St 2(i3. V Ljubljani, sobota dne 16 novembra 1918 Lrto 11. H A PR E J Izhaja razen nedelj in praznikov vsak da® popoldne. Cr«>. ki so posebno trdo zadele naše kraje. Bremena so zopet , 1 apr iin e mo narasla, rasla je nezadovoljnost, mci se je vedno bolj živo spominjal starih, boljših časov, zahteval ,e »staro Pravdo., t. j. da se mu dado stare pravice nazaj. Želel si ie časov, ki so bili. Kruto so Potlačili dosedanje njegove opore, a ognja nezadovoljnosti ni bilo več mogoče ugasiti. L.e so začasno pogasiti ogenj na enem kraju, ie izbruhnil kmalu na drugem. Leto 1513. je bilo zopet leto kmečkega upora in ustan-ka. In zopet so krvavo zadušili nezadovoljnost, ki pa je izbruhnila že naslednje leto iznova, z večjo močjo in silo. Dosedanji upori so bili omejeni na en kraj, kvečjemu na eno deželo. Kmetje so spoznali, da taki mali upori ne morejo roditi nobepega uspeha. Prišli so tudi do prepričanja, da imajo skupne interese in tudi skupen cilj vsi kmetje, ne samo na enem kraju, ampak po vsej deželi, ali celo po več deželah. Uvideli so, da bodo kaj dosegli, ako se skupno upro. Njih duševno obzorje ni bilo več omejeno na domačo vas, iia domači grad. Do uspeha ni bilo daleč. Posebno prav jim je prišla ena okoliščina. Kmet je zidat popolnoma zase, družabno je bil docela ločen od gospodujočih, od graščakov, plemenitašev ito. Uporni in nezadovoljni kmet se ie zaiaditega lahko posvetoval med sabo in delal naklepe, ne da bi se mu bilo treba bati, da izve za to grajska gospoda. Občevanje med voditelji kmetov ie bilo vedno živahncjc. Pošta upornikov je delovala mnogokrat bolj naglo in točno, kakor javna pošta, ki tedaj še ni bila državna naprava kakor d&ndi-nes. Kmetje nasprotno so imeli med seboj izvrstno urejene zveze. Pri tem so jih zlasti podpirali potujoči rokodelski pomočniki in mali trgovci. Lahko so torej pripravili splošni upor. In v svitu tega upora so zažareli gradovi v maščevalnem ognju. Veliki kmečki upor leta 1515. Pako se je približalo in napočilo znamenito uporno leto 1515. Stanje kmetov je postalo naravnost neznosno. voljena po splošni, enaki volitVl? Ali ne zahteva vse to demokratizem, ki smo mu peli zadnje leto toliko lepih slavospevov? Ali smo ttganjail le demagogijo in hinavščino? Ne tako! Ta pot je docela napačna. Ljudstva sama morajo odločiti o formi nove državnosti, ljudstvo samo si mora zagotoviti popolno kontrolo nad državno upravo, sodelovati mora, zakaj, če se to ne zgodi, potem se uvede tudi v novi državi birokratizem in korupcijski sistem, na drugi strani pa ne dobi ljudstvo pravic in socialnih ustanov, ki jih potrebuje sedaj in jih bo še bolj potrebovalo v bližnji bodočnosti. Takim bedastim diktatom se ljudstvo ne more pokoriti, ker imajo očite znake zahrbtne politike. Ljudstvo zahteva, da se o bodoči državni obliki razpravlja in sklepa, in ne more zaupati ljudem, ki trdijo, da je stvar že sklenjena, ne da bi ljudstvo sklepalo o tem. Take enuncijacije nam zopet le potrjujejo naše stališče, da potrebujemo v Jugoslaviji federativno državnost, in sicer ljudovlado. Ce hočejo morda imeti Srbi svojega kralja,'naj čajo o tem sami. Mi smo za ljudovlado. Nedvomno je, če pretehtamo sedanje dogodke, to, da se je pri nas zapet vgnezdilo kli-karstvo, ki hoče' vladati in sklepati brez ljudstva in ustvariti državo, v kateri ljudstvo zopet ne bo odločevalo. Gospodje, slovensko ljudstvo tega ne mara, zato zahteva ljudovlado. Sele ljudovlada nam utegne zagotoviti prepogoje za zdrav razvoj in odpravo vseh tistih velikih grehov, ki smo jih imeli doslej v starin policijskih, militarističnih in birokratičnih državah. Proč s tem, kar je bilo gnilega, proč s predpravicami; v Jugoslaviji mora zavladati popolno samoodločevanje, enakost, to je demokratizem. . Ce storite drugače, osleparite narode in osleparite prav posebno jugoslovanski narod, ki ste mu govorili o svobodi in demokratizmu. O pokojnem Ad er u. Dr. Viktor Adler je bil vse svoje življenje pogumen bojevnik. Veljavo in ugled si je priboril s svojo železno vztrajnostjo. Leta 1897. se je pri prvih volitvah v peto kurijo tudi on potegoval za mandat. — Podlegel je. Podlegel Poleg drugih, hudih bremen so jim naložili še splošni deželni davek. Ko je zboroval leta 1512. skupni deželni zbor štajerske, Koroške in Kranjske v Gradcu, so se pritoževali poslanci iz Kranjsko nad novimi davki. Povdar-jali so, da sc boje kmečkega upora. Rekli so, da ne marajo pobirati tega davka. Cesar naj ga sam pobira in ukroti nemirneže, ki niso voljni plačevati tega novega davka. Graščaki so se bali za svoje glavo in so se zato skrivali