI IZDATKI Vsi izredni izdatki se knjižijo v breme dohodka posamezne PE. (Izredne izdatke tvorijo zamudne obresti, penali, 9tajmine, odškodnine, tečajne razlike itd.) PORABLJENA SREDSTVA Seštevek vseh teh stroškov po odbitku OD, zakonskih in pogodbenih obveznosti predstavlja porabljena sredstva PE. DOHODEK Dohodek PE je razlika med celotnim dohodkom in porabljenimi sredstvi. DELITEV DOHODKA Od ugotovljenega dohodka se odštevajo OD, pogodbene in zakonske bveznosti. Ostanek pa predstavlja bruto sklade, ki so enaki tako imenovanemu tretjemu pokritju, ki ga ugotavljamo pri razdelitvi dohodka po sistemu pokrivanja direktnih stroškov. Iz bruto skladov pa mora enota pokrivati še naslednje izdatke, ki se po predpisih pokrivajo iz dohodka: stanovanjski prispevek, sredstva iz sklada skupne porabe ter sredstva za kreditiranje manj razvitih republik in pokrajin. Ostanek predstavlja neto sklade PE, ki se v celoti zbirajo in razdeljujejo na nivoju podjetja in služi za pokritje rezervnih skladov, za intervencije (v primeru negativnih poslovnih re- zultatov posameznih PE) in za razširjeno reprodukcijo v skladu z dogovori med enotami. Stimulacija PE za nad planom dosežen poslovni rezultat Merilo za ugotavljanje poslovnih rezultatov je planirani znesek bruto skladov (tretje pokritje). Nadplanski znesek tretjega pokritja naj bi se delil takole: — 50% v intervencijski sklad podjetja, — 50% ostane enoti, ki ta sredstva lahko deli dalje tako, da 12,5 % porabi za povečanje izplačil osebnih dohodkov, 12,5 % za formiranje lastnega rezervnega sklada za osebne dohodke, 25,0% za sklade enote. Pri povišanju osebnih dohodkov je potrebno še upoštevati samoupravni sporazum (KOD + faktor stimulacije), ki mora biti določen za vsako enoto posebej. SREDSTVA PODJETJA IN OBVEZNOSTI IZ KREDITOV V poslovnih stroških je že za-popaden tisti del le-teh, ki izhaja iz razdelitve osnovnih in obratnih sredstev na poslovne e-note. To so amortizacija, obresti od investicijskih kreditov za osnovna in trajna sredstva ter o-bresfci od kratkoročnih kreditov. Pri tem je bila upoštevana potrebna masa obratnih sredstev za posamezne PE. Masa za osnovna sredstva posamezne PE pa itak izhaja iz koriščenja le-teh. Odplačevanje anuitet iz naslova vseh kreditov Vsi najeti krediti so bili o-predeljeni po koriščenju posameznih PE. Zaradi tega del anuitete, ki odpade na obresti, pokrivajo PE direktno skozi poslovne stroške, medtem ko se bo osnovni dolg pokrival iz sredstev celotnega dohodka podjetja in to iz ostanka dohodka namenjenega za poslovni sklad in iz amortizacije. To pa zaradi tega, ker sredstva nekaterih P E iz teh dveh naslovov ne zadoščajo za pokrivanje obveznosti iz prejšnjih let. Amortizacija se prvenstveno uporablja za plačilo osnovnega dolga skupno za celo podjetje. V tem predlogu so navedena osnovna načela formiranja in delitve celotnega dohodka posamezne PE in celotnega podjetja, medtem ko je celotna tehnika poslovanja po novih načelih razvidna iz prilog k poslovnemu načrtu podjetja za leto 1973. Predlog spremembe pravilnika o delitvi dohodka podjetja v skladu s predlaganimi načeli naj izdela komisija za interne akte podjetja in ga predloži v potrditev CDS v skladu s predpisanimi zakonskimi postopki in roki. Komisija je s tem opravila del svoje naloge s tem, da je dokončno postavila osnovna načela in tehniko poslovanja poslovnih enot (PE), razmerje med enotami in do celotnega podjetja. Formiranje PE na načelih, kakršna so opisana in predlagana s tem predlogom, je osnova za nadaljnje delo v cilju ustanov-Ijanja TOZD. Pravice, dolžnosti in odgovornost osebe na delu Pravica do osebne varnosti, zdravstvene in druge zaščite delovnega človeka v naši družbeni skupnosti je ena od njegovih temeljnih pravic, ki so zajamčene z Ustavo (čl. 37 ločke 4 Ustave SFRJ). Uveljavljajoč pravico samoupravljanja v organizaciji, osebe na delu imajo ne samo pravico, ampak tudi dolžnost, da organizirajo varstvo pri delu in da skrbijo za izpopolnjevanje varstva pri delu vseh članov delovne skupnosti (čl. 5 točke 2 Temeljnega zakona o varstvu pri delu-TZVD). Oseba na delu ima na svojem delovnem mestu splošne ?.n posebne pravice glede varstva pri delu, vendar so te pravice obenem tudi dolžnosti, iz njih pa izhaja odgovornost, dolžnosti in pravice so praviloma določene s statutom, s pravilnikom o delovnih razmerjih in odgovornosti, z aktom o sistemizaciji, s pravilnikom o varstvu pri delu, lahko pa tudi s kakšnim drugim splošnim aktom. Pravice in dolžnosti glede varstva pri delu pridobi oseba, ko nastopi delo v organizaciji, ker postane s tem dnem enakopravni član delovne skupnosti. I. Pravica do varnega dela Oseba na delu ima pravico zahtevati od svoje delovne skupnosti organizirano in varno delo. Po splošnih izhodiščih velja, da je delo varno in dobro organizirano če je organizacija dela taka, da delavec s predpisano delovno sposobnostjo ob normalni pazljivosti lahko dela brez nevarnosti za svoje, ter za življenje in zdravje drugih delavcev v okolici, kakor tudi brez nevarnosti za delovna sredstva s katerimi dela. Iz tega sledi, da je oseba lahko razporejena samo na tako delovno mesto ali delo za katerega je strokovno usposobljena in zdravstveno sposobna. Zato ima oseba na delu pravico, da ob nastopu dela in med delom v organizaciji zahteva tako delo, ki ustreza njeni delovni sposobnosti. Obenem ima tudi pravico do nenehnega strokovnega izpopolnjevanja v skladu z zahtevami delovnega mesta oziroma delovnega procesa v katerem dela. Ce osebi na delu ni zagotovljeno predpisano varstvo, ima pravico odloniti delo. Za čas, ko zaradi izvedbe prepisanega varstva pri delu ne dela in če ni razporejena na drugo ustrezno delovno mesto, ima pravico do sorazmernega nadomestila osebnega dohodka. Po določbah temeljnega in republiškega zakona o varstvu pri delu ima oseba na delu naslednje pravice: 1. pravico do organiziranega in varnega dela. Zato morajo biti zagotovljeni: izvajanje predpisanih varstvenih ukrepov, sredstva in oprema za osebno varstvo ter varstvene naprave (76. člen TZVD). 2. pravico, da se pred razporeditvijo na delo seznani s predpisi in varstvenimi ukrepi v zvezi z delom, ki ga bo opravljala, kakor tudi z organizacijo in Izvajanjem varstva pri delu; 3. pravico zahtevati, da jo odgovorna oseba čim bolje seznani z nevarnostmi pri delu ter s pravicami in dolžnostmi glede varstva pri delu in z delovnimi pogoji; 4. pravico do nenehnega izpopoljevanja iz tvarine varstva pri delu (81. člen TZVD), kar velja zlasti za osebo na vodilnem in vodstvenem delovnem mestu; 5. pravico, da neposrednemu vodji takoj naznani vsako pomanjkljivost, okvaro ali drugi pojav, ki bi lahko ogrozil varnost na delu (78. člen TZVD); 6. pravico, da odkloni delo, če niso izvedeni ustrezni varstveni ukrepi in je zaradi tega v neposredni življenski nevai-nosti, dokler ni zagotovljeno varno delo oziroma niso izvedeni varstveni ukrepi; 7. pravico zahtevati, da se izvajajo ustrezni varstveni u-krepi, če grozi neposredna nevarnost obolenja. Če organizacija ne ugodi taki zahtevi, ima oseba na delu pravico odkloniti delo na ogroženem delovnem mestu, dokler niso izvedeni ustrezni varstveni ukrepi (79. člen TZVD). Čeprav organizacija meni, da ni neposredne življenske nevarnosti ali nevarnosti osebe na delu, je po zakonu dolžna o taki zahtevi takoj obvestiti pristojni organ za inšpekcijsko nadzorstvo. Inšpektor dela mora takoj opraviti pregled oziroma poizvedbe in odrediti potrebne varstvene ukrepe, da bi bila nevarnosti odstranjena oziroma zagotovljena ustrezno varstvo pri delu. Če ugotovi, da odklonitev dela zaradi izvedbe varstvenih ukrepov ni bila utemeljena, mora o razlogih obvestiti osebo, ki je ukrepe zahtevala (80. člen TZVD). II. DOLŽNOSTI DO VARSTVA PRI DELU Oseba na delu ima ob uveljavljanju pravic do varstva pri delu obenem tudi naslednje dolžnosti: 2 1. svoje delo mora opravljati z vso pozornostjo, da bi tako prispevala k varovanju svojega življenja in zdravja, kakor tudi življenja in zdravja drugih delavcev; 2. uporabljati mora vse varstvene naprave ter sredstva m opremo za osebno varstvo pri delu, in sicer v skladu z njihovim namenom, z njim mora pazljivo ravnati in jih vzdrževati v brezhibnem stanju; 3. upoštevati mora predpisane varstvene ukrepe m skrbeti za izvajanje in pospeševanje varstva pri delu (77. člen TZVD); 4. takoj ko opazi pomanjkljivost, okvaro, ali drugi pojav, ki lahko ogrozi varnosti pri delu, mora o tem obvestiti neposrednega vodja dela; ... , 5. zahtevati mora izvedbo ustreznih varstvenih ukrepov ob neposredni nevarnosti za življenje ali zdravje in odkloniti delo na delovnem mestu, dokler niso izvedeni ustrezni varstveni ukrepi) 6. če ima oseba na delu kakšno zdravstveno hibo ali boleha za kakšno boleznijo, ki jo je z zdravniškim pregledom težko ali sploh nemogoče ugotoviti, mora to naznaniti ustrezni službi takoj ob nastopu dela, oziroma tedaj, ko se taka bolezen pojiva med zaposlitvijo (82. člen TZVD); 7. odgovorna oseba, vodja del ali kakšna druga pooblaščena oseba, ki je odgovorna za delo drugih, mora osebi na delu, ki kljub opozorilu s svojim ravnanjem in delom ne u-pošteva varstva pri delu in s tem ogroža svojo ali varnost drugih oseb na delu, prepovedati nadaljnje delo, po potrebi pa tudi poskrbeti, da bo odstranjena z dela ter predlagati zanjo izključitev iz delovne skupnosti zaradi hujše kršitve delovne dolžnosti (4. člen RZVD — republiški zakon o varstvu pri delu). III. UVELJAVLJANJE PRAVICE Oseba na delu uveljavlja pravico do varstva pri delu in druge pravico iz dela po določbah zakona o varstvu pri delu ln po zakonih ter samoupravnih aktih. Med take posebne zakone sodijo zakoni, ki urejajo vprašanje s področja zdrav-stvenega, invalidskega in socialnega zavarovanja ter sodnega varstva. Da bi oseba na delu lahko uveljavljala svoje pravice glede varstva pri delu, kakor tudi pravico in dolžnost, da prijavi svojemu neposrednemu vodji in službi za varno delo vsako pomanjkljivost, okvaro ali drug pojav, ki lahko ogrozi varnosti ljudi na delu predvideva 83. člen TZVD možnost pisnene ali ustne prijave na zapisnik. Zahtevi za izvedbo predpisanih varstvenih ukrepov mora organizacija ugoditi v osmih dneh. Če oseba na delu meni, da zahtevani varstveni ukrepi niso bili izvedeni po predpisih o varstvu pri delu ali določb sploš- 3 nih aktov organizacije, lahko ugovarja tudi pri ustreznem organu samoupravljanja. Sočasno se lahko obme tudi na pristojni organ za inšpekcijsko nadzorstvo z zahtevo, da izda o sporni zahtevi ustrezno ureditveno odločbo. Pristojni inšpekcijski organ mora najprej ugotoviti, ali je organizacija ugodila delovni zahtevi v osem dnevnem roku. Če tega ni storila opravi ogled in razišče zahtevo, nakar izda ustrezno odločbo. Z odločbo naloži organizaciji, da mora izvesti varstvene ukrepe in določi rok, v katerem jih je treba izvesti. če se izkaže zahteva za izvedbo varstvenih ukrepov kot neutemeljena, mora to obrazložiti osebi na delu, ki je tako zahtevo vložila. IV. ODGOVORNOST Oseba na delu je odgovorna, če