Požarni red in ptujsko cehovstvo
Cebi so bili srednjeveške roteo-delske, obrtnišike zadruge, ki so po-lagoma uveljavile svoj vpJiv tudi na mestne uprave ter so si končno ,še pridobile pravioo za iz^nSevamje cehovskega sodstva, Dočam je prej odločala v mestih le patocijsfea §o-spoda, so si cehi prifooirili po doigih in težkih borbah večji ali man;jši delež pri soodločevainju v mestaih zadevah.
Z vso odioenostjo so zastopsli in-terese srednjega sJoja, pri tetn pa so svojim Članom preakrbeli stailaiie do-hodke iin strogo gledali, dasona trg spravili le brezhibne izidelke.
S svojim cehom ali zaidtrugo so bili v tesni življmjski povezanosti in mu obljubili, da hočejo z njiim deliti dobro in slabo. lz cehovskih zapiskov vidimo, da so sfcrbno pod-pirali siabotne in bolne, revne in onemogle člane. V Ptuju so imeli celo svojo lastno bolnišnjco.
Cehi siceir prvotno niso bili od-visni od magistrata, vendar je nala-galo oblastvo posameznim cehoan točno odrejecn delokrog za slučaj ta-kratnih pogostih mestnih požarov. Zdi se pa( da.se niso preveč branili človekoljubne naloge, saj jim je bila le v korist.
Po požaru leta 1653. je sklical ma-gistrat vse meščanstvo in mu raz-glasil požarni red, kl je med drugim Ofpozoiil ptujske zidarje in tesarje, da marajo biti noč iri dan priprav-ljesni, da bodo lahko nudili takojšnjo pomoč garečemu mestu na vseh kra-jih in koncih. Sodarjl mora^o ne-mudoma in brez obotavljanja izro-čiti vse škafe, kajti te posode so za zajemanje vode neobhodno potrebne.
Čeprav je oblastvo izdalo stroge odredbe, da prepreči ali vsaj omili strahovite mestne požare, jih je mo-ralo še od časa do časa izboljševaiti. Večinoma so se ravnali po požamih redih glavnega deželnega mesta in jih prilagodili le svojim potrebam. Zato so si več ali manj vsi slični in tudi Ptuj jih je imel več. Nas pa zanima, kakšno vlogo so imeli v njih posamezni cehi.
Deželno oblastvo je ukazalo me-stom, naj si natisnejo svoj požarni red. Ptujčani si pač niso mogli pri-voščiti takšnega luksuza ter so se zadovoljili s pisanim. Po en izvod tega pisanega požamega reda je pre-jel vsak meščan, ki ga je moral do-bro shraniti, sicer je bil kaznovan z enim tolarjem. Tudi cehi so dobili prepi.se požarnega reda, kaznovani so pa bili, če se je njihov prepis iz-gubil, s 3 tolarji.
Vsakega četrt leta enkrat je bil požarni red prečitan vsem mešča-nom, in sicer razločno s pojasnili. Isto so morali storitL cehi za svoje člane. Če bi tega ne storil magistrat, je moral plačati 6 tolarjev kazni, ceh pa 2 tolarja. Magistratni komisarji, ki so predsedovali cehom, so morali
strago pazati na to odredbo, sicer so bili kaznovanL
Vsak ceih je moral imeti doioSeno Stevilo gas^skega orodga, n. pr. slam-natih ali usnjstih veder, ki so mo-raia biti zasaiamoviana s številiro ali cehovtsikim makom. V nefcaberHK bra-jifa. in cehih poroačmajk ni mogol po-stati morjsber, če ai ni nabavil gasal-skega orodja. Na požarni znaik so naviadno tateog zaprli cebovsfca pre-nočašča, poraošnlki in mojstri so roo-raM hiteti po najfcrajSi poti na že v napresj dok>5ena zbiraligfta ali krag požara. Ponekod so obrtmki posta-viE oeJo vsaik dan požairno stražo, n.px. zddarji, tesaarji m krovcL Po-sebno vestni gasiflci-obrtnffld so bili nagTajeni z denarjem.