za široki cesarjev hrbet. Vedli so se prav hinavsko, kakor vsak vidi. Kmetje so se tedaj posebno pritoževali nad kočevskim plemičem Thurnom, ki je brezobzirno in nasilno izterjava! ta davek. Bil je ta Thurn tudi sicer razvpit kot najkrutejši trinog in je zapiral ter mučil kmete, jim jemal živino ter jih podil na Ogrsko, ako so se drznili, pritožiti se zoper njega in zoper njegovega oskrbnika Stržena. ki je bil prav tako brezsrčen kakor Thurn sam. Vrelo je med Bohinjci. Briksenškemu Škotu kot gospodarju graščine Bled so prinesli bohinjski kmetje prošnjo, v kateri so navedli svoje pritožbe. Najbolj so se upirali novim bremenom in davkom. Rekli so, da hočejo ostati zvesti cesarju, ako se odpravijo novi davki. Prosili so svojega gospodarja, briksenškega škofa, da odpravi krivice in jim pomore do stare pravde. Da bi se ubranili krivic, so se spuntall. Tudi nad radovljiškimi meščani so Se bridko pritoževali. Ti so namreč razglasili, da nihče ne sme ničesar kupiti ali prodati zunaj mesta. Ves promet so hoteli na ta način spraviti v Radovljico. To pa je bilo za kmeto zelo mučno. Stvar, ki bi jo bil lahko kupil kje v tudi pri drugih volitvah leta 1900. Šele leta 1905. so se mu odprla vrata v državno zbornico. Cez dve leti, ko je zadivjal boj za enako, splošno, direktno in lajno volilno pravico, je slednjič zaslovel v avstrijski javnosti kot izvrsten govornik in debater. Ni bil prijatelj patetičnih govorov. Imel je govorniško hibo, in vendar je brez pripomočkov, katerih sc običajno poslužujejo slavni besedniki. dosegel najglobočje učinke. Vse poslušalce je čar njegovih besed prešinil v najkrajšem času. Govoril je preprosto, klene misli je nizal drugo k drugi, mirno in logično. Včasi pa so se njegovi bistroumni dovtipi zaprašili v občo avstrijsko gnilobo, strahopetnost in dvoumnost, treskajoč ko blisk. Mogočen, naravnost diven je bil, kadar mu je srce prekipevalo v strastnih besedah, kadar je kapitalistični družabni red obsipal s togotnimi obtožbami in kadar je proletarce navduševal k neumornemu delovanju! Navadni politiki so premeteni, spretni, radodarni s pojasnili. Adler je bil moder. Iz te modrosti je izvirala ona nenavadna mešanica premišljenosti v nasvetih in odločnosti v dejanjih. Leta 1907 je bil najveličastnejši zagovornik volilne pravice. Stal je na čelu 89 socialnih demokratov vseh avstrijskih narodnosti. Pozneje se je udeležil zborovanja v Bazileji, kjer se je rodil znani mirovni manifest na vse evropske narode. Po vrnitvi iz Bazileje je imel znamenit govor. Vse, kar je bil tedaj govoril, se je uresničilo. Človek bi dejal, da so bile pro-roške besede. * Kako značilna je zanj njegova poslednja volja! Razen nekaj pohištva in politične tet znanstvene knjižnice ni imel pravzaprav nobenega premoženja. Vse je nakupila njegovi žena, pisateljica £mma Adler, za dohodke svojih literarnih del. Knjižnico je zapustil ženi, ki naj sporazumno s sinom Fricem določi, kaj podarita strankinemu arhivu. V oporoki ugotavlja, da je vse besedičenje o njegovih denarnih žrtvah (besedičenje, ki se mu je vedno gabilo) postalo ničevo, ker mu je strankino predsedstvo — brez njegove vednosti — nakazalo znesek, katerega je bil pred desetletji izdal za ustanovitev tednika. S to vrnjeno svoto je poravnal dolgove. O »denarnih žrtvah« se potemtakem ne more govoriti. Toda žrtvoval je še dragocenejše blago, nego je denar, namreč glavo, srce, kri in živce, vse za socialistično stvar — »raditega pa nismo upniki«, je rekel, »nego veliko bolj dolžniki nase stvari. To mišljenje bi rad zapustil kot ded-ščino vsem sodrugom.« * Sožalje za sodrugom Adlerjem so izrekli med drugimi župan Weiskirchner v imenu dunajskega občinskega sveta, justični minister Lammasch v svojem imenu, poslanik Tušar v imenu češkega socialističnega delavstva, grof Karolyi v imenu ogrske vlade. Tudi izvrševal-ni odbor jugoslovanske socialno demokratične stranke je poslal sožaljno brzojavko. Emka. Politični pregled. = Jugoslovanska legija na Slovenskem. Srbsko vrhovno poveljstvo je odredilo, da se pošlje na Slovensko, zlasti v Ljubljano, jugoslovanska legija, ki šteje 20.000 mož. Ta legij;>. ima predvsem nalogo, da zasede ogrožene meje in brani skupne narodne interese proti Italijanom. = Zasedba našega ozemlja — začasna. Milanski »Secolo« je k pogojem za premirje med Avstroogrsko in entento dobesedno pripomnil: »Ni potrebno, toda najbrž tudi ni odveč, če pripominjamo, da ozemlja, izpraznjena po vojaštvu bivše avstroogrske voiske in zasedena po ententnih silah v smislu tretiega člena premirja, zato ne prehajajo končno-veliavno v oblast zasednikov. Zasedbe imajo ; strategično veljavo, ki se za gotove kraje de-! janski more smatrati za začasno. Vsaka odločitev o teritorijalnih vprašanjih je — naravno — pridržana mirovnemu koneresu.