ne izvršuje nalog glede izvajanja in pospeševanja varstva pri delu. Ta odgovornost je lahko: a) kazenska, b) upravnokazenska, c) odškodninska, d) disciplinska Kazenska odgovornost je podana, če obstojajo elementi kaznivega dejanja in sicer, če gre za dejanje, ki je družbi nevarno če so znaki kaznivega dejanja določeni z zakonom ali če je storilec kaznivega dejanja kazensko odgovoren. Elementi kaznivega dejanja se ugotavljajo po kazenskem zakoniku na način in v postopku, ki je predpisan z zakonom o ka-zenskem postopku. Po zakonu o kazenskem postopku se šteje za kaznivo dejanje zoper varstva pri delu: 1. Kršitev predpisov o pravicah oseb v delovnem razmerju (165. člen KZ-kazenski zakonik). Kdor se vede ne drži predpisov o osebnem dohodku in drugih prejemkih iz delovnega razmerja delovnem času, letnem dopustu ali o prepovedi nadurnega ali nočnega dela in s tem nekoga, ki je v delovnem razmerju, prikrajša za pravico, ki mu gre po zakonu, ali mu jo omeji, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do ene-ga leta. 2. Opustitev ukrepe za varstvo pri delu (167. člen KZ)-(l) odgovorna oseba v rudnikih, tovarni, delavnici ali na kakšnem drugem delovnem kraju, ki se redoma ne drži predpisov o ukrepih za varstvo pri delu, čeprav ve, da zaradi tega lahko pride v nevarnost življenja ali zdravju oseb v delovnem razmerju, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. (2) če izreče sodišče pogojno obsodbo, lahko naloži storilcu, da se v določenem roku ravna po predpisih o higienskih in tehničnih varstvenih ukrepih pri delu. 3. Opustitev dolžnost glede nastavitve in prehrane ljudi na delu (168. člen KZ). Odgovorna oseba delovne organizacije, ki kljub svoji zakoniti dolžnosti ne poskrbi za nastanitev ali prehrano ljudi na delovišču in pride zaradi tega v nevarnost njihovo zdravje se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaponom do enega leta. Če izreče sodišče pogojno obsodbo lahko naloži storilcu, da v določenem roku poskrbi za nastanitev in prehrano. 4. Povzročitev nevarnosti za življenje in premoženje s splošno nevarnim dejanjem ali sredstvom (268. člen KZ) — (1) Kdor s požarom, povodnijo, eksplozijo, strupom ali s strupenim plinom, z ionizirajočim sevanjem, z motorno silo, električno ali kakšno drugo energijo povzroči nevarnost, za življenje ljudi ali za premoženje precejšne vrednosti, se kaznuje s strogim zaporom do 10 let. (2) Kdor povzroči s kakšnim drugim splošno nevarnim dejanjem ali sredstvom nevarnost za življenje ljudi ali premoženje precejšnje vrednosti, se kaznuje z zaporom najmanj treh mesecev ali s strogim zaporom do petih let. (3) Kdor stori dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena iz malomarnosti, se kaznuje z zaporom. 5. Poškodovanje varnostnih naprav v rudnikih, tovarnah in na delovnih krajih (269. člen KZ) — (1) Kdor v rudniku, tovarni, delavnici ali na kakšnem drugem delovnem kraju uniči, poškoduje ali odstrani varnostne naprave in s tem povzroči nevarnost za življenje ljudi ali za premoženje, se kaznuje z zaporom do osmih let. (2) Odgovorna osebi rudnika, tovarne, delavnice ali drugega delovnega kraja, ki ne postavi varnostnih naprav ali ne skrbi za njihovo brezhibnost ali ne poskrbi za njihovo delovanje, kakor je to potrebno, ali sploh ne ravna po predpisih o ukrepih za varstvo pri delu in s tem povzroči nevarnost za življenje ljudi ali za premoženje, se kaznuje z zaporom najmanj treh mesecev ali s strogim zaporom do petih let. (3) Če je dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena storjeno iz malomarnosti, se storilec kaznuje z zaporom. (4) če izreče sodišče pogojno obsodbo za dejanje iz drugega ali tretjega odstavka tega člena, sme naložiti storilcu, da v določenem roku postavi varnostne naprave. 6. Zidava in stavbna dela proti predpisom in pravilom (270. člen KZ) — (1) Odgovorna oseba, ki ravna pri vodstvu zidave ali stavbnih del ali pri zidavah ali stavbnih delih proti predpisom ali splošno priznanim tehničnim pravilom in s tem povzroči nevarnost za življenje ljudi ali za premoženje precejšnje vrednosti, se kaznuje z zaporom najmanj treh mesecev ali s strogim zaporom do petih let. (2) Če je dejanje iz prvega odstavka tega člena storjeno *z malomarnosti se storilec kaznuje z zaporom. 7. Nevestno nadzorovanje javnega prometa (272. člen KZ) 5 — (1) Odgovorna oseba, kateri je zaupano nadzorstvo nad vzdrževanjem cest in mostov, nad prevoznimi sredstvi ali javnim prometom ali kateri je zaupano vodstvo vožnje, pa z nevestnim opravljanjem svoje dolžnosti povzroči nevarnost za življenje ljudi ali za premoženje precejšnje vrednosti, se kaznuje z zaporom najmanj šestih mesecev ali s strogim zaporom do petih let. . (2) Enako se kaznuje odgovorna oseba, ki da nalog za voz-njo, čeprav ve, da voznik zaradi utrujenosti ali kakršnega drugega vzroka ni zmožen voditi vozila, in s tem povzroči nevarnost za življenje ljudi ali za premoženje večjega obsega. (3) Če je dejanje iz prvega odstavka tega člena storjeno iz malomarnosti se storilec kaznuje z zaporom. 8. Huda kazniva dejanja zoper splošno varnost (273 člen KZ) — (1) Če ima dejanje iz členov: 268 — prvi in drugi odstavek, 269 — prvi in drugi odstavek, 270 — prvi odstavek, 271 — prvi in drugi odstavek in 272 — prvi odstavek tega zakonika za posledico hudo telesno poškodbo kakšne osebe ali veliko premoženjsko škodo, se storilec kaznuje z zaporom do desetih let. . , . . (2) Če ima dejanje iz členov: 268 — prvi in drugi odstavek, 269 — prvi in drugi odstavek, 270 prvi odstavek, 271 — prvi in drugi odstavek in 272 — prvi odstavek tega zakonika za posledico smrt ene ali več oseb, se storilec kaznuje s strogim zaporom najmanj treh let- ‘ , (3) Če je kakšno dejanje, ki je navedeno v drugem odstavku tega člena, storjeno v posebno oteževalnih okoliščinah ali povzroči posebno hude posledice se storilec lahko kaznuje s strogim zaporom dvajsetih let. (4) če ima dejanje iz členov: 268 — tretji odstavek, 269 tretji odstavek 270 — drugi odstavek, 271 — tretji odstavek in 272 — tretji odstavek tega zakonika za posledico hudo telesno poškodbo kakšne osebe ali veliko premoženjsko škodo, se storilec kaznuje z zaporom najmanj šestih mesecev ali s strogim zaporom do petih let. (5) Če ima dejanje iz členov: 268 — tretji odstavek, 269 — tretji odstavek, 270 — drugi odstavek, 271 — tretji odstavek in 272 — tretji odstavek tega zakonika za posledico smrt ene ali več oseb, se storilec kaznuje s strogim zaporom do osmih let« • 9. Prevažanje in prenašanje razstrelilnega ali vnetljivega materiala proti predpisom (274. člen KZ) — Kdor proti predpisom o prometu z razstrelilnim ali lahko vnetljivim materialom odda za prevoz z javnim prometnim sredstvom razstrelilen ali lahko vnetljivi material ali kdor ta material sam prenaša, pri tem pa uporablja javno prevozno sredstvo, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. Ovadbo pristojnemu javnemu tožilstvu oziroma predlog za uvedbo kazenskega postopka zoper storilca kaznivega dejanja to je kršitve temeljnih določb varstva pri delu, poda praviloma inšpektor dela. Občinsko javno tožilstvo je pristojno za kazniva dejanja, za katera je predvidena denarna kazen do petih let zapora, okrožno javno tožilstvo pa je pristojno za kazniva dejanja, za katera je predvidena kazen nad pet let zapora. V preiskovalnem postopku javno tožilstvo ugotovi, ali gre za kaznivo dejanje z nedopustnim dejanjem ali z opustitvijo. Če so podani taki elementi, vloži obtoženi predlog pri pristojnem sodišču. V predpisanem postopku spozna sodišče obtoženega za krivega oziroma nekrivega in o tem razsodi z sodbo. Vendar praviloma razsodi s sodbo samo v kazenski zadevi, o morebitnem odškodninskem zahtevku pa za tem odloča civilno sodišče po določbah civilnega procesnega prava. Pri predlogu za uvedbo kazenskega postopka mora izhajati inšpektor dela iz 137. člena zakonika o kazenskem postopku. Vprašanja, ki se z njimi srečuje, zadevajo zlasti razmejitev kazenske od upravnokazenske odgovornosti, ugotovitev o-seb odgovorne za kaznivo dejanje, ter ločitev hujše od lažje nesreče pri delu. Prijavo za uvedbo kazenskega postopka poda pristojnemu javnemu tožilstvu največkrat zaradi smrtne nesreče ali hujše poškodbe pri delu. Tako ima prijava javnemu tožilstvu praviloma svoj začetek, ko se zgodi smrtna nesreča, oziroma hujša poškodba pri delu, se pravi, ob nekem konkretnem dogodku, ki nastane kot posledica neke konkretne ogrožitve življenja ali zdravja zaposlenih, ali ob abstraktni nevarnosti, ko je možno, da bi bilo ogroženo življenje oziroma zdravje oseb na delu. Sankcioniranje abstraktne nevarnosti je pravilo, vendar pozna kazenski zakonik v 167. členu tudi kaznivo dejanje o-pustitve varstvenih ukrepov pri delu. V tem členu je sankcioniran tudi krivdni nastop abstraktne nevarnosti za življenje in zdravje zaposlenih. V tem primeru do nesreč pri delu sploh ne pride, gre za kakšno drugo kaznivo dejanje. Odgovorna oseba za kaznivo dejanje je lahko po 99. členu kazenskega zakonika oseba na delu, ki ji je zaupano določeno delovno področje, to pa se nanaša na upravljanje družbenega premoženja ali poslovanja z njim ali na proizvajalni proces. Temeljno merilo o katerem se oseba šteje za odgovorno osebo, je torej njena samostojnost pri določenem obsegu opravil. Pri določanju odgovorne osebe ni dovolj ugotoviti le formalni status takšne osebe, ampak je treba predvsem upoštevati naravo funkcije, dolžnosti ali dela, ki ga opravlja, ter naravo njenega splošnega ali posebnega pooblastila. Zelo pomembno je tudi, kako je odgovornost opredeljena v samoupravnem aktu. Vendar pa splošna opredelitev odgovorne osebe dopolnjuje kazenski zakonik s komentarji posameznih kazni- vih dejanj, ki se pojavljajo na področju varstva pri delu. Pri kaznivem dejanju kršitve predpisov o pravicah oseb v delovnem razmerju je po 165. členu kazenskega zakonika odgovorna tista oseba, ki je pooblaščena za urejanje delovni') razmerij. Pri kaznivem dejanju opustitve varstvenih ukrepov pri de lu pa je po 167. členu kazenskega zakonika odgovorna tista oseba, ki je v organizaciji odgovorna za izvajanje predpisov o varstvu pri delu. V nekaterih primerih govori kazenski zakonik o odgovornosti odgovornih oseb celo v samem zakonskem besedilu, kot na primer: pri kaznivem dejanju poškodovanja varnost nih naprav v tovarna, rudnikih in na delovnih krajih. Kljub določilom kazenskega zakonika pa se v praksi večkrat pojavljajo težave pri ugotavljanju storilcev, zlasti takrat, ko gre za kaznivo dejanje več odgovornih oseb ali samoupravnih organov v organizaciji zaradi neizpolnjevanja oziroma neustreznega izvajanja varstva pri delu. Čeprav v praksi ni lahko ugotoviti storilce, pa ni mogoče govoriti o neznanih storilcih. Z nesrečami pri delu in z drugimi hujšimi kršitvami, ki se na-našajo na kršenje predpisov o varstvu pri delu, so vedno povezane osebe na delu, ki so dolžne izpolnjevati predpisane varstvene ukrepe. Opredeljevanje telesnih poškodb na hude in lahke je že po določilih kazenskega zakonika zelo ‘ težavno