V mestih, t«di v Pttrja, se je na vladm ukaz iistaaiovila požasma ko-misija, v katerl ao bili raagistratni tEradniki, tean pa so baili ptrideljeni kot strakovTn.jaki v prvi vmsti zidarji, tesarji, kaarBnoiseki, krovci in dirani-karji. Iraeli so nalogo, da nadzaru-jejo in odsta-anijo nedcstatke pri stavbah, nadziraili pa so tudi goepo-darje, če so se ravnaK po požametn redu. Poeebno stroge so bile grad-besne oda?edibe za kova6e, peke, lon-čarje, barvairje, milarje iin sodarje, kl naj bi^.aploih izvrševali .svojo obrt v predmestjih,, in so imeli od magi-strata tudi natančna navodila, po kateaiih so si moraili urediti svxyje de-lavnice.
Požama komifiija je večfcrat na leto nepričakovano sklicala vse ce-hoviske člane, preštela vsse došle, pre-gledala gasilsko arodje in izpraše-vala, 6e so vešča gašenja. O uspehih pregleda so morali dostaviti dežel-nerau oblastvu izcrp.no poročilo. Ce-hovskim starežinaim — očeiom so raztolmačili, kaj je njihovim članom storiti ob požaru. Na teh sestankih so skupno razmotri.vali, kako bi čira uspešnejše preprečili požare. Umest-ne predloge so javili magistratu.
Vsi cehoviski člani so imeli pri po-žaru obilo opravka. Dionmkarji, nji-hovi pomočndM in učenci so paziii na dimnike in ognjižča. Tesarji so v slučaju potrebe razdrli goreče ostrešje, kTovci pa so rušili streho. Zidarji so bili s krampi pripravlje-ni, da so po potrebd podrli zidovje. Ključavničarji so pod nadzorstvom z vetrihi odpiTali zaklenjena vrata. Mlinarji so navadno napeljali vodo do požarišča. Pri brizgalnah in če-brih so"morali biti sodarji s potreb-ntmi obročd. Ostali obrtniki, ki niso imeli določenega dela, so morali pri-peljati gasilno orodje. Požarne le-stve so imeli na vesti vrvarji, tesarji, nogavičarji, lončarji, krznarji, stru-garjd in stetklarjL Požarne kavlje so prinašali kolarji, tkalci, kotlarji in barvarji. Zajemanje vode pri vod-njakih so napravili navadno usnjar-ji, kovinarji, lasničarji, knjigovezi, pisarji in ribiči.
Vsak ceh je vodil natančen se-znam svojih članov, ki jih' je moral dati za gašenje in za vse določeno zborno mesto. Ptujski usnjaraki ceh ima nekaj takih lištin.
Dne 12. oktobra 1786 je dostavil ptujski magistrat usnjarskemu cehu požarni red, v katerem jih obvešča, kaj jim je stooriti ob požaru ali po-žarnem znaku in kje naj se zbero s svojim gasilnim orodjem. Izboljša-ni gasilski red za deželno, kn"žno mesto Ptuj z dne 10. avgusta 1786 pravi takole:
Ob požaru morajo mesarji s svo-jimi pomočniki in usnjarji s svojirrri brez predhodnega poziva priinesti požarne lestve, kavlje in vile. Me-sarji se zbero pred minoritskim sa-mostanom in pri ordonančni hiši, usnjarji pa pri Breunerjevi in Vied-roerjevi hiši. Gasilno orodje Invalid-skega doma bo oskrbel tamožnji ko-mandant
Ob požaru se morajo javiti vsi rokodeld s svojim orodjem, 6e je to potrebno, ter morajo apravljati svoj posel na poziv požamih komiisarjev z razuamom in v sl<^i. Vsak izmed usnjarjev mora razen tega še prine-sti odejo, da bi z njimi udušili ogenj v dimnikih, ali 6e bi jih kje drugje rabili, da so pri rokL
Iz požarnega reda je nadalje še razvktoo, da je moral lisn^arski ceh prmesti na kraj požara še dve ve-lifci in dve mali lestvi, pekovski pa štiri požarne kavlje, ki so bili shra-njeni na raznih krajih v mestu.
Cehovsbvo je sredi prejšnjega sto-letja popokioma propadlo, nakar je bilo razpuS&ano.