« = Jugoslovanske konference v Ženevi. Posebni dopisnik lista »Neue Ziiricher Zeitung« brzojavlja o jugoslovanskih konferencah v Že-nevj v svojem listu to-le: Ziutrai dne 6. novembra so se pričele v hotelu »National« jugoslovanske konference, katerih se udeležujejo : kot odposlan«'! Narodnega vieča v Zagrebu dr. Anton Korošec, dr. Melko Čincrra in dr. Orecror ?prlav. za srbsko vlado ministrski nredsednik Nikola Pašič s dvema zaupnikoma, kot zastonniki srbske onozielfe bivši ministri TVnšVnvič. Marinkovič in Trifkovlč in končno trlle člani iucoslovanske^a odbora v T ondonu ir; PqHTti dr Ante Trumbič. dr. Oustav Ore^o-rin in VasiHevič. Po dvodnevnih nocvetovnniih in oopaianiih se ie doseclo v vseli vornsaniili nonnlno so na znnnie iziavo treh članov zagrebškega Narodnetra viieča. ki orosilo. nai se nri-zna: 1. Narodno vleče kot naivišia avtoriteta organizirane srbo-hrvatsko-slovenske države, osnovane na. razvalinah bivše habsburška monarhije ; 2. jugsolovanska vojska na suhem in na morju kot vojskujoča in zavezniška armada in flotilja; 3. dr. Ante Trumbič, predsednik jugoslovanskega odbora v Londonu, kot ofici-jalni zastopnik zagrebškega Narodnega vječa pri aliiranih vladah in sicer vse dotlej, dokler ne bo osnovan zajedniški organ, ki naj zastopa Srbijo in v Zagrebu konstituirano državo. Ministrski predsednik Pašič je izrazil svojo pripravljenost, da o teh željah uradno obvesti zavezniške vlade in pri njih tudi podpira te želje. Soglasno je konferenca sklenila, da se naj osnuje zajedniško ministrstvo jedmstvtn države, obsegajoče ves teritorij od Soče do Vardarja. Nadalje zaključuje konferenca, da odslej ne obstojajo nobene politične m tudi ne carinske granice na celem ozemlju, kjer prebivajo Srbi, Hrvati in Slovenci. Vlade in upravne oblasti, ki imajo sedaj upravo v tek pokrajinah, ostanejo začasno na svojih mestih. Zajedniško ministrstvo, ki bo štelo okrog 12 članov, bo zamenjalo tako današnjo vlado v ne.gradu in Zagrebu, kakor tudi zunanje zastopstvo drja. bližini svojega doma, ie moral iti iskat v več ur oddaljeno Radovljico. Razen tega so udarili radovljiški meščani z orožjem na deželo in oropali' razne rokodelce zunaj mesta. Na ta način so se hoteli iznebiti svojih konkurentov. Voditelj Bohinjcev kakor tudi drugih Gorenjcev je bil neki kmet, po imenu Klander, iz radovljiške okolice in pa neki človek iz Radovljice, imenovan »krofasti krojač«. Prcc*J dolgo časa so se kmetje dogovarjali glede upora Kako. vidimo, so se hoteli dobro pripraviti in napeti vx sile, da si izboljšajo svoj položaj. Na stran upor-niko/ ju nagibalo celo nekaj duhovnikov. Najprej je buknil upor na Kočevskem. Kmetje so zahtevali :>‘arilt P’avic, stare pravde. Gospoda jim je odgovorila s tem, da je zaprla in usmrt.la nekaj kmečkih voditeljev. V sleč tega so se Kočevci vzdignili in umor.lt prej omemenega guzoviteža Thurna kakor tudi njegovega oskrbnika V tožena: To je bii začetek Velikemu uporu, ki se ie hitro širil po Kranjskem. Zavrelo je med podložniki, po vsej deželi ie odmeval glas o »stari pravdi«. Upor se je razširil črez MokronCjr, Rako. Turnški grad, Terično vas, Polhov gra-doc Skcfjc Loko, Ztiteznika, Radovljico, Bled in Bohinj. »Slovenski zveza«, t. j. zveza slovenskih kmetov upornikov je kmalu dobila mnogo privržencev ne le na Kranjskem, ampak tudi na Koroškem in na štajerskem. Podložniki sc prirejali shode in se posvetoval, o zahtevah ki jih hočej i staviti. Mislili so pa tudi na oboroževanje. Na Dolenjskem je b i kmet najbolj zatiran Kaj po da je tam najbob vrelo in se vzdignilo največ nezadovoljnih. Šte- vilo upornikov ie ondi naraslo na 20.000. Po dežel; se je razlegala pes-tm: »Le vkup, le vkup. uboga gmajna.