in v praksi prepuščeno sodišču. Temeljni zakon o varstvu pri delu opredeljevanje še otežkoča, ker govori o hujših poškodbah pri delu, ne določa pa meril, ki bi omogočala, delitev poškodb na hujše in lažje. Zato je treba izhajati iz kazensko-pravne teorije in sodne prakse, ki poznata le hude in lahke poškodbe. Za hude poškodbe gre po kazenskem zakoniku takrat, ko zaradi posledic nastane nevarnost za življenje, trajna invalidnost, trajna nezmožnost za delo, trajna okvara zdravja ali skaženost. Poškodbe s takšnimi posledicami so najhujše poškodbe, vendar gre za hude poškodbe vselej, kadar nastanejo trajne spremembe na telesu, trajni negativni vplivi na telesne funkcije ali precejšna oslabitev telesnega organa (amputacija kazalca, prelom nadlaktnice, poškodba pluč, pretres možganov itd.). b) ODGOVORNOST ZA PREKRŠEK Prekršek se od kaznivega dejanja razlikuje predvsem v tem, da gre za nedopustno dejanje, ki nima tiste družbene nevarnosti kot kaznivo dejanje. Prekršek je namreč samo kršitev predpisanega javnega reda. Razlikuje se tudi po sankciji. Praviloma se izreče samo denarno kazen, ki pa se lahko spremeni v zaporno, če kaznovana oseba noče plačati izreče-8 ne denarne kazni. Sankcija za prekrške glede varstva pri delu šo predpisane v kazenskih določbah zveznega in republiškega zakona o varstvu pri delu. Sankcionirano je neizvajanje nalog varstva pri delu ter neizpolnjevanje posebnih obveznosti do organa nadzora. Za prekršek je odgovorna organizacija, pa tudi odgovorna oseba. Prekršek zaradi neizpolnjevanja obveznosti glede izvajanja in pospeševanje varstva pri delu stori organizacija in odgovorna oseba: 1. če ne priskrbe atesta za delovno pripravo in napravo na mehaniziran pogon, ki je namenjena tehnološkim postopkom; 1 2. če ne priskrbi atesta za vzorec sredstva in opreme za osebno varnost pri delu za katero ni predpisan jugoslovanski 'standard; 3. če ne priskrbi strokovne ocene sredstev ali opreme za bsebno varnost pri delu pred uvozom; 4. če v statutu ali pravilniku ne določi norm glede izvajanja in pospeševanja varstva pri delu; 1 5. če ne izdela programa ukrepov in ne določi sredstev za zagotovitev varstva pri delu; ' 6. če pri razporeditvi na delu ne seznani osebe z delovnimi pogoji, nevarnostmi ali če med zaposlitvijo ne skrbi za vzgojo in izpopolnitev znanja o varstvu pri delu ter za strokovno izobraževanje iz te tvarine; \ 7. če ne določi del oziroma delovnih mest, na katerih je večja nevarnost poškodb in zdravstvenih okvar; 8. če ne poskrbi za periodične preiskave kemičnih in bioloških škodljivosti in mikroklime ter za preizkuse delovnih priprav in naprav* Za opustitev katere navedenih nalog je predpisana denarna kazen, in sicer za organizacijo od 500 do 10.000 dinarjev, za pdgovomo osebo pa od 50 do 500 dinarjev. ‘ PREKRŠEK ZARADI NEIZVRŠEVANJA NALOG VARSTVA J*RI DELU zagreši organizacija oziroma odgovorna oseba, če nepravilno ravna ali opusti dolžno ravnanje, in sicer: 1. da uporablja delovne priprave in naprave oziroma da v rabo brez atesta sredstva in opremo za osebno varstvo, za katera ni predpisan jugoslovanski standard; 2. ne obvesti inšpektorja dela, kaj namerava ukreniti v zvezi z njegovim poročilom — naslovljenem ustreznemu samoupravnemu organu organizacije — o nezadovoljivem stanju 'varstva pri delu; 3. razporedi na delo osebo, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev glede zdravstvenega in psihofizičnega stanja in strokovne usposobljenosti; '_£i 4. ne napoti na predhodni ali periodični zdravniški pregled delavca, ki bo opravljal dela oziroma opravlja dela na delovnem mestu, na katerem je večja nevarnost poškodb in zdravstvenih okvar. Za opustitev oziroma neizvrševanje katere navedenih nalog je predpisana denarna kazen, in sicer za organizacijo od 300 do 5.000 dinarjev, za odgovorno osebo pa od 30 do 300 dinarjev. PREKRŠEK ZARADI NEIZPOLNJEVANJA POSEBNIH OBVEZNOSTI DO ORGANA NADZORA zagreši organizacija oziroma odgovorna oseba v naslednjih primerih: 1. če ne obvesti najmanj 8 dni pred začetkom svojega dela ali o začetku dela svoje organizacijske enote pristojni organ za inšpekcijo dela; 2. č ene obvesti takoj pristojni organ za inšpekcijo dela o smrti in kolektivni nesreči, hujši poškodbi pri delu in nesreči, kot tudi o vsakem pojavu, ki lahko spravi v nevarnosti življenje ljudi na delu; 3. če inšpektorju dela ne omogoči pregleda oziroma mu ne da potrebnih pojasnil glede izvajanja in pospeševanja varstva pri delu: 4. če ne poroča o izvršitvi odločbe inšpektorja dela. Poročilo mora predložiti organom za inšpekcijo dela najpozneje v osmih dneh po preteku roka, ki ga je določil inšpektor za to, da bodo pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti odpravljene. Za opustitev katere navedenih obveznosti je predpisana denarna kazen in sicer za organizacijo od 100 do 3.000 dinarjev, za odgovorno osebo pa od 20 do 200 dinarjev. PREKRŠEK ZARADI DOPUSTITVE DEJANJ, KI SO V NASPROTJU S PREDPISI O VARSTVU PRI DELU, zagreši organizacija oziroma odgovorna oseba: 1. če tistega, ki stopi na delo prvič ali po več kot šestmesečnem presledku, ali tistega, ki preboli hujšo bolezen ali preide na drugo delo, razporedi na delovno mesto kljub zdravnikovi ugotovitvi, da zanj ni primerno; 2. če dopusti, da delavec, ki nima potrebnega znanja o varstvu pri delu, samostojno opravlja, vodi ali nadzoruje dela; 3. če dopusti, da vodi službo varstva pri delu ali da samostojno opravlja naloge te službe oseba, ki nima predpisane strokovne izobrazbe, prakse in strokovnega izpita. Za dopustitev katerega navedenih dejanj je predpisana denarna kazen, in sicer za organizacijo od 300 do 5.000 dinarjev, za odgovorno osebo pa od 30 do 500 dinarjev. Enako se kaznuje tudi zasebni delodajalec, in siect - denarno kazniio od 100 do 3.000 dinarjev. Odgovornost za prekršek ugotavlja organ nadzora po 96-čl. temeljnega zakona o prekrških. Vprašanja, ki nanje na- leti, so zlasti odgovornost pravnih oseb in njihovih odgovornih oseb ter postpek v primerih, ko kaznovane odgovorne osebe nočejo takoj plačati izrečene mandatne kazni. Ko obravnava odgovornost pravnih oseb za prekršek, izhaja nadzorni inšpekcijski organ iz 18. čl. temeljnega zakona o prekrških, ki določa da je pravna oseba odgovorna za prekršek, če je v posebnem predpisu tako določeno. Poseben predpis pa je v tem primeru zakon o varstvu pri delu, ki predpisuje v kazenskih določbah denarne kazne za prekršek tudi za delovne organizacije in druge pravne osebe. Odgovornost za prekršek je podana, če je do prekrška prišlo zaradi dejanja opustitve ali dopustitve. Načelno je odgovorna oseba, kateri je zaupno določeno področje dela (npr. direktor, upravnik, vodja komercialne službe, vodja tehnične službe, skladiščnik in dr.). Zakon o varstvu pri delu ne določa odgovorne osebe vnaprej, temveč določa le dolžnosti samoupravnih organov in pooblaščenih oseb v zvezi z varstvom pri delu. Organizacija mora pri opisu delovnih mest določit naloge glede varstva pri delu ter pri delovnih mestih, zvezanih z odgovornostjo za varno delo drugih, tudi vsebino take odgovornosti. POSEBNO VRSTO PREKRŠKA TVORIJO MANDATNE KAZNI. Z denarno kaznijo 50 dinarjev ( ne več, ne manj) mora inšpektor dela takoj, na kraju samem, kaznovati odgovorno osebo organizacije (direktorja ali drugo vodilno osebo), če na svojem delovnem področju ne skrbi za izvajanje in uporabo varstvenega ukrepa, če ne zagotovi uporabe sredstev in opreme za osebno varstvo pri delu, če ne poskrbi, da so delovne priprave v brezhibnem stanju in se uporabljajo v svoj namen, in to v skladu z varstvom pri delu. Ce kaznovani noče takoj plačati izrečene mandatne kazni, poda inšpektor dela zoper njega prijavo pristojnemu sodniku za prekrške. c) ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST O odškodninski ali materialni odgovornosti za povrnitev škode govorimo če nastane gmotna škoda zaradi neizpolnjevanja obveznosti oziroma nalog pri izvajanju varstva pri delu. Tako škodo lahko nosi oseba na delu ali pa organizacija oziroma zasebni delodajalec. V vsakem primeru se škoda uveljavlja z zahtevkom prek pristojnega civilnega sodišča (fizične i civilnopravne osebe) oziroma gospodarskega sodišča (pravne osebe), in sicer po načelih odškodninskega prava ob upoštevanju predpisov s področja varstva pri delu in delovnih razmerij ter predpisov s področja zdravstvenega in socialnega zavarovanja. Oseba na delu je odgovorna za škodo, ki bi utegnila nastati ker ne izpolnjuje nalog ali ne upošteva varstvenih ukrepov na delu. Za škodo, ki jo oseba na delu povzroči s svojim dejanjem ali opustitvijo, odgovarja odškodninsko. Tako iz-nodisee imajo svojo utemeljitev tudi v zakonskih pravicah in dolžnostih osebe na delu glede varstva pri delu. V praksi se odgovornost osebe na delu, ki je z opuščanjem varstvenih u-krepov zakrivila nesrečo in njene škodne posledice, največ-krat lahko konkretizira tako, da se to dejstvo upošteva v od-skodmnski pravdi in pri odmeri nadomestila osebnega dohodka med začasno zadržanostjo od dela zaradi nesreče pri inno’ nadomestilo ne bi smelo biti v nobenem primeru 1UU /o, vendar ne manjše od 60 % osebnega dohodka. To naj bi za prvih 30 dni odmerila organizacija, pozneje pa skupnost zdravstvenega zavarovanja. Organizacija oziroma zasebni delodajalec praviloma odgovarja za škodo, ki jo občutijo delavci zaradi nesreče pri delu. V praksi pa organizacija ni vedno odgovorna za vso nastalo škodo, ampak le za tisto, ki je nastala po njeni krivdi. Z drugimi besedami, organizacija je odgovorna za tisto škodo, za katero se ji v odškodninski pravdi dokaže, da je nastala kot posledica nesreče pri delu po krivdi organizacije, ker ni zagotovila ustreznih varstvenih ukrepov. Nasprotno načelu o krivdni odgovornosti pa se v praksi uveljavlja tudi načelo objektivni odgovornosti, vendar v primerih, ko gre za obratovanje ali delo z nevarno stvarjo, ka-..r ,z varstvcnimi ukrepi in normativi ni mogoče povsem in učinkovito izključiti nevarnosti za osebe, ki tako delo oprav-Ijajo _ in druge osebe, ki se kakorkoli srečujejo z nevarno stvarjo na primer železniški, cestni, zračni, vodni promet, dajanje v najem ali uporabo nevarnega delovnega stroja ipd. Poleg osebe na delu lahko tudi skupnost zdravstvenega ali invalidskega zavarovanja zahteva, da organizacija povrne škodo, povzročeno z nesrečo pri delu. Skupnosti zdravstvenega zavarovanja imajo po zakonu pravico predpisovati višini m stopnjo prispevka za poklicne bolezni in tarfo prispevka za. nesrečo pri delu. če so nastali zdravstveni in drugi stroški zaradi nesreče pri delu, pa imajo tudi pravico zahtevati povrnitev stroškov od organizacije, ki je nesrečo pri delu povzročila, ker ni izvajala predpisov o varstvu pri delu ali jih je celo kršila. V tej zvezi skupnost socialnega zavarovanja lahko celo zahteva podatke, če obbstaja možnost za večjo nevarnost, in podatke o izvajanju oziroma kršitvi predpisov o varstvu pri delu. Zakon o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva v 69. čl. obvezuje organe inšpekcijskega