« Mesta se niso hotela pridružiti kmečkemu uporu. V mestih so imel; glavno besedo bogatejši trgovci in rokodelci, ki sc. bili nasprotniki kmetov, to nam kaže slučaj, ki smo ga zaoraj navedli o Radovljičanih. Kmetom so se pridružili prebivalci trga Železniki, ki so živeli glavno od rudarstva. Ker so nag bali na stran kmečkih upornikov, so za nekaj časa izgubili svoje svoboščine, ki so jih doslej uživali. Z bojem so kmetje odlašali. Čakali so, da mine zima in da se med tem dodobra pripravijo. Zbirali so orožje, delali zastave; od nekega plemiča so dobili celo top. Plemstvo je prigovarjalo kmetom, naj se pomirijo. Kmetje so sicer izjavili, da hočejo ostati pokorni cesarju, da pa hočejo imeti one pravice in dolžnosti, ki so jih imeli za časov cesarja Friderika. Torej »staro pravdo«. V imenu krščanstva so pozvali mesta in duhovnike, naj se pridružijo uporu. . Stanovi so izkušali pomiriti podložnike s praznimi obljubami. Hoteli so dobiti časa, da se tudi sami vijo in s silo vduše kmečko nevoljo. Posvetov^‘ bi za_ Dunaju, kako bi premotili podložnike dušili upor z oboroženo silo. Najrrijj Matevža> kJ opeharili. Nagovorih so krškega k sloven- nai bi dokazal kmetom, da je njih zveza (kmečka, sloven „ a, nepostavna, ker niti plems.vo mm. pravic, da bi osnovalo podobno «0» broz cesarlcveta dovoliema. Plemstvo se je baio zveze podložnikov. Ta zveza je pri- Trumbiča. V tem zajedniškem ministrstvu bo imel jeden izmed državnih tajnikov nalog, pri-I praviti vse potrebno za sklicanje konstituante. i Le-ta bo za vsa tri plemena spregovorila končno besedo in tudi stvorila končno veljavne in obvezne zaključke. V jugoslovanskih krogih vlada velika zadovoljnost o ugodnem uspehu konferenc. = Masaryk predsednik republike. Vse časopisje se bavi z ustanovitvijo češkoslovaške republike. Profesor Masaryk je slavil veliko zmagoslavje. Kot begunec se je početkom vojne moral umakniti iz države; grozila mu je smrtna kazen. Sedaj ga proslavljajo kot ustanovitelja češkoslovaške države, kot očeta svoje domovine. Habsburška dinastija je sedaj končnoveljavno izgubila bitko na Beli gori. Tudi nemško časopisje priznava, da bo treba sedaj življenje prilagoditi razmeram, po katerih je profesor Masaryk postal oblastnik v češkoslovaški republiki. = Kralj Karel se ne odpove ogrski kroni. Iz Budimpešte se brzojavno poroča: Pri bivšem kralju Karlu so se baje odigravali ob priliki sprejema deputacije madžarskih aristokratov. ki so mu razložili razloge, ki govore za to, da bi se kralj odpovedal ogrskemu prestolu, ganljivi prizori. Le težko se je kralj odločil podpisati svoj odstop od vladnih poslov, a kroni se ni hotel odpovedati. — Iz Nemške Avstrije. Nemški narodni svet na Dunaju namerava izdati oklic za nabiranje javnega posojila za Nemško Avstrijo. Uradni list »Wiener Zeitung« objavlja zakon o popolni odpravi cenzure. Istočasno se dovoljuje, da smejo zopet izhajati vsi listi, ki so v dobi vojne bili prepovedani, in da smejo-prihajati v Avstrijo zopet vsi časopisi, katerim je bivša avstrijska vlada odtegnila poštni debit. — ena žrtev dunajskih demonstrac j. Spopadi pred dunajskim parlamentom so zahtevali novo žrtev. Umrl je socijalni demokrat Koritschoner. ki mu je krogla prestrelila spodnji del života. Meseca januaria so g a zanrli zaradi znanih demonstracij na Dunaju. Bil je več mesecev v preiskovalnem zaporu, dokler ni bil amnestiran. „ ™ Nemčija po premirju. B e r li n, 15. novembra. (K. u.) Wolffov urad poroča: Nemiki pooblaščenci so po podpisu premirja oddali nastopno Iziavo: Nemška vlada si bo seveda prizadevala, z vsemi močmi skrbeti za to. da se naložene dolžnosti izvedejo. Podpisani pooblaščenci priznavajo, da se jim je v nekaterih točkah vsled njihove pobude ustreglo, ne smejo pa pustiti nikakršnega dvoma o tem, da preti vsled kratkega roka izpraznjevalne dobe ter vsled oddajo neobhodno potrebnih prevozil stanje, ki utegne brez krivde nemške vlade in nemškega naroda onemogočiti nadaljnje izpolnjevanje pogojev. Nadalje smatrajo podpisani pooblaščenci za svojo dolžnost, da, sklicevale so na svoje ponovne pismeno in ustne izjave, še enkrat z vsem povdarkom opo-zore na to, da izvedba tega dogovora mora Nemce strmoglaviti v anarhijo in lakoto. Po izjavah, ki so spremljale premirje, je bilo pričakovati pogojev, ki bi ob vsem zavarovanju naših nasprotnikov končali muke na boju neudeležeiih žena in otrok. Nemški narod, ki je neštetim sovražnikom kljuboval 50 mesecev, bo kljub vsakršni sili varoval svojo svobodo in enotnost. Narod, ki šteje 70 milijonov duš, trpi, toda ne umre. — Ertberger. grof Oberudorii, von NVinterfeld, Vauseloh. čala. da so imeli podložniki širše duševno obzorje. Kmetom'so dovolili splošno pomiloščenje, če odlože orožje; od pomiloščenja izključeni pa so bili voditelji. Kranjski stanovi so prosili cesarja za posredovanje, in ta je poslal svoje poslance v Ljubljano, da pomirijo kmete, katerih se je zbralo v Ljubljani okoli 6000. Vsa prigovarjanja niso nič pomagala. Kmetje- niso več verovali obljubam in poveljem svojih zemljiških gospodov, verovali pa so svojemu - cesarju. Vanj so stavili ves svoj up Cesar Maks je bil namreč med našim narodom jako priljubljen mož. Kmetje sklenejo, da odpošlje!« n cesarja posebno odposlanstvo, ki mu naj razloži - Inire in ga prosi pomoči zoper tlačitelje. daljno pot in dobe Odposlanci se res napravijo na a r„„. cesarja na Bavarskem, v mestu Augsburgu. Česa Maks fe bil dober in razumen mož. Prazno je sprejel odposlance slovenskih kmetov, ki so prosil, za »stare pravi-••« Potrpežljivo je poslušal njihove pritožbe ter jim dejal* »Lepo se vrnite domov, povejte svojim, naj odlože orožje in se razidejo. Hočem vam pomagati in zaukažem grfcščakom, da ne smejo nalagati nov.h bremen, da morajo ravnali z vami, svojimi podložniki, po stari pravdi«. Odposlanci se vrnejo domov in povedo, kako so opravili pri ccsarju. Cesarjeva beseda jim je nekaj ve Ijala. Razidejo se torej v dobrem upanju, njego vem zunanjem nastopu, potem bi moiali smatiati Nemce z : najbolj barbarski narod v Evropi. 1 oda ne obsojamo nemški narod kot tak,'pač pa njegovo »hiperkulturno« inteligenco, izišlo iz raznih, kadetnic in 1iacionalno-šo-viuističnih vzgajališč. Iz Srbije so napravili tj “KulU‘[’ triigerji« naisiromašnejšo deželo, ki je vendar slovela Pred vojno kot bogata, dobro situirana država, ropal, O jo vsega, živil, blaga, železniškega materijah), pobili iz strastnega maščevanja na tisoče civilnega prebivalstva in na divjaški način razdrli vse srbske železniške proge, tako da se vrši promet le .do Velcša. To pa niso le prazna obrekovanja, ampak tako pripovedujejo odjro-slane! srbskih državnih železnic, ki sc mudijo v našli deželah v svrho obnovitve železnške službe v Srbiji. Sibirska železnica v ameriški upravi. Cela siblr ska železnica se nahaja v oblasti ameriške uprave. 3 Vladivostok prihaja dan na dan novo železniški, osobje. Ameriški vojni stroški znašajo — po madridskii poročilih za mesec oktober sam 1.764.840.000 dolarjev, skupno s posojili zaveznikom, znašajočimi .289,100.000 dolarjev. Skupne stroške za Unijo cenijo na 20 milijari 561 milijonov dolarjev. Umetnost in književnost. Slavnostna predstava v Narodnem gledališču. Na čast srbskemu vojaštvu v Ljubljani je priredilo Narodno gledališče snoči slavnostno predstavo »Divji lovec«. Gledališče je bilo nabito polno in imelo uprav jugoslovansko lice. Zenske so prišle k predstavi v slikovitih narobnih nošah, po ložah so sedeli srbski častniki, vse občinstvo pa je bilo v tem pristnem domačem miljeju kar najsvečaneje razpoloženo. Predstavo je spremljal orkester, ki je v nepopisnem navdušenju otvoril predstavo s srbsko narodno himno »Onam’ onamo«; dr. Novak je v svojem govoru pozdravil srbske častnike, v imenu srbskega vojaštva pa je odzdravil poveljnik srbskih čet v Ljubljani podpolkovnik Švabič. Bil je lep večer, poln bratskega in neprisiljenega navdušenja. Svečano razpoloženi igralci so brezhibno izvedli svoje vloge in podali na odru sliko.iz pristnega slovenskega kmečkega življenja. Iz giedatiške pisarne. Danes, v soboto zvečer, sc uprizori Molierova komedija »Namišljeni bolnik« za abo-nement »C«. — V nedeljo popoldne je ljudska predstava ob znižanih cenah »Morala gospe Dulske« izven abone-menta. Predstava prične točno ob pol 3. popoldne. — Zvečer ob pol 8. prvič v sezoni Ogrinčeva veseloigra v dveh dejanjih »V Ljubljano jo dajmo« in Aleševčeva burka »Nemški ne znajo« izven abonementa. — V pon-■deljek je gledališče zaprto; v torek se ponovi »V Ljubljano jo dajmo« za »A« abonement. — V sredo prva klasična predstava »Hamlet« popoldne ob pol 3. za dijake in njih spremljevalce ob znižanih cenah. Zvečer sw vrši generalna skušnja na odru za opereto, zato ostane gledališče zaprto. — V četrtek ob pol 8. zvačer bo prvič v sezoni Messagerjeva francoska opereta »Michusovi hčerki« izven abonementa. Čeiko-slovaika Narodna Skupščina. Praga, 15. nov. (K. u.) Narodna skupščina je imela danes svoio drugo sejo. Ko je bil rešen formalni, del dnevnega reda, ki je obsegal volitve in ustanovitev raznih odsekov, se je prečitala interpelacija, slovaških poslancev o krvavih dogodkih, ki so se včeraj pripetili na Slovaškem. Ministrski predsednik dr. K r a m a r je .na interpelacijo takoj odgovarjal. Najprej je izrazil vladino iskreno obžalovanje za žrtve madžarske nasilnosti, potem je nadaljeval: Inter- pelantje vprašujejo, je-li stoji vlada na stališču slovaške spomenice. Ni mi treba izjavljati, da se to razume po sebi. Ne vojujemo se več in nočemo ničesar storiti, kar bi moglo dovesti do nadaljnega prelivanja krvi. Zato sta se Narodni vybor in vlada iz vsega početka postavila na stališče, da Slovaške nikakor ne bo zavojevala. Zaupamo v to, da veljajo temeljna načela, ki jih je formuliral VVilson. da se namreč v bodočimi miru uveljavi načelo, da nobe>i