nadzorstva, da na zahtevo skupnosti socialnega zavarova-12 nja dajejo na podlagi svojih inšpekcijskih nadzorstvenih u-gotovitev podatke o izvajanju predpisanih ukrepov in normativov za varstvo pri delu in druge podatke s področja izvajanja in pospeševanja varstva pri delu. Isti člen predvideva tudi, da skupnost socialnega zavarovanja določi po enotni tarifi prispevek za zdravstveno zavarovanje osebe na delu če bi nastopila nesreča pri delu in za poklicno obolenje. S tem členom je tudi predpisano, da skupnost socialnega zavarovanja lahko zaradi opustitve higienskih in varstvenih ukrepov določi višjo tarifno stopnjo za zdravstveno zavarovanje, če bi nastopila nesreča pri delu in za poklicno obolenje vendar dopolnilna tarifna stopnja ne sme presegati 50% redne tarifne stopnje. Skupnost zdravstvenega zavarovanja lahko zahteva povrnitev škode od tistega (fizične ali pravne osebe), ki je namenoma ali iz velike malomarnosti povzročil bolezen, poškodbo, invalidnost, telesno okvaro ali smrt zavarovane osebe. Povrnitev škode lahko zahteva tudi v primeru, če je bila povzročena s kaznivim dejanjem. Zahteva jo od tistega, za katerega je s pravomočno sodbo ugotovljeno, da je storil kaznivo dejanje. Za škodo, ki jo povzroči delavec v zvezi s svojim delom, pa je solidarno odgovorna tudi organizacija. Skupnost zdravstvenega zavarovanja lahko zahteva povrnitev škode, ki je nastala za to, ker je bilo delovno razmerje sklenjeno z delavcem, ki ni bil predhodno zdravniško pregledan, pa zdravstveno ni bil zmožen za opravljanje določenega dela. Nadalje, če zaposli invalida v nasprotju s prevzetimi obveznostmi v zvezi z rehabilitacijo ali s predpisi o zaposlitvi invalidov ali zavarovanca za katerega je bila ugotovljena nevarnost, da utegne postati invalid, ali kateremu je bil iz zdravstvenih razlogov določen skrajšan delovni čas. Odgovornost za povrnitev škode zadene osebo na delu tedaj ko je kot zavarovanec po posebnih predpisih dolžna dati podatke v zvezi z zavarovanjem, pa jih ni dala ali je dala neresnične podatke in je zaradi tega nastala škoda. Tožbo za povrnitev škode lahko vloži skupnost zdravstvenega ali invalidskega zavarovanja v vseh primerih, če je škoda nastala zaradi kršitve zakona in predpisov o varstvu pri delu, ter splošno priznanih ukrepov za varstvo pri delu, skladno z dosežki jugoslovanskega gospodarstva. č) DISCIPLINSKA ODGOVORNOST Disciplinsko odgovornost ali odgovornost delavca delovni skupnosti zaradi kršitve delovnih dolžnosti mora organizacija določiti v svojem splošnem aktu. Pri tem mora organizacija oziroma njena delovna skupnost določiti tudi odgovornost svojih delavcev glede uveljavljanja pravic in izvrševanja obveznosti in nalog v zVezi z varstvom pri delu. Odgovornost delavca za kršitve delovnih dolžnosti mora organizacija, oziroma delovna skupnost določiti za to, da zagotovi uresničenje svojih delovnih in posebnih nalog ter zaradi uresničevanja pravic, ki jih imajo delavci na podlagi dela in v zvezi z delom, kakor tudi zaradi uresničevanja pravic in izvrševanja obveznosti, ki jih imajo vse osebe na delu v zvezi z varstvom pri delu. V splošnem aktu mora biti določeno, katera dejanja ali opustitve se štejejo za lažje ali hujše kršitve delovnih dolžnosti. Hujša kršitev delovne dolžnosti zaradi katere je treba predlagati postopek za izključitev iz delovne organizacije je podana če delavec huje ogroža svojo varnost ali varnost drugih pri delu. Hujša kršitev je tudi podana, če delavec kljub opozorilu tistega, ki vodi delo, ali druge pooblaščene osebe ogroža s svojim ravnanjem svojo varnost ali varnost drugih pri delu (4. člen RZVD). V takšnem primeru mu mora odgovorna oseba prepovedati delo po potrebi pa tudi poskrbeti za njegovo odstranitev z delovnega mesta. V samoupravnem aktu mora organizacija določiti postopek za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti, ukrepe, ki se uporabljajo proti delavcu zaradi kršitve delovne dolžnosti, in organe, ki začnejo in vodijo postopek ter izrekajo disciplinske ukrepe. Določiti mora tudi roke, v katerih zastarajo kršitve uvedba in vodenje postopka, ter izvršitev ukrepov, izrečenih zaradi kršitve delovnih dolžnosti. Rok za uvedbo postopka ne sme biti daljši od 6 mesecev od dneva kršitve, rok zastaranja izvršitve izrečenega ukrepa pa ne daljši kot 30 dni od pravnomočnega sklepa s katerim je bil izročen. Delavec je odgovoren za kršitev svoje delovne dolžnosti, če jo je kršil po svoji krivdi. Predpisani ukrepi so opomin, javni opomin, zadnji javni opomin in izključitev iz delovne skupnosti ali tudi premestitev na drugo delovno mesto. Pri izrekanju disciplinskih ukrepov se upoštevajo teža kršitve in njene posledice, stopnja delavčeve odgovornosti, okoliščine, v katerih Je delavec kršil delovno dolžnost, prejšnje delo in vedenje delavca, pomen dejavnosti in podobno. V vsakem primeru je treba delavca zaslišati. V disciplinskem postopku ima pravico vzeti si zagovornika. Zoper sklep o odstranitvi iz organizacije ima pravico do ugovora, vendar ugovor ne odloži izvršitve sklepa. V. NALOGE ORGANOV IN ODGOVORNIH OSEB Določene naloge na področju varstva pri delu ima vsak član delovne skupnosti. Posebne naloge pa imajo v zvezi z izvajanjem in pospeševanjem varstva pri delu samoupravni organi in odgovorne osebe. Samoupravni organi so delavski svet, poslovni odbor in drugi odbori in komisije ter direktor kot individualni organ upravljanja. Odgovorne osebe pa so direktor, in drugi vodilni in vodstveni delavci. Delavski svet organizacije združenega dela ali njenih temeljnih organizacij je najvišji organ samoupravljanja. V okviru svojih pravic in dolžnosti je temeljni samoupravni nosilec nalog glede izvajanja in pospeševanja varstva pri delu. V njegovo delovno področje spadajo zlasti naloge: — obravnava in sprejema pravilnika o varstvu pri delu in druge splošne akte glede varstva pri delu; — obravnava in sprejema programe varstvenih ukrepov In sredstev za izvedbo programa; — najmanj 1 krat na leto obravnava stanje delovnih razmer; — obravnava letno poročilo o varstvu pri delu in o nesrečah pri delu; — odloča o organizaciji in delovnem področju službe varstva pri delu; — obravnava in sprejema ustrezne ukrepe v zvezi s poročilom pristojnega inšpektorja; — opravlja tudi druge dolžnosti pri izvajanju in pospeševanju varstva pri delu. Poslovni odbor ali drugi kolektivni izvršilni organi delavskega sveta imajo v zvezi z varstvom pri delu zlasti tele pravice in dolžnosti; — pripravljajo osnutke samoupravnih aktov in programe u-krepov za varstvo pri delu; — skrbijo, da se izvajajo sprejeti samoupravni akti in programi ukrepov; — sprejemajo program za nabavo sredstev in opremo za o-sebno varstvo pri delu; — sprejemajo navodila za varno delo v določenih tehnoloških postopkih z delovnimi pripravami in napravami oziroma na delovnem mestu; — sprejemajo program za preglede delovnih naprav in priprav, za ekološke meritve, zdravstvene preglede ter za vzgojo in izobraževanje iz tvarine varstva pri delu; — določajo delovna mesta s posebnimi pogoji za delo; — imenujejo komisijo in njene člane za pregled uvoženih priprav in naprav ter za druge preglede in opravila glede varnosti pri delu; — opravljajo druge izvršilne zadeve glede izvajanja in pospeševanja varstva pri delu. Odgovorne osebe za izvajanje nalog varstva pri delu so direktor kot individualni izvršilni organ ln drugi vodilni ter vodstveni delavci v organizaciji. Odgovornost in njeno vsebino je treba predpisati tudi v aktu o sistemizaciji delovnih' mest. Direktor organizacije je dolžan skrbeti za zakonitost in je zlasti odgovoren za: — izvajanje zakona in predpisov o varstvu pri delu; — izvajanje in izpolnjevanje sklepov delavskega sveta in drugih samoupravnih organov; — zakonito strokovno delo in ustrezno organizacizo varstva pri delu; — ustrezno organizacijo in strokovno delo službe varstva pri delu; — za nabavo varnih delovnih priprav in naprav ter za varno ureditev delovnih prostorov; — izpolnjevanje glavnih in osebnih obveznosti; — odloča in določa manjše zneske za nabavo sredstev in o-preme za osebno varstvo pri delu; — opravlja druge naloge glede varstva pri delu, ki mu jih nalagajo zakon in samoupravni akti. Vodilni in vodstveni delavci so vsak na svojem delovnem mestu glede na delovne naloge in pooblastila odgovorni zlasti za naslednje: — izvajajo varstvene ukrepe; — delovne priprave in naprave kot tudi delovni prostori morajo biti glede varnosti pri delu brezhibni, uporabljati jih morajo namensko; — na delovna mesta morajo biti razporejeni delavci, ki izpolnjujejo osebne pogoje glede strokovne usposobljenosti in zdravstvenega stanja, prav tako morajo biti poučeni o varstvu pri delu; — da delavci izvajajo predhodne varstvene ukrepe in uporabljajo predpisana sredstva ter opremo za osebno varstvo pri delu; — predlagajo uvedbo disciplinskega postopka, zoper tistega delavca, ki ne upošteva varstvenih ukrepov; — zavarujejo kraj nesreče in ukrepajo vse potrebno,. da se raziščejo vse hujše nesreče pri delu, kakor tudi pojavi, ki bi lahko spravili delavce v nevarnost; — na zahtevo delavcev izvedejo potrebne varstvene ukrepe in o tem obvestijo službo varstva pri delu oziroma odgovorno osebo; — kontrolirajo če delavci, ki vodijo in nadzirajo delo, dovolj pozjnajo in tudi izvajajo predpisane varstvene ukrepe; — opravljajo druge naloge, glede varstva pri delu, ki so v zvezi z njihovim delovnim mestom oziroma naravno delovne zadolžitve. Dolgoletni načrt končno uresničen Od otvoritvi nove tovarne titanovega dioksida V petek, dne 29. junija ob 11. uri je bila uradna otvoritev naše nove tovarne za proizvodnjo titanovega dioksida. Ob otvoritveni slovesnosti so bili navzoči visoki gosti iz Nemške demokratične republike in naše države, in sicer Manfred Flegel, podpredsednik vlade NDR, dr. Anton Vratuša, podpredsednik zveznega izvršnega sveta, Imer Puljo, član zveznega izvršnega sveta, predsednik izvršnega sveta SRS Andrej Marinc, dipl. ing., podpredsednik izvršnega sveta SRS Rudi Čačinovič, predsednik celjske občinske skupščine Dušan Burnik, dipl. ing. in drugi predstavniki družbeno-političnih in gospodarskih organizacij. V našem podjetju smo načrtovali izgradnjo obrata za proizvodnjo titanovega dioksida že pred dobrimi petnajstimi leti, takrat so naši samoupravni organi tako investicijo tudi odobrili. Toda zaradi pomanjkanja denarja se je uresničitev načrta dokaj zavlekla. Pred dobrimi petimi leti, ko smo začeli v naši državi resneje razmišljati o vlaganju tujega kapitala v naše gospodarstvo, smo dne 20. aprila 1968 podpisali pogodbo s VVB Lacke und Farben iz Berlina o skupnem financiranju izgradnje tovarne titanovega dioksida, pri čemer je partner iz Nemške demokratične republike prispeval 49 odstotkov sredstev, preostali del, to je 51 odstotkov pa naše podjetje. Z izgradnjo tovarne smo pričeli 20. januarja 1970 leta. Do 4. aprila letošnjega leta so bila Tako je med izgradnjo izgledal skelet današnje proizvodne hale Proizvodnja titanovega dioksida zahteva nenehno