narod ne sme zatirati drugega. Polni zaupanja zremo odločitvi mirovne konference naproti. Oe smo kljub temu na Slovaško poslali čete, .se je to zgodilo, ker so nas bratje poklicali na pomoč. Madžarske oblasti in madžarska žen-darinerija so deželo enostavno zapustile in jo pustile brez varstva. Sicer pa je vlada na temelju točke 3 mirovne pogodbe upravičena poslati Čete, zakaj Češkoslovaška vlada spada med vlade aliirancev, zunanji minister dr. 13c-neš je član sveta aliirancev v Versaillesu iti na temelju točke 3 pogodbe za premirje, ki so jo Podpisali Madžari, so zavezniki upravičeni zasesti pokrajine, v katerih se red ne more valovati drugače. Grof Karolyi se jc do Češkoslovaške vlade brzojavno obrnil s predlogom, da naj sc zadeva o Slovaški uredi na ta način, v? ‘m ta,n .ustanov‘ nekak narodni svet. ki bi ga Madžari priznali, ako on prizna suvereni -teto m integriteto Ogrske. (Viharni klici ;ia slovaških sedežih: lega ne maramo!) V imenu Češkoslovaške vlade sem včeraj grofu Kalivi ju poslal bizojavko, v kateri zastopam Pravkar označeno stališče. Oovornik naznani, da pridejo glasom pravkar dospele brzojavko zunanjega ministra dr. Beneša češkoslovaške jttniade iz Francije in Italije pod vodstvom iiancoskega generalu in v spremstvu francoske delegacije v najkrajšem času in se stavijo češkoslovaški vladi na službo, da ji jamčijo za Sb()uP0!J0iev premirja. Razen tega poroča njo pomoč Riede f?"Ci za.^otovi'i čim. ,3reiš.: S prehrane m pn tem izrazili pričakovanje, da-bodemo ta živila pravično razdelili tudi med svoje nemške sodeželane. Oovornik pripornima: Vlada iz vsesra početka tii imela namena, da bi pustila Nemce stradati. Ce se doslej ni moglo dosti storiti, so tega krivi zgolj fizične zapreke. Končal je govornik s protestom zoper dogodke na Slovaškem in naznanil enak protest pred edinim forom, ki ga Ceho-Siovaki priznavajo: pred mirovno konferenco. V interpelaciji slovaških poslancev se pred vsem navaja spomenica, ki se je bila imenom provizorične Ceško-slovaške vlade na Slovaškem ter Slovaškega narodnega sveta izročila pooblaščencu Ceško-slovaške države na 1 )unaju. V tej spomenici se naznanja ustanovitev Češkoslovaškega narodnega sveta, ki je edini upravičen, pogajati se v imenu ogrskih Slovakov, kar je v brzojavki priznal tudi grof Ka-rolyi. Ta Narodni svet je 30. oktobra slovesno izjavil, da tvorijo Slovaki del enotnega češkoslovaškega naroda in Ceško-slovaške države. Ta deklaracija je imela na Slovaškem za posledice revolucijske dogodke. Z elementarnim gnjevom se obrača slovaški narod proti dosedanjim predstaviteljem madjarske državne misli. Narod je v mnogih okrajih odstavil ali pregnal madjarske oblasti. Tudi madjarski orožniki so zapustili deželo. Volja češko-slovaškega naroda, otresti se madjarskega jarma in se združiti s češkimi brati se je manifestirala v teh elementarnih činih. Vsled pobega madjar-skih oblasti je na Slovaškem zavladala popolna anarhija. Da se ta odpjravi se je na Slovaškem ustanovila Začasna Ceško-slovaška vlada s sedežem v Ogrskih Skalicah. Ta vlada razpolaga s češko- slovaškimi četami, kar jih je na Slovaškem kakor tudi s prostovoljci, ki se oglašajo v velikih množicah, in pa s slovaško narodno stražo. Torai ni šlo za vpad tujcev na Slovaško, marveč za vojevit nastop slovaškega naroda samega pod vodstvom Začasne vlade, da se odpravi anarhija in uveljavi nov dr. žavni red, kakršen odgovarja volji naroda. Začasna vlada je čete poslala tja, kjer jih ie zahteval narod sam. Ti klici po četah prihajajo tudi iz slovaških mest, ki jih imajo zasedene madjarske čete. Narod zahteva zaščite in odstranitev tega vojaštva, ki postopa brutalno in rabi strelno orožje, dočim češko-slovaški oddelki niso sprožili niti še enega strela ne. Madjarska vlada je 11. t. m. objavila razglas, ki napoveduje vojaško postopanje zoper naše čete, sočasno je madjarske vojaško poveljstvo v Požunu naše čete pozvalo, naj zapuste Slovaško. Proti temu ravnanju je Začasna vlada skupno z Slovaškim narodnim svetom in praškim Narodnim vy,borom protestirala. Niti Češko-slovaška začasna vlada niti njene čete niso kršile nevtralnosti Ogrske, pač pa jo je kršila madjarska vlada, ki ima dele slovaške zemlje zasedene, čeprav pripadajo po mednarodnem pravu Ceško-slovaški državi. Nevtralnost Ogrske zahteva, da Madjari nemudoma izpraznijo Slovaško. Češko- slovaške čete ne goje nikakšnih ofenzivnih namenov zopei Ogre in se omejujejo zgolj na slovaško o-zemlje.