kvalitetno laboratorijsko kontrolo, ki jo v starem laboratoriju ne bi mogli zagotoviti. Letos je bil zgrajen novi laboratorij, ki ga je na predlog generalnega direktorja otvorila najstarejša (po stažu) sodelavka v laboratoriju Slava Pleterski. Proizvodnja je stekla. Na sliki: majhna slovesnost v obratu; direktor PE titanov dioksid Jokab Rasprotnik, dipl. ing. se zahvaljuje vsem zunanjim in našim sodelavcem za prizadevno delo Skladišče ilmenita — osnovne surovine za proizvodnjo titanovega dioksida v glavnem zaključena vsa gradbena in montažna dela tako, da so lahko začeli s takoimanova-nimi hladnimi probami. Ko so bile vse naprave preizkušene in odpravljene razne manjše ali večje pomanjkljivosti, je bil dne 21. maja 1973 v naši novi tovarni izvršen prvi razlklop ilmenita z žvepleno kislino, kar pomeni, da je tega dne začela proizvodnja titanovega dioksida. Ko bo tovarna začela normalno obratovati s polno kapaciteto, bomo letno proizvedli 25.000 ton titanovega dioksida, katerega bomo več kot polovico prodali v tujino. Bruto dohodek od te proizvodnje bo znašal o-koli 250,000.000 dinarjev letno. Ko je bil, dne 21. maja ob 10. url in 55 minut uspešno izvršen prvi razklop ilmenita z Žvepleno kislino, je stekla proizvodnja titanovega dioksida. CIMAMlii NEVARNOSTI, KI GROZIJO V SODOBNI VOJNI (Naadljevanje) Zaradi tega člani reševalnih enot vodji enote oziroma ekipe ne smejo postavljati nepotrebnih vprašanj. — ne izražajo svojih mnenj, kolikor niso upravičena in strokovna, — morajo se pokoravati danim navodilom in takoj ukrepati, — če situaaija zahteva morajo pokazati samoiniciativo, — morajo ostati v skupini, če je mogoče blizu vodje ekipe, — se morajo koncentrirati pri delu, katerega opravljajo in tam ostati do konca, — po opravljeni nalogi o delu poročajo vodji ekipe in izdajo naslednje naloge. 3. POTREBNE LASTNOSTI IN VRLINE VODJE EKIPE O-ZIROMA ODDELKA Osnovno skupino — ekipo reševalcev vodi vodja ekipe. Njegova dolžnost kot vodje je, da povezuje reševalce svoje ekipe med seboj in vodstvom službe ter drugimi enotami civilne zaščite. Kot vodja je oseba, ki spaja grupo reševalcev v učinkovite ekipe, ki so sposobne o-pravljati zahtevne naloge, kadar in kjer koli je to potrebno. Dolžnost vodje ekipe je, da poleg popolne izvršitve dane naloge zagotovi v odsotnosti njegovega neposrednega vodje službe organizirano delo, daje navodila za izvršitev nalog in da zajamči popolno in učinkovito izvršitev danih nalog. Da vodja ekipe — oddelka uspešno vodi akcij o, mora: — biti sposoben organizirati delo svoje ekipe tako, da doseže najboljši uspeh in učinkovitost od vsakega posameznika — člana ekipe; — imeti karakterne moč pri osvojitvi določenih ukrepov in njihove izvršitve; — svoji ekipi (oddelku) nuditi zaupanje in avtoriteto s svojo sposobnostjo in hladnokrvnostjo, — opaziti vsake podrobnosti, zlasti tiste, ki so izrednega pomena. Dolžnosti vodje ekipe so: — odreja svojega pomočnika — namestnika, — formira elkipo kot disciplinirano enoto, ki mora biti sposobna izvršiti vsako naporno in kompliairano nalogo v času in na mestu, kjerkoli in kadarkoli se bo to zahtevalo. 4. ORGANIZACIA DELOVANJA NA TERENU Kadar reševalna ekipa pride na mesto nesreče, njen vodja prevzame vodstvo pri izvršitvi vseh del reševan ja, dokler ga ne zaemnja vodja višji po rangu. Novi vodja reševanja ne sme prevzeti odgovornosti in poslati ekipe na delo, dokler nima popolnega pregleda na terenu in ugotovi naslednje: — veličino terena na katerem je ekipa delala in kaj je že strorila; — po možnosti imena in na- slove žrtev, ki so bile evaku-, irane z ogroženega terena in mseta, kjer so bile najdene; — verjetni položaj enih žrtev, za katere menijo, da so še zasute in ali je z njimi navezan stik; — vse podatke, dobljene od u-pravnika zgradbe, čuvaja o-ziroma soseda itd., — nevarnosti od morebitnih poplav (vodovod) uhajanja plina, požarov, električnega o-mrežja itd. — mestne začasne mrtvašnice, — če je dana okrepčilna pijača in v kakšni količini še zasutim žrtvam in tistim ki trpijo poškodbe zaradi stisnjeni a; — če se v bližini nahaja zdravnik oz. zdravstvena služba, — če ekipa, katero zamenjuje, lahko ostane na terenu, ali jo poklicana drugam. Kolikor prva ekipa ostane na terenu ,vodja nove ekipe razdeli svojo ekipo na polovico. Ena polovica reševalcev do delala pod vodstvom namestnika vodje ekipe, druga pod vodstvom vodje ekip, ki razen tega vskla-juje delo obeh ekip v celoti. Ena taka formirana ekipa predstavlja pomoč, ker zajame ljudi, ki temeljito poznajo ogroženi teren in že poznajo osnovno znanje v reševanju. Nadalje naloge vodje ekipe na terenu: — izvršuje dane naloge brez predlaganja pomoči od dru-god;ki z navodili ni predvidena; — opazuje pojave na terenu in o tem obvešča; — loči važno od manj važnega dela, to je vrstni red dela po nujnostih stopnjah; — ukrene vse potrebno pri načinu reševanja, transporta ranjencev, reševalnih delih, zaščitnih ukrepih itd., — razporeja moštvo ekipe po važnosti postavljenih nalog; — razporeja stroje in orodje po važnosti postavljenih nalog; — v času izmene poroča novemu vodji o stanju na ogroženem področju. Vodja ekipe mora imeti takšno sposobnost i nvrline, da je istočasno tehnik, svetnik in nadzornik del. Vodje tehnično — reševalnih enot (ekip — oddelkov, vodov, čet) se določijo izmed najboljših pripadnikov tehnično-reše-valne službe. Vodje teh enot morajo imeti vsestransko strokovno sposobnost in nanje ter ustrezne lastnosti. 1. Kot reševalci sami temeljito poznajo: — gašenje začetnih požarov in gašenje požarnih bomb, — operacije reševanja zasutih; — čiščenje in odstranjevanje ruševin; — nudenja prve pomoči, — reševanje in transport ranjenih in — izpolnjevanje kartonov mrtvih in ranjenih. 2. Kot vodje: — spoštujejo in v celoti izvršujejo dane naloge, — smejo prevzeti odgovornost reševanja, — imajo avtoritete da se njihove zahteve in povelja v celoti izvršuje, — da so sposobni oceniti napore reševalcev. Vodja vodov mora imeti poleg navedenih lastnosti še: — popoln pregled nad delom svojih 30 ljudi, — sposobnost ocene terena na katerem je potrebno ukrepati —- hitrost pri odločanju. Vodje ekip (oddelkov) in vodov delajo skupno s člani ekip in vodov in morajo biti v vsakem primeru vzgled ostalim članomq ekipe in drugim; Ostale dolžnosti vodij vodov in čet Na ogroženem mestu: — mora delovati samoihicija-tivno v odsotnosti neposrednega vodje, — razporeja ekipe, — določa mesta, kamor bodo transportirani ranjeni in mrtvi, — vsklajuje in nadzira delo ekip in — odgovarja pred štabom civilne zaščite o izvršitvi danih nalog, biti mora sposoben v vsakem času nuditi točne podatke in pregled o številu žrtev, vrsti rušenja in ogroženosti, napredovanju del, ki so v teku, o časovnem trajanju reševalnih del, položa ju prve pomoči in prisotnosti drugih organov na ogroženih mestih. C. OSEBNA IN SKUPNA OPREMA, ORODJE IN STROJI TEHNIČNO — REŠEVALNE SLUŽBE Osebna oprema reševalca Jasno je, da bodo tehnično reševalne ekipe delovale v pogojih slabega zraka zaradi prisotnosti trupel v ruševinah, prahu in škodljivih plinov, še posebno v kontaminiranih ruševanih, zato mora vsak član tehnične reševalnih enot pred odhodom na reševanje iz ogroženega področja imeti nasledno zaščitno opremo: — obleko civilne zaščite in zaščitni šlem, — univerzalno zaščitno masko, — zaščitno obleko za delo v radiološko - biološko - kemičnih pogojih, — osebni dozimeter, — osebni pribor za dekontaminacijo, — baterijske svetilke, — respirator, — osnovni material za prvo medicinsko pomoč. Poleg navedenega mora imeti vsak član ekipe osebno vrv debeline 10 mm in dolžine 4 — 5 metrov. Skupna oprema V pomanjkanju specialnih reševalnih avtomobilov, s katerimi bi naj razpolagala vsaka e-kipa za prevoz ekipe s kompletno osebno in skupno opremo, se v te namene uspešno lahko uporahi adaptirani tovorni avto nosilnosti 3 — 5 ton s cera-do in montiranim vitlom. V večini premerov bo to redno vozilo za opremo ekipe, kajti za takšno imnrovizacijo vozila se povsod realne materialne možnosti. Vsaka tehnična reševalna e-kipa, določena za reševalna dela, na ogroženem področju, mora imeti motorno vozilo in na- slednjo skupno opremo: Za reševalna dela z višine: — razstegljdvo lestev, — kratko lestev na sestavo na štiri dele, — kljukaste lestve 2 komada, — gasilske pasove 4 komadi, — enojni, dvojni ali trojni škripec s 3 konepeljskimi vrvi debeline 20 mm, dolžine od 50 do 60 m in 8 vrvi dolžine 12 — 15 m, debeljine 10 mm. — po možnosti gasilsko platno. Za delo v ruševinah, prodiranje v ruševinah in skozi ruševine: — ročna dvigalka (vinta) mehanična ali hidravlična z nosilnostjo 10 — 15 ton in eno z nosilnostjo do 5 ton, — železne trinožno stojalo za delo s škripci, — železne vzvode 3-4 kom., — komplet orodje za ročno prebijanje zidov 1 kladivo 3-4 kg težko kladivo, 2-3 prebijače (2-3 komplete) — mizarsko tesarsko orodje (ročne in dolge žage, motorno žago, kladivo 3-4 kg, sveder, vzvode za trganje podov- meter, pilo za les, tesarske sekire in pribor za o-štrenje, — električno orodje (gumirane izolacijske rokavice za napetost 300 V in izolirne klešče, pribor za izoliranje, gumirane podloge in drugo, —škarje za rezanje betonskega železa 1 — 2 kom., — inštalatersko orodje in pribor, — kompresor z orodjem — prenosni ali prikolični, — motorno žago, — acetilenski varilni aparat za rezanje kovin, — prenosno motorno brizgalko, — krampe 3 — 4 kom., lopate 3 — 4 kom., 6 — 8 veder za odnašanje prahu, — Dreger aparat 2 — 4 komada za delo reševalcev v zastrupljenem prostoru. Za oskrbo in prenos ranjencev: — 3 do 4 zaščitne maske za ponesrečene, — nosila za ranjene 2 — 4 komada, — posteljne deke za pokrivanje ranjencev 8 — 10, — od 3 do 4- torbice s priborom za nudenje prve pomoči. Za vzdrževanje zveze: — radio sprejemnik in oddajnik za zvezo s štabom, — 2 do 3 poljska telefona s kablom za zveze v ruševinah Poleg navedenih sredstev mora biti ekipa preskrbljena s torbico, z blokom in priborom za pisanje s 3 — 4 parov usnjenih ščitnikov za kolena, 3 — 4 pare gumijastih škornjev, 3 — 4 čutarice za vodo in vrv bele barve dolžine 30 — 40 m za označbe poti, skozi katere se reševalec giblje skozi ruševine. Da bi bila navedena oprema in orodje čim bolje nameščena v avtomobilu zaradi maksimalnega izkoriščanja prostora je nntrebno orodje in oprema zložiti v ustrezne zaboje. Lestve se lahko zložijo na pod avtomobila — karoserije ali pričvrstijo na straneh, komnresor kolikor ima prikolico, priključimo za avto, (Nadaljevanje prihodnjič) Dobre perspektive Cinkarna in Tehnomercator podpisala pogodbo o poslovno tehničnem sodelovanju Na podlagi večletnega uspešnega poslovnega sodelovanja sta podjetji Cinkarna in Tehnomercator podpisali pogodbo o poslovno tehničnem sodelovanju, katero so poprej odobrili samoupravni organi obeh pedjetij. Podpis te pogodbe pomeni tesnejše povezovanje trgovine in industrije, predvsem na doma- t Direktor Tehnomercatorja Stanko Selšek govori o pomenu skupnega sodelovanja obeh podjetij čem tržišču (prodaja naših proizvodov, nakup reprodukcijskega materiala), nadalje zunanjetrgovinsko sodelovanje (nabava potrošnega materiala iz uvoza), racionalnejše koriščenje obrat- nih sredstev, koriščenje raznih uslužnostnih dejavnosti in ne nazadnje skupno vlaganje sredstev v osnovna in obratna sredstva. Generalni direktor Cinkarne Franjo Klinger, dipl. ing. je ob slovesnem podpisu pogodbe o poslovno — tehničnem sodelovanju dejal: »Skladen razvoj o-beh panog, medsebojno zbliževanje in iskanje takih oblik sodelovanja, ki zagotavljajo boljše poslovne rezultate obeh pod- jetij in optimalno koriščenje sredstev, je edina pot hitrejšega napredka.« V Sloveniji ni trgovskega podjetja, ki bi povezovalo kemijsko industrijo, ta vrzel pa se kaže v vsej Jugoslaviji. Zato načrtuje Tehnomercator v svojem razvojnem programu povečanje svoje trgovske dejavnosti na kemijskem področju. Direktor Tehnomercatorja Stanko Selšek je dejal, da so dani vsi pogoji za uspešen razvoj na tem področju, kar zagotavlja skupen nastop obeh pedjetij in sposoben mlad strokovni kader Podjetji sta ustanovili sedemčlanski koordinacijski odbor, ki bo rgotavljal potek poslovanja, nadalje uskla jeval komercialna in finančna vprašanja, ter reševal še druge naloge. Gledališki abonma za delavsko mladino Maja so se sestali predstavniki Slovenskega ljudskega gledališča Celje, Zveze mladine Celje in Kulturne skupnosti Celje ter se dogovoril, da bo celjsko gledališče i okviru kulturne akcije v letošnji jeseni ob začetku gledališke sezone 1973/74 razpisalo poseben abonma za mladino iz delovnih or ganizacij. Mladinci, ki se bodo vpisali v ta abonma, bodo imeli popust na o-bičajno ceno abonmaja. Za ta abonma bo predviden poseben izbor uprizoritev, ki bo dostopen najširšemu krogu delavske mladine. Posebne omembe vredno je, da bodo pri organizaciji abonmaja u-poštevali tudi zaposlitev delavske mladine v različnih izmenah. Zato bo ta abonma imel dve predstavi vsake uprizoritve. Kdor ne bo mogel zaradi svoje delovne izmene na prvo, bo s svojo vstopnico lahko šel na drugo predstavo istega abonmaja, ki bo teden dni kasneje, ko so delovne izmene zamenjane. Slovesen podpis pogodbe o poslovno-tehničnem sodelovanju med Cinkamo — Celje in Tehnomercatorjem VIŠINA ZAMUDNIH OBRESTI Z uvedbo o prenehanju veljanvosti odredbe o zamudnih obrestih (Ur. 1. SFRJ št. 58/72) so prenehali veljati predpisi Odredbe o zamudnih obrestih (Ur. 1. SFRJ 5/57, 19/58 in 50/59). Z uredbo razveljavljene odredbe je bila poleg ostalih določb predpisana obveznost dolžnika, da plača upniku zamudne obresti, če zamudi v plačilu dolga. Kolikor je bil upnik zadružna ali gospodarska organizacija, je bilo določeno, da plača dolžnik upniku zamudne obresti v dogovorjeni višini, (s pogodbo določeni) pri čemer stopnja zamudnih obresti ne sme presegati 12% letno, če v pogodbi ni drugače dogovorjeno, sicer veljajo 8% zamudne o-bresti. Glede na to, da je z omenjeno odredbo prenehala veljavnost odredbe o zamudnih obrestih, z drugimi predpisi pa ni ničesar določeno glede pogodbenega dogovarjanja o zaračunavanju zamudnih obresti med gospodarskimi organizacijami, se v praksi postavlja vprašanje, če se lahko gospodarske organizacije prosto dogovarjajo o višini zamudnih obresti. Zaradi pravne praznine, ki je nastala s predmetno odredbo, so na razširjeni seji Vrhovnega gospodarskega sodišča sprejeli naslednji sklep, ki ga bodo do zakonske ureditve tega vprašanja uveljavljale pri sodnih sporih Okrožna gospodarska sodišča: »Vse dokler se ne doseže u-strezni družbeni dogovor o višini zamudnih obresti, ki jih bodo lahko zaračunavale gospodarske organizacije v medsebojnem prometu, oziroma banke na odobrene kredite, ali dokler se ne sprejme ustrezni predpis, ki bo urejeval to tematiko, bodo OGS sodišča nadaljevala dosedanjo sodno prakso v naslednjem: 1. Sodišča ne bodo nudila sodne zaščite pogodbam v tistem delu, s katerim se predvidevajo višje zamudne o-bresti 12%, ne glede na obliko, s katero so te zamudne obresti predvidene (redne, zamudne, kazenske, sodelovanje v dobičku, provizijo itd.) 2. Kolikor višina zamudnih o-bresti ni dogovorjena s pogodbo, se uporablja stopnja 8 % zamudnih obresti. Dosedanja praksa gospodar- skih sodišč se menja v primeru, da so dolžniki druge osebe, ne gospodarske organizacije, temveč privatniki, toliko, da veljajo stopnje zamudnih obresti, ki so navedene pod točko 1 in 2 tudi za te osebe. poslovnih enot in sektorjev. V svojih programih morajo direktorji sektorjev in PE zajeti tudi družbenopolltnčno delo in delo samoupravnih organov v poslovnih enotah. V prihodnje bodo morali direktorji sektorjev posvetiti več pozornosti družbenopolitičnim organizacijam in samoupravnim organom v podjetju. Nadalje je centralni delavski svet sprejel tudi sklep, da morajo direktorjia poslovnih enot izdelati okvirne programe za nakup osnovnih sredstev, za katere menijo, da jih je nujno potrebno v tem letu, oziroma pri- Zaračunavanje zamudnih o-bresti na obresti s strani gospodarskih organizacij, sodišča tudi v prihodnje načelno ne priznavajo, tako kot jih niso do sedaj. A. P. hodnjih letih nabaviti. Te programe nabave osnovnih sredstev naj najprej obravnavajo delavski sveti poslovnih enot, nato pa bi skupni predlog potreb osnovnih sredstev za poslovne ©• note obravnavali na seji CDS. Vsekakor pa je potrebno za vsak nov stroj (ko ne gre nadomestilo) izdelati elaborat, renta-bilitetni izračun, prikazan pa mora biit tudi vir črpanja finančnih sredstev. PE morajo predložiti programe Centralni delavski svet je na svoji 1. redni seji dne 30. maja 1973, ko je imenoval direktorje na novo ustanovljena vodilna delovna mesta, sprejel in potrdil tudi predlog družbenopolitičnih organizacij ,da morajo vsi direktorji poslovnih enot in sektorjev pripraviti in samoupravnim organom predložiti programe dela svojih Nedvignjeni osebni dohodki iz leta 1970 Obveščamo vse spodaj imenovane tovarišice in tovariše, naj dvig-njejo v blagajni podjetja osebni dohodek iz leta 1970. Ti osebni dohodki morajo biti izplačani do 30. septembra 1973, sicer bodo zapadli v korist podjejta. Aletič Redjep jan. 13,30, Alič Husein marec 41,80, Arivuk Dragoljub april 93,70, Arnšek Franc april 5,70, Antoni-jevič Dragotin jun. 37,80, Andročec Vinko julij 10,80, Bilič Spasoje jan. 134,70, Bilič Spa-soje feb. 72,80, Bele Janez marec 30,60, Bartolič Blaž april 14,80, Barbulovič Simiša maj 1,00, Beganovič Novalja junij 40,50, Bombač Andrej junij . 40,50, Bedenik Janez julij 41,80, Brglez Ivan julij 41,80, Bele Anton avg. 41,80, Belej Anton avg. 41,80, Božič Vlado avg. 41,80, Bjednički Tomo avg. 41,80. Brežnik Ivan avg. 8,55, Borovički Franjo sept. 40,50, Baniček Vladimir dec. 0,10, Cajhen Marija jan. 41,80, Cakič Hus-nije jan. 91,80, Centrih Peter julij 307,40 Cakič Nedir jan. 41,80, Čiča Vladimir feb. 32,40, Cudovan Drago marec 152,40, Cičič Peter maj 243,00. Dukelič Ilija maj 41,80, Djombič Sa-fet junij 40,50, Drofenik Egon junij 40,50 Dinulovič Velimir junij 31,80, Dorič Du-laga junij 12,40. Edi Josip feb. 22,50, Fister Ivan marec 29,80, Frece Vincenc april ak. 100,00 Frece Vincenc april 66,80, Frece Vincenc april 45,10, Filidžanovič Miodrag avg. 41.80, Flis Pavla avg. 41,80. Gaši Radif jan. 41,80, Gučati Bajram april 39,30, Gučati Bajram april 30,40, Goršek Stane julij 251,30, Grlica Viktor avg. 41,80, Grčar Alojz sept. 39,10, Gal Slavko okt. 269,80, Gilič Slavko okt. 177,50. Halili Jahin feb. 35,80, Horvat Ivan feb. 103,70, Husejnovič Casim junij ak. 150,00, Hajdari Murnej junij 40,50, Hum-ski Ivan sept. 40.50, Ibrič Hamzalija feb. 124.60, Ibrič Hamzalija marec 41.80, Ibiši šerimel a-pril 45.50, Italo Mile maj 24.30, Imenšek Alojz junij 40.50, Ibrišimovič Selim jul. 41.80, Injac Živko sept. 1.80. Jujič Saban feb. ak. 100,00, Jančič Franc feb. 29.60, Jujič Saban feb. 51.80, Jurak Jože april 56.80, Jujič Seifo april 41.80, Jokič Ristan maj ak. 200.00, Jezernik Jože maj 41.80, JodacijeviČ Marjan maj 41.80, Jevtič Spasoje maj 41.80, Jovanovič Dragoljub maj 6.10, Jujič Saban maj 41.80, Jujič Ristan maj 6.90, Jovano Blagoje junij 227.00, Jukič Ristan junij 40.50, Jovan Gretica avg. 28.70, Jerin Jurček nagr. 130.00. Kolarič Jože jan. 41.80, Kralj Avgusr jan. 84.70, Kadič Huse feb. 61.60. Kliko Ahmed feb. 37.80, Kralj Avgust feb. 446,40, Krejič Marko feb. 37.80, Kolar Anton marec 41.80, Kores Jože marec 30,60, Kralj Avgust marec 29.70, Kociper Franc april 0.50, Kociper Franc april 42.10, Kadič Huse maj 41.80, Kos Mi-hajlo maj 1.00, Kozel Štefan maj 41.80, Krstič Danilo maj 41.80, Krušič Ivan maj 41.80, Kovačič Ivo maj 41.80, Kovačič Peter maj 0.50, Kugler Alojz maj 41.80, Karajič Zuhdija junij 114.80, Kric-kovič Jova junij 15.70, Kos Mihajlo junij 40.50, Kociper Franc junij 40.50, Kumer Franjo junij 40.50, Krickovič Jovan julij 41.80, Kitak Franc julij 41.80. Ko- vačič Ivo julij 107.60, Kastelic Franc julj 41.80, Kokotec Jurij julij 41.80, Kuri Nijaz julij 41.80, Kvakič Nijaz julij 41.80, Krušič Franc avg. ak. 300,00, Kajzer Franc avg. 41.80, Korez Anton avg. 1.10 »Korošec Marjan avg. 41.80, Kraj-šek Mirko avg. 65.80, Kitak Avgust avg. 5.20, Kovačevič Mohamed sept. ak. 97.00, Krobot Martin sept. 40.50, Kosi Franc sept. 24.50, Krstič Martin ngr. 250.00, Krstič Martin ngr. 125.00. Lekič Ivica feb. 37.80, Lazarevič Milan maj ak. 150,00, Leskovšek Jože maj 41.80, Lokan Albin maj 41.80, Lazar Drago junij 1.70, Leskovšek Franc junij 40.50, LazarDrago julij 41.80, Ljumi Faz-li avg. 41.80, Leskovar Stane sept. ak. 100.00, Lajh Pavel sept. 40.50. Mandič Nebojša, jan. 211.00, Marič Milomir jan. 302.20, Mu:.