« S to spomenico se je klub slovaških poslancev identificiral v svoji današnji seji. Odkar se je ta spomenica izročila dunajskemu zastopstvu Ceško-slovaške države, se je proklatnirala C.e-ško-slovaška republika in s tem so pooblastila Začasne vlade na Slovaškem in Slovaškega na -rodnega sveta prešla na vlado republike. Madjarska vlada je v nasprotju s pogoji premirja odredila mobilizacijo šestih letnikov in tudi sicer postavila čete zoper češko-slovaško bramb-no silo in to ponckodi po krvavih bojih prisilila zapustiti sveta slovaška tla. Vsled tega-so interpelanti na zunanjega ministra in na ministra za narodno obrambo naslovili nastopno vprašanje: Ali jc minister zunanjih zadev v zmislu prošenj, izraženih v spomenici, voljan kar najhitreje in z vso odločnostjo ravnati? Ali je mnenja, da ogrska mobilizacija in nastop inadjarskih čet na Slovaškem kršita pogoje premirja, po katerih je madjaisk* vlada dolžna, demobilizirati, in po katerih imajo ententne čete, torej tudi Ccško-Slovaške, pravico zasesti vsak kraj nekdanje Ogrske Slova-kije. Ali je minister za deželno brambo voljan, ukreniti vse, kar je potrebno za varstvo interesov Ceško-slovaške države in češko-slovaške-ga naroda? S tem bi bila interpelacija rešena. Prihodnja seja bo v torek 19. t. m. ob 11. uri dopoldne. Na dnevnem redu so volitve in poročilo finančnega odseka o zakonu glede nadomestnih plačilnih redsteV. Tekom svojega govora v Narodni skupščini je ministrski predsednik dr. Kramar nadalje izjavil: Zunanji minister dr. Beneš je v svojem sporočilu, ki so ga prinesli pooblaščenci maršala Focha, namreč dva angleška in en francoski aviatik, javil tole: Da v polnem obsegu u-veljavimo svoje zahteve na mirovni konferenci, je potrebno, da se pri nas čimprej uvede in tudi vzdržuje red: Povsod smo se izkazali kot element rednosti in če naj tako ostane tudi za bodoče, bo to imelo dalekosežen vpliv v našo korist na mirovni konferenci. Ministrski predsednik je pripomnil, da bode ta poziv zunanjega ministra našel topel odmev. Dejal je: Saj je hrepenenje nas vseh, našo republiko ohraniti dobro urejeno. (Živahno pritrjevanje.) Na vse strani hočemo ravnati zmerno in obzirno in se izogniti vsakemu sporu. Ce so se navzlic temu tu in tam dogodile neskladnosti, bi bilo smešno, če hi kdo hotel take pojave pretirati. Ko bi se vse revolucije in vsi prevrati izvrševali tako mirno in v tako lepem redu. kakor pri nas na Češkem, bi si človeštvo smelo čestitati. Ce se navzlic temu na Slovaškem gode stvari, katere obžalujemo, bodemo proti njim protestirali pred svetovnim forom na mirovni konferenci. Zadn e vesti. Pogreb dr. Adlerja. Dunaj, 15. novembra (Kor. ur.) Danes se je tukaj ob velikanski udeležbi dunajskega delavstva izvršila pogrebna slavnost državnega tajnika za zunanje zadeve drja. Viktorja Adlerja. Neinškoavstrijska republika VVilsoim. Dunaj, 15. nov. (K. u.) Po sklepu državnega sveta se je predsedniku Zedinjenih držav poslalo nastopno pismo: »Gospod predsednik! Začasna Narodna skupščina za Nemško Avstrijo je 12. t. m. soglasno sklenila, dati Nemški Avstriji ustavo demokratske republike, ki naj postane sestavni del velike Nemške republike. Nemški narod v Avstriji je s tem, izvajajoč svojo pravico do samoodločbe, pokazal, da hoče poslej biti podložen edinole državni oblasti, ki si jo postavi sam in da hoče stopiti v državnopravne zveze z Nemčijo ter tako obnoviti državnopravno zvezo, ki jo je pred 52 leti razsekal meč. Upamo, gospod predsednik, da boste v soglasju z načelom; ki ste ga po-vdarili tolikrat, to stremljenje nemškega naroda v Avstriji podpirali. Pravico Poljakov, Italijanov, Cehov in Jugoslovanov, ki so doslej pripadali avstrijski državi, da se smejo v narodnostnih državah združiti zunaj Avstrije, ste, gospod predsednik, zagovarjali. Prepričani smo, da boste isto pravico priznali tudi nemškemu narodu v Avstrij5.. Prosimo Vas. gospod predsednik, dajte nam čimprej priliko, da vstopimo v pogajanja za preliminarni mir. Pogajati se v našem imenu je pooblaščen Izključno le Državni svet Nemškoavstrijske republike. Avstrijska poslanstva v tujini so začasno, do ustanovitve lastnih zastopstev Nem škoavstrijske republike, pooblaščena zastopati Državni svet. Z veliko pozornostjo smo čitali opomin k okrepljenju in prevdarnosti. ki ste ga. gospod predsednik, naslovili na osvobojene narode avstrijske. Naša vlada, ki jo tvorijo vse stranke Nemške Avstrije, si doslej s popolnim uspehom prizadeva vzdržati red in svobodo. To prizadevanje pa bistveno otežuic veliko pomanjkanje živil v naši deželi. Nadaljevanje blokade ogroža nemški narod v Avstriji - tem huje. ker se tudi slovanske narodnostne države, nastale na avstriiskih tleh. obračaio