*.atevc Ivan jan. 370.90, Milosavljevič Živorad jan. 28.30, Mandič Nebojša feb. 37.80, Milosavljevič Bogoslav feb. 0,40, Mrkaljevič Bajro feb. 37.80, Milosavljevič Bogo marec 22.90, Majkovič Hilmija marec 5,60, Ma. rinovič Dragiša april ak. 50.00, Marič Avguštin apr. 18.70, Marinovič Dragiša april 3,90, Martek Ivan mai 41.80, Muj-kič Abdulah maj 5.20, Majdažič Stje-pan junij 40.50, Miljevič Jovanka junij 2.20, Mlakar Franc junij 40.50, Mitevski Dančo junij 102.70, Mlinarič Alojz junij 40.50, Mulej Blaž junij 40.50, Martinovič Stjepan julij 32.80, Miljevič Jovanka julij 82.90, Markovič Ante avg. 200.60, Mojzeš Fanika avg. 83.70, Miljevič Jovanka avg. 41.80, Miljevič Cveto avg. 41.80, Mlakar Franc avg. 184.20, Marin-čevič Stjepan avg. 41.80, Marič Mijo sept. 279.50, Majkovič Miloš sept. 1.50, Manič Pero nov. ak. 92.20, Mlakar Le- opold nov. ak. 350.00. Nuhanovič Kemal jan. 94.40, Necič Živorad feb. 37-80, Novak Jože junij 36.50, Novak Nikolaj junij 40.50, Novak Franc 980.00. Otorepec Adolf junij 4.30, Osmanovič Djemal julij 41.80, Osmanovič Osman avg. 41.80 Piki Emil feb. 24.90, Počkovič Milo-rad marec 17.25, Paunovič Božo april 4.40, Paunovič Božo april 55.20, Plevčak Anton maj 41.80, Plevčak Franc maj 181.70, Pogelšek Stanko maj 1.00, Pav-čak Franc junij 35.90, Pavlič Ivan julij 41.80, Pezdovšek Jože julij 41.80, Papež Josip avg .41.80, Pauškič Milorad avg. 0.80, Potočnik Anton sept. 40.50, Pauškič Milorad sept. 40.50. Rihar Albin marec 41,80, Rupnik Janez april ak. 100.00, Rizman Martin a-pril 4.00, Rančigaj Leopold april 41.80, Rošar Vinko april 12.00, Redžep Rižani maj 41.80, Režek Josip maj 55.40, Rošar Vinko maj 41.80, Režonja Jože maj 41.80, Rožič Ivan maj 264,70, Rožič I-van junij 40.50, Rakovič Fehim sept. ak. 200.00, Rakovič Fehim sept. 22.60, Re-pas Borislava sept. 40.50, Selimovič Deval jan. 41.80, Suša Vladimir jan. 6.10, Sečič Simon feb. 138,10, Spahič Jusufi feb. 29.00, Štancer Ljudmila feb. 37.80, Selič Franc marec 41.80, Siladži Josip marec 123.00, Simič Lazar marec 12.00, Sinanovski Cvetko april 133.40, Sinanovski Cveto april 30,00, Siladži Evgen ak. maj 100.00, Siladži Evgen maj 119.00, Sekulič Josip maj 202,35 Sečič Mijo maj 41.80, Ing. Sendlbah Franc jun. 39.10, Sildži Evgen junij 40.50, Strojin Drago junij 40.50, Senica Konrad 13.20, Sahiti Ljah avg. 41.80, Slekovič Vinko avg. 41.80, Stojčič Joso sept. 40.50, Srbič Marjan sept. 91.50, Simonovski Cvetko sept. 353.40. Škorc Ernest junij 47.20, Šeško Cvetko feb. 37.80, Špes Tone marec 10.80, Šajatovič Slavko maj ak. 200,00, Šalamon Miha junij 40.50, Špiljak Mehmed junij 40.50, Šimanovič Rudi julij 41.80, Šeremet Beriša julij 94.90, šimanovič Smajl sept. 88.20, šajnovič Stojan sept. 61.30, Šolje Djemal sept. 40.50, Škvarč Rudolf sept. 40.50, Sukalo Ostoje sept. 128.60, Šabič Ljuban dec. 0.90, Sredin-šek Alojz julij 41.80, Seljič Salko julij 41.80, Šajovič Frida julij 41.80. Talevski Trajan jan. 105.90, Tančevski Trajan feb. 0.50, Tovornik Alojz marec 41.80, Tadič Tomo april 81.00, Tadič Tomo april 23.90, Turnšek Mihael april 30.00, Tasič Milorad maj 447.55, Tunjič Anton junij 3.30, Tratnik Rudi julij 120.00, Trnovšek Janez avg. 229.55. Vukman David seb. 37.80, Vrečko Mirko junij 40,50. Zdolšek Ivan jan. ak. 200.00, Zupanc Ivan jan. ak. 100.00, Zdolšek Karel junij 40.50, Zeka Nedjip junij 94.80, Zema Kameri julij 185,90, Zeka Nedjip avg. 41.80, Žlavs Jože jan. ak. 200,00, Žafran Stanislav feb. 39.10, Žnidar Marija maj 19.70, Žnidar Valentin maj 178.40, Žnidar Marija junij 128.30, Žlaus Anton avg. 35.10, Žuraj Alojz sept. 40.50. \Veinmiiler Roman junij 40.50. Dinulovič Velimir julij 41.80, Dečman Marjan avg. 118.00, Dakič Ilija avg. 41.80, Durič Stevo sept. 115.10. SKUPAJ 19.473,95 Dolga leta smo imeli težave s premikanjem vagonov po naših industrijskih tirih. Letos smo ta problem rešili z nakupom premikalne-ga stroja, ki se lahko premika po tirih in po cesti. Na sliki: »dvoživka« premika cisterne v novem delu tovarne UPOKOJENCI Ali ste že vložili zahtevek pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja — vsi tisti: — ki vam je bila odmerjena invalidska ali starostna pokojnina po osnovi osebnega dohodka, doseženega v zadnjih dveh letih pred upokojitvijo, da se vam naj ponovno odmeri pokojnina po 5-Ietnem povprečju; — ki imate skupno priznane pokojninske dobe 6 ali več mesecev nad celo leto, da se vam tudi za 6 mesecev prizna pokojnina — 1 % — ki imate več kot 40 let pokojninske dobe moški oziroma več kot 35 let ženske in borci več kot 35 let moški oziroma več kot 30 let ženske, da se vam poveča pokoj-ninaza vsako prekoračeno leto za 1 %. — ki ste bili invalidsko upokojeni po 55 oziroma ženske po 50 letu starosti, da se vam prizna invalidski dodatek, — ki ste po 14. 1. 1967 utrpeli telesno okvaro zaradi bolezni ali nezgode izven dela, da se vam prizna invalidnina za telesno okvaro. Zahtevek naj vložijo tudi upokojenci, ki jim po prejšnjih predpisih, veljavnih do 31. 12. 1973 ni šla pravica do varstvenega dodatka ali pa jim je bila odmerjena po nižjem odstotku, kot bi jim šla po novih predpisih in tisti, ki jim po prejšnjih predpisih ni šla pravica do dodatka za pomoč in postrežbo. Upokojenci, ki bodo vložili zahtevek po 30. 6. 1973 jim bo odmera po novih predpisih priznana od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka. Slab obisk strokovne knjižnice Kakor vsaka večja delovna organizacija, ima tudi Cinkarna svojo strokovno knjižnico, ki je v primeru z drugimi velika, prostorna in svetla, tako, da je v njej dovolj prostora za več ljudi hkrati, ki želijo študirati ali pa svoje znanje izpopolniti, žal pa ni tako. KARIKATURISTOV POGLED V NAŠ BIFE Kje so vzroki za tako slab o-bisk knjižnice? Kaj ljudje pričakujejo s strani knjižnice? To so vprašanja, ki se že dolgo pojavljajo med nami, vendar jih doslej nihče ni poskušal razvozlati. Ali res ne moremo v tako številnem kolektivu vzpodbuditi vsaj tretjino ljudi, ki bi imeli interes, da knjižnica še posluje in služi interesu nas vseh. Je vse to gradivo, ki je tukaj zbrano v nič manj kot tridesetih letih zgolj za okras? Potem pa je res najbolje knjižnico zapreti, ključ pustiti pri vratarju, kjer ga lahko vsak dobi in stvar bi bila rešena. Vendar pa ne gre vse tako preprosto. Seveda najlaže se je o-bmiti stran ali pa delati po že ustaljenih navadah. Vem, da marsikoga med nami zanima, kaj je novega v svetu na področju kemije, metalurgije, grafike in ostalih panog, ki so pri nas zastopane. Čeprav nismo vsi posredno udeleženi pri kateri od teh panog, pa bd nas vendarle moralo zanimati, kako smo v teh stvareh napredovali, v razmerju z ostalimi proizvajalci naše smeri. Med nami je tudi veliko mladih, ki so komaj končali šole, kar pa še ne pomeni, da so s seboj prinesli vse znanje, ki jih bo potrebno pri opravljanju njihovega dela. Človek se mora vse življenje učiti, izpopolnjevati in šele tak človek, ki je vedno bolj ali manj seznanjen z dogajanji okoli sebe, bo lahko delo opravljal v svoje in v splošno zadovoljstvo. Sprašujem se, zakaj imamo toliko naročenih revij, ko pa so vse skoraj neizkoriščene, če pa so že, pa še to le enostransko. Moje osebno mnenje je, da bi bilo mnogo bolje, če bi revije ostale v knjižnici in bi jih prišli zainteresirani pregledat v knjižnico, kajti tako bi revija še nadalje ostala v knjižnici in bila dostopna še ostalim. Nobene revije nimamo naročene v več izvodih. Med drugim pa bi se seznanili tudi z revijami, katere skoraj nikoli ne dobijo v raket Poleg revij, ki jih imamo naročene, pa prihaja v knjižnico tudi veliko propagandnega materiala, ki se nekaj časa pomika po knjižnici, nato pa konča med odpadnim materialom. Če namreč malo bolje pregledamo tak material, marsikdaj med takimi reklamami najdemo kaj zanimivega. Seveda pa nas vedno im povsod spremlja in preganja čas. Vendar pa vem, da bi si vsak izmed nas, pa naj bo to delavec ali inženir, vzel uro časa v tednu, ki bi ga posvetil o-bisku v knjižnici in se seznanil z novostmi. Zaradi tega njegovo delo gotovo ne bo trpelo. Kaj pa knjige, to večno bogastvo vsakega naroda? Tudi mi jih imamo in to veliko, vendar pa je med temi knjigami največ starih knjig, ki pa imajo še vedno svojo prvotno vrednost, čeprav so stare. Zadnja leta sicer ne naročujemo več toliko knjig, kar pa jih, se takoj razkropijo in potem ležijo po po- sameznih obratih, delavnicah ali pisarnah. Zato prosim vse, ki imajo pri sebi knjige iz naše knjižnice in jim vsak dan »nujno« niso potrebne, da te knjige vrnejo, kajti le tako bo knjiga vsestransko uporabna, če bo dostopna širšemu krogu uporabnikov. V našem interesu je, da knjiga kroži, uči in vzpodbuja ljudi, ne pa da leži v predalu. Tako, le s skopimi besedama sem vas hotela seznaniti z vlogo naše strokovne knjižnice. Če se vsaj malo zamislimo, spoznamo, da brez knjižnice vendarle ne moremo biti in da nam je v vsakem oziru potrebna. Le malo več volje in spodbud z vaše strani in rezultat bo gotovo razveseljiv za vse nas. HELENA ZAGVOZDA ^ M Po inventarju sklepam, da so v naši jedilnici snemali odličen kavbojski film URADNITOČKOVALEC Nekega večera sem dobil obisk. Prišel je star znanec, absolvent gradbeništva. »Bi rad kaj zaslužil?« me je že na pragu presenetil. »Bedo pa danes ne mara denarja?« sem se iskreno začudil. Povedal mi je, da dela honorarno kot uradni točkovalec stanovanjskega podjetja in ker je jutri privatno zadržan, ga lahko zamenjam in si prislužim kakšen dinar. Dal mi je izkaznico, razložil točkovalno proceduro in mi ob slovesu zabičal: »Če te kdo kaj vpraša, si jutri absolvent gradbeništva Tine Koren.« Prva stamka je bil osemdeset letni dobrodušen starček, gospod Sluga. »Sem uradni točkovalec stanovanjskega podjetja ... .« »Gospod, le naprej«, je bil vljuden in mi razkazoval prostore. »Kako urejeno stanovanje!« sem skušal biti prijazen. »Urejeno? Mladi gospod se vendar šali. Tu ni telefona, strope poglejte, kako je pozimi hladno, stene so tanke, sosedi so nemogoči, hišnica ni kaj prida, zaradi nemogočega hrupa sem naglušen, penzije so premajhne, za koliko boste podražili stanovanje, še za rajnkega Franca Jožefa -...«, mi je razlagal, medtem, ko sem pisal: »Okna .. tri točke, stene ... dobro ometane, električna napeljava... Skupaj sto dvajset.« »Še podpis, prosim!« in že sem oddrvel novim strankam nasproti. Zadnje stanovanje. Zopet razočaranje. Le kje neki stanujejo tudi mlajše žene? Saj vendar ne točkujem v domu upokojencev. Morda sem v mladosti preveč bral zabavni tisk o mlekarjih, elektrikarjih, poštarjih in točkovalcih ter o mladih vdovah, ločenkah in drugih ženah, željnih avanture. Tudi ta gospa je bila upokojenka, prijazna in radovedna. Po tankih stenah, nemogočih stanovalcih, višjih stanarinah in po tej prekleti draginji me je vprašala: »Kaj pa študirate?« »Ke ... Mmm ... Gradbeništvo!« sem se zlagal. »Ooo, potem pa poznate profesorja Staniča. Moj brat je.« »Veste gospa, jaz študiram visoke gradnje in ga ne poznam.« »To je pa čudno! Saj vendar predava na visokih gradnjah. Nek študent, ki je točkoval pri prijateljici pa ga je poznal. Kako se že piše... Tine Koren bo!« »Sem se že spomnil. Saj je malo starejši dobro ohranjeni možak. In kakšen strokovnjak je za nebotičnike! Kaj ga ne bi poznal, le spomnil se nisem. Sedaj predava le še na tretji stopnji, tako je napredoval.« »Ste za kavico? Takoj bom skuhala. Vam prinesem še sendvič? Da niste lačni? Dajte no dajte! Ko sem bila jaz mlada, sem imela apetit, da je bilo kaj. Pa kako sem bila fejst. Štiriindevetdeset kil sem imela in skoraj ni bilo moškega, ki se ne bi ozrl za mano. Razen tistih seveda, ki se po polnoči zbirajo na postaji.« Jedel sem izdaten sendvič in ga zalival s kavo. Danes že s štirinajsto kavo, tako so ljubeznivi ti upokojenci. »Moj sin je tudi študiral gradbeništvo. Podjetje Zidar poznate? Saj sem vedela, da ga poznate, čeprav ga ni ne v časopisu, niti ne na televiziji. Reklame ne rabijo, gospodarijo pa pošteno. Moj sin je tam direktor. No ja, ni čisto direktor, nek šef je pa le. Boste še eno kavico? Kaj sploh sprašujem, seveda jo boste,« je bila prijazna. Petnajsta kava. »Gospa, dobro kavo kuhate. Tako dobre še pri Mercatorju nimajo,« sem se pošalil. »Imate morda kos papirja? Naslov sem vam napisala. Ko boste doštudirali, se kar pri njemu oglasite. Službo dobite takoj, stanovanje pa malo poznej. Čez kak mesec bodo že za vas tudi kaj našli. Saj vendar gradijo stanovanja. Osnova ni posebno visoka, ampak postrani se dobro zasluži. Za penzijo to sicer ni kaj prida, boste pa za otroke lahko dobili štipendije. Moj Vinko sploh noče hiše. Trisobno stanovanje ima, na morju pa vikend. Ne vem, kaj imajo zadnji čas toliko proti vikendom. Čez teden dela in ob nedeljah se mu tudi prileže malo sonca in slane vode. Saj to ni luksus, le za zdravje mu gre. Nekateri zlobni jeziki mu žugajo s komisijo. Kaj mu sploh morejo? Tiste naj pogledajo, ki imajo po dva vikenda in ki hodijo na Safari leve streljat. Avto ima res malo boljši, ampak to ni zaradi luksuza. Danes je toliko nesreč, da me je še v njegovem mercedesu strah... Kako sem se zaklepetala! Boste še eno kavico?« Ko sem jo že pohvalil, kako dobro kavo kuha, sem moral še z dejanji potrditi svoje besede. »Pa naj bo,« sem zavzdihnil, jo na hitrico spil in jo odkuril domov. Za danes mi je bilo dovolj tankih sten, vlažnega stropa, nemogočih sosedov, lene hišnice, mojih sinov, Vinkov, Jožetov, našega avta, sosedovega vikenda in te preklete draginje, ki so me pod odejo preganjali zaradi šestnajstih kav še pozno v noč. Prijatelju pa sem povedal, da sem uradni točkovalec le takrat, kadar mi dobi delo nočnega čuvaja. Marjan Drev Strelci odlični četrti Komisija za športno rekreacijo in oddih pri občinskem sindikalnem svetu je tudi letos organizirala tekmovanje v streljanju za sindikalno prvenstvo v konkurenci članov in članic. Tekmovanje je bilo na letnem strelišču rekreacijskega centra na Gričku, kjer se je pomerilo med sabo preko 250 tekmovalcev in tekmovalk, kar je vsekakor rekorden odziv č eupoštevamo, da so bile ekipe številčno omejene. Objavljamo spored filmov, ki jih bomo gledali do 15. avgusta 1973. Kino Union Od 14. do 15. julija »RDECU RU- BIN« danski barvni silm. Od 16. do 18. julija »POZABLJENI REVOLVERAS« italijanski barvni film. Od 19. do 22. julija »SMRTNA PI- STA« ameriški barvni film. Od 23. do 24. julija »DŽEM SUL- TAN« turški barvni film Od 25. do 29. julija »DAMA S KA- MELJAMI« francoski film. Od 30. julija do 1. avgusta »AH, TA CRDOVITI AVTO« ameriški barvni film. Od 2. do 5. avgusta »DEŽ DOLARJEV« italijanski barvni film. Od 6. do 8. avgusta »JOE . . IN TO JE AMERIKA« ameriški barvni film Od 9. do 12. avgusta »MOST PRI RE-MAGENU« ameriški barvni film. Od 13. do 15. avgusta »BALZAKOVE GRESNICE« nemški barvni film. Naši dve izbrani ekipi sta na tem prvenstvu dosegli zavidljiv uspeh saj sta zasedli četrto mesto takoj za ekipami EMO, ŽELEZARNE in LIBELE, kipa imajo v svojih ekipah odlične posameznike ali celo celotno e-kipo, ki uspešno nastopajo na raznih republiških tekmovanjih. Za Cinkarno so streljali: — ČLANI: ANDREJ AS Martin 154 krogov od 200 možnih, KRAJC Ivan 156 krogov, PO-ČIVALŠEK Ciril, 155 krogov, PEČNIK Maks 147 krogov, JONKE Franc 144 krogov, KRAMARIČ 140 krogov, skupaj so dosegli 896 krogov. — ČLANICE: JERMA Marija 136 krogov od 200 možnih, CMAGER Cvetka 112 krogov, KRAJNC Irena 111 krogov, VLAGA Hilda 126. krogov, skupaj so dosegli 485 krogov. Vrstni red ekip: ČLANI: L EMO 1015 krogov, 2. ŽELEZARNA 984 krogov, 3. LIBE-AL 927 krogov, 4. CINKARNA 896 krogov, 5. AERO 853 krogov, 6. AVTO CESTE 835 krogov, 7. ELEGANT 835 krogov, 8. METKA 817 krogov, 9. ZLATARNA 785 krogov, 10. PTT 780 krogov, 34. SDK 349 krogov. ČLANICE: L ŽELEZARNA 589 krogov, 2. EMO 574 krogov, 3. INGRAD 532 krogov, 4. CINKARNA 485 krogov, 5. METKA 458 krogov, 6. LJUB. BANKA 351 krogov, 7. KOVINOTEHNA 408 krogov, 8. AERO 378 krogov, 9. UJV 379 krogov, 10. SAVA ZAV. 372 krogov, 12. DPO 141 krogov. NOGOMETAŠI ČETRTI V SPOMLADANSKEM DELU V spomladanskem delu sindikalnega prvensta v velikem nogometu se je naša ekipa uvrstila na četrto mesto s petimi odigranimi tekmami. Z malce večjim trudom in borbenostjo pa hi naše moštvo lahko doseglo večji uspeh, saj je bilo na tekmi v Štorah proti Železarni v stalni premoči, toda napadalci niso izkoristili prednosti in tako izgubili s tesnim rezultatom 3 : 2. Rezultati tekem: KOVINOTEHNA : CINKARNA 3 : 1, CINKARNA : EMO 3 : 0, ŽELEZARNA ŠTORE : CINKARNA 3 : 2, CINKARNA : ŽIČNA 7 : 1, CINKARNA : KLIMA 6:1. Lestvica I. lige spomladanski del odig. tekem gol razi. L Kovinotehna 2. Železnica 3. EMO 4. Cinkarna 11. MERX 6 6 6 5 6 29 : 23 : 18 : 19 : 15 : točk 5 16 10 7 29 12 10 8 6 2 V jesenskem delu prvenstva pa morajo naši nogometaši i-grati še z naslednimi ekipami: ŽELEZNICA, INGRAD, AERO, ZLATARNA in MERX. Od 13 do 16. julija »VOLKOVI PROTI VAMPIRJEM« ameriški barvni film. Od 17. do 19. julija »NEKOČ JE BIL POLICAJ« francoski barvni film. Od 20. do 22. julija »OSEKA« jugoslovanski barvni film (ob 18,30 in 20,30 uri). Od 20. do 22. julija »ZLATO ZA POGUMNE« ameriški barvni film (ob 16,30 uri) ____ Od 23. do 25. julija »TIHOTAPCI ZLATA« japonsko-ameriški film Od 26. do 27. julija »ONEMOGOČITE INŠPEKTORJA STERLINGA« italijanski barvni film. Od 28. do 29. julija »PRIGISCE SVINCA« ameriški barvni film. Od 30. julija do 1. avgusta »TAJNI AGENT 101« japonski barvni film. Od 2. do 5. avgusta »DINAMIT ZA LADJO ROTTERDAM«. Od 6. do 7. avgusta — »REVOLVERJI VELIČASTNIH SEDEM« ameriški barvni film. Od 8. do 9. avgusta »DO — DES — KA — DEM« japonski barvni film. Od 10. do 12. avgusta »LETALIŠČE« ameriški barvni film. Od 13. do 15. avgusta »DIVJI MOŽ« ameriški barvni film. Kino Dom Letni kino Od 13. do 15. julija »VESELE PO- ČITNICE« francoski barvni film. Od 16. do 17. julija »JEZDEC MA- ŠČEVALEC« ameriški barvni film. Od 18. do 19. juilja »GOLOROKI SERIF« amerški barvni film. Od 20. do 22. julija »MARPHYJEVA VOJNA« amerški barvni film. Od 23. do 24. julija »PREGON ZA STO TISOČ DOLARJEV« ameriško-itali-janski barvni film. Od 25. do 27. julija »SREBRNA MASKA« ameriški barvni film. Od 28. do 29. julija »ŽANDAR SE ŽENI« francoski barvni film. Od 30. do 31. julija »DIABOLIK« francosko barvni film. Od 1 .do 5. avgusta »BEN IN CHAR-LIE« italijanski barvni film. Od 6. do 7. avgusta »BOG ODPUŠČA . . . JAZ NE« italijanski barvni film. Od 8. do 10. avgusta »ZA DOLAR VEC« italijanski barvni film. Od 11. do 12. avgusta »USODNI PLEN« francoski barvni film. Od 13. do 15. avgusta »KAPITAN NEMO IN PODVODNO MESTO« angleški barvni film. Predstave so vsak dan ob 16., 18. in 20. uri. Program objavljamo po podatkih Kino podjetja Celje in za spremembe ne odgovarjamo. KADROVSKE VEST I V mesecu marcu so prišli v podjetje: LANG Atila, ROMIH Jožica, SED-MINEK Marjan, MOKUS Mikloš, POPOVIČ Vida, COBOTIC Nada, KENDA Nada, GUTENBERG Franc, SELER Franc, TOFANT Anton, KOKOT Dušan, SAFIC Branko, KUZMA Jožef, MEŽNAR Mirko, MILENKOVIČ Dragoslav, DUMI-TROVIC Luto, LERHER Franc, MARTI-NOVIC Dragoslav, PAVLIC Josip, LU-TOLI Sabit, PRETENI Ilmi, MARTIČ Marko, DROBN Alfonz, ULAGA Damjan, GROBLAR Miroslav, MARKOVIČ Anton, ZIBRET Vladislav, GRABROVEC Jurij, VRNJAK Mirko, VRBANČIČ Milan, ŽEKS Alojz, KATANCIC Franc, HARI Ludvik, GYRYEK Milan, DRO-BINC Vladimir, VALANT Milan, DUC-MAN Avgust, MEDVED Stanko, PETROVIČ Josip, SERDINSEK Alojz, RANKO-VIC Radivoj, CIRIC Velibor, SAVIČ Vinko, PELIN Josip, SPOLJAR Boris, PECL Herman, PULKO Viktor, MIHO-LIC Ladislav, GOSAK Branko, OSTOJIČ Dragoljub. TRISIC Živan, RAKIC Mila-din, ROMIH Franc, HABE Franc, NIKOLIČ Budimir, SVENSEK Adolf, TURK Alojz, VECERIC Milko, STAUT Anton, PLAVCAK Jože, HAZIRI Tahir, TAFILEJ Cena, KRIVEC Vincenc, KLA-NECEK Jožef, OMEROCIC Hasan, PORS Jože, HAMITI Redep, CESAREVIC Radivoj, POPOVIČ Ljubomir, ČERKEZ Sulejman, RIKANOVIC Milan, SALKIČ Sa-kib, AHNICEVIC Ismet, EICIFOROVIC Radoslav, KITIC živorad, IBRAHIME-FENDIC Minka, ZDOLŠEK Rudi, JAHI-RI Gani, DELIČ Halid, BANIC Jovan, ŽELEZNIK Viktor, VODENICAR Sveto-slav, RAMPRE Srečko, CELIC Zdravko, RIKANOVIC Mika, SPASOJEVIČ Veljko, MARIC Žarko, CELIC Obrad, CA-JIC Glabi, CULUM Lazar, JANICEVIC Milan, MIHAILOVIČ Dragan, SAMAJLO-VIC Vladimir. STOJNEV Eftim, JOR-GANOVIC Nedeljko, GROBELNIK Franc KELC Ivanka, KOVAČEVIČ Boško, PETROVIČ Radomir, TUFEGZIC Simona, NOVAKOVIČ Milan, RAMPE Albin, ROT Rumica. Odšli iz podjetja: VIDERŠCAK Va- lent, DELIČ Halid, STANKOVIČ Nedeljko, SAMAJLOVIC Vladimir, NURIC Husein, ZBILJSKI Vjekoslav, STANIČ Rihard, BOŽIČEK Ivan, DOBRUN Jožef, JELEN Jožef, BEVC Nadan, DEMIR Dušan, SAPOLIC Todor, CAJIC Galib, CO-LOVIC Milivoj, ČUDEN Franc, BLAŽIČ Nežka, GYRYEK Milan, RAKIC Milan-din, ŽEKS Alojz, PETROVIČ Josip, MARTIČ Marko, OMEROVIČ Hasan. Upokojeni so bili: ZALOŽNIK Ivan, PAVLIC Ivan, LONČAR Ivan, HRIBAR Andrej. V mesecu aprilu so prišli v podjetje: MARIN Marija, SKOBERNE Srečko, ŽAGAR Marin, MULEJ Danijel, KLAKO-CAR Leopoldina, RAJGEL Dani, MILOŠEVIČ Miodrag, HUSKIC Ibro, KODELJA Jože, CALASAN Pavel, NIKOLIČ Maksim, TOPLICANEC Hedvika, BRU-MEC Branivoj, DJORDJEVIC Tomislav, KUNEJ Mojca, VIDERGAR Magdalena CANŽEK Marija, AUBREHT Marjana, SUKA Ramadan, VAUPOTIČ Konrad, PERNEK Ivan, ZABUKOVSEK Stanko, GERSAK Ivan, MIJATOVIC Dragomir, PERIC Mihajlo, PETROVIČ Miroslav, NOVAK Zlata, MALGAJ Irena, CIZELJ Bernard. STOIMIROVIC Miodrag, KOPŠE Maks, MASTNAK Franc, PETROVIČ Ivan, VALANT Franc, PETEK Pavel, BREZOVSEK Ivan, BOŽIC Cvijet-ko, VRBANČIČ Izidor .VLAJKOVIC Tomislav, VAUPOTIČ Jože, MRZLAK Ivan, HODAJ Hajrulah, GRAČNER Silvo. Odšli iz podjetja: PARFANT Vida, IRCIC Hilda, STROS Davorin, IVANC 'Terezija, BRKIČ Branko, CULUM Lazar, SAFIC Branko, GRAČNER Franc, MRZLAK Ivan, LJUTOLI Sabit, PRETE. MI Urni, GRONJEC Jakob, ACMAN Frančiška, OSTOJIČ Dragoljub, ŠPACAPAN Anton, KOVAČIČ Zdravka, ROMIH Jožefa, VOLOVSEK Albin, ČERKEZ Suiio, KITIC Živorad, POLAJŽER Janez. RATAJ Marija, RAMPE Albin, PLEVNIK Anica, PLEVNIK Hermina, MLINARIC Danijel, SAVIČ Nedžo, VALANT Franc, RADOSAVLJEVIČ Milan, GROBELŠEK Danijel. Upokojeni so bili: URSIC Ivanka, PODKRIŽNIK Alojz. V JLA je odšel: ROS Viktor. Umrl je: NIKOLIČ Gavro Poročila se je: URSIC Marica V mesecu maju so prišli v podjetje: KRAJSEK Marija, JERNEJC Boris, PEKLIC Janez, ODEP Viljem, MLAKAR Janez, GAJIČ Zlatomir, KOSTIC Ljubi-ša, PEVEC Jože, ZRIMŠEK Milena, BORNSEK Kristina, PRELIC Darinka, KARAHASPANOVIC Ramiz, MRZLAK Štefanija, SARLAH Drago, SUBERGER Ivan, KOROŠEC Branko, LONČAR Rudolf, JAJCEVIC Vinko, VUČKOVIČ Stojan, BOGATIN Milena, KOCIC Hrani-slav, ALASEVIC Milan, STRAJNIC Gojko, KOSIČ Dušanka, PAVLINEC Jožefa, ACMAN Frančiška, DRECNIK Slavica, HRŽICA Miroslav, SKORNIK Viljem, PRISTOVNIK Dominik, SPASOJEVIČ Milan, OVČAR Avgust, HUSENI Rusten, TADIČ Nikola, MESIČ Mujo, LAZOVIC Slavoljub, IVANOVIČ Mila-din, KAPUN Janez, TAHIRI Dafer, SU-LJA Bejtula, GASPERT Josip, PERNEK Stjepan, TUFEGDŽIC Miroslav, ŽERAK Martin, ŠKET Lado. Odšli iz podjetja: LAVBIC Janez, ROSER Tomislav, KOKOT Dušan, JANČIGAJ Janez, VIDAKOVIČ Dušan, ŠTANCER Jožefa, VIDERGAR Magdalena, HUSKIC Ibro, RIKANOVIC Milan, KI.ANECEK Jožef, BUKVIC Franc, KAN-TOR Dušan, TULIC Enes, JORGANO. VIC Nedeljko, RIKANOVIC Mika, KOLAR Božidar, BUGARSKI Vlasta, CVI-JIC Branko, JASAREVIC Omer, JAN-KUCIC Svetozar, PIKL Zlatko, MRZLAK Ivan. HAJRAJ Isuf, GASPERT Josip, VRBANIČ Izidor, RAMPE Srečko, TA-FILAJ Cena, GRACNAR Silvo, BOŽIC Rudolf, ZDOLŠEK Rudolf, CEH Mirko, HARI Ludvik, MAHOI.IC Ladislav, DRABINC Vladimir. Upokojeni so bili: PERGER Vinko, MIKEK Anton, KERIN Amalija, PODKRIŽNIK Anton.