nroti Nemškoavstrijski republiki in se branijo, nem-škoavstrijskemu industrijskemu narodu dail prebitek svojih kmetijskih pridelkov. V taHh okoliščinah grozi Nemškoavstriiski renubliki lakotna katastrofa. Zato jemlietno z velikim zadoščenjem v vednost sporočilo, da nameravate Nemški Avstriji pomagati s nošiliatviio živil. Prosimo Vas. da to pomoč kar naibolj pospešite. Sprejmite, gospod predsednik jzra?. našega najodličnejšega čislanja. — Državni urad za zunanje zadeve Nemškoavstriiske publike. Dr. Bauer. Srbi v Pečuhu. Budimpešta, 15. nov. (K. u.) Ogrski korespondenčni urad javlja iz Pečuha: Danes dopoldne je semkaj prispel srbski oddelek približno 700 mož s 17 častniki. Ogrski poveljnik je srbskemu poveljniku izjavil, da protestira proti zasedbi mesta. Srbski poveljnik je izjavil, da ravna na višje povelje, da pa bode protest sporočil svoji višji oblasti. Na kolodvoru v Pečuhu je srbski oddelek sprejel župan. Temu je srbski poveljnik izjavil, da Srbe navdajajo bratska čustva. Sporočil mu je pozdrav kralja Petra in prestolonaslednika Aleksandra. V mestu vlada mir. Kralj Karel priznava ogrsko republiko. Budimpešta, 15. nov. (K. u.) Ogrski korespondenčni urad poroča: Predsednik ma- guatske zbornice Julij Wlassies je danes ministrskemu predsedniku Karolyiju izročil to-ie kraljevo ročno pismo: Odkar sem zasedel prestol, sem si vedno prizadeval, svoje narode čimprej rešiti iz grozot vojne, na čije izbruhu nimam nobene krivde. Ne maram, da bi moja oseba ovirala razvoj ogrskega naroda, do katerega me navdaja nepremenljiva ljubezen. Zaradi tega se odpovedujem vsakršni udeležbi državnih poslov in že vnaprej priznavam tisto oblast, ki bo določila bodočo državno obliko Ogrske. — Dano v Eckartsauu, dne 13. novembra 1918. Karl m. p. Dogodki v Nemčiji. Berlin, 15. nov. (K. u.) V soglasju s sklepom izvrševalnega odbora Delavskega in vojaškega sveta je pruska vlada izdala nastopno naredbo: Poslanska zbornica se raz- pusti, gosposka zbornica se odpravi. Berlin, 15. novembra. (K. u.) Državni kancler Ebert je včeraj v pogovoru z zastopnikom lista »Vossische Zeitung« izjavil: Trdno smo odločeni, da skličemo konstituanto čimprej. Tozadevno sumničenje nekaterih meščanskih krogov je povsem neutemeljeno. Že so storjene prve priprave, da sc volitve vrše v januarju. Draždani, 15. nov. (K. u.) Vojaški m delavski svet je sestavil novo vlado. Daszynski poljski ministrski predsednik. Varšava, 15. novembra. (Kor. ur.) V dopisu vrhovnemu poveljstvu je regentski svet izjavil, da je razpuščen, ni je oblast vrnil v roke vrhovnega poveljnika, da jo izroči narodni vladi, ki naj sc ustanovi. Pilsudski je za ministrskega predsednika vlade v Poljski republiki imenoval Daszynskega in rnu poveril sestavo kabineta. Revolucija v Belgiji in Nizozemski. Haag, 15. novembra. V vsej Belgiji divja revolucija. V Bruslju vlada vojaški svet z vso strogostjo in neobzirnostjo. Na cestah se vrše neprestani boji, ki zahtevajo mnogo mrtvih ii> ranjenih. Tudi v Nizozemski se pripravlja socialno demokratični prevrat. Boji v Berlinu. Berlin, 15. novembra. Izgredi v Berlinu, ki so se vršili zadnje dni, so zahtevali 67 smrtnih žrtev. Med Ogrsko in Rumunijo ni prišlo do sporazuma. Belgrad, 15. nov. (K. u.) Ogrski korespondenčni urad poroča: Danes pozno v noč nadaljevana pogajanja z Rumuni so se končala z izjavo ministra Jaszija, da zahtevajo Rumuni glede vprašanj, o katerih sc konferenca posvetuje, dosti več nego bi smeli. On da ni v položaju, da bi v tem pogledu odločil, m da obžaluje, da na podlagi, ki jo je označil on, m pnslo uo sporazuma. VVilson pride na mirovno konferenco. London, 15. novembra. (K. u.) Reuterjev urad poroča: Londonski dopisnik Manchester Guardian« je izjavil, da se je Wil-son odločil, da pride na mirovno konferenco m da ga v Londonu pričakujejo pred sredo decembra. Revizija ustave na Švedskem. S t o c k h o 1 m , 15. nov. (K. u.) Vlada je objavila izjavo, v kateri pravi, da seje po natančnem presojanju sedanjega položaja odločila za revizijo ustave. _____ Aprovizacija. Nakazilo moke. Trgovcem se bode nakazovala moka v torek, dne 19. t. m. ob 9. uri dopoldne, v mestni posvetovalnici. , . . Telečje meso za težko bolne. Boln.ki, ki težko bolni ležo in imajo izkaznice mestne aprovizacijo za telečje meso, prejmejo telečje meso v nedeljo, dne 1/. t. m. O' 7. do 8. ure zjutraj na Poljanski cesti štev. 15. Kilogram stane 9 K 60 vin. Cena je zato višja, ker ie dobavnica za živino zvišala cene telečjemu mesu. Krompir za 1. okraj. Stranke 1. okraja prejmejo krompir v torek, dne 19. t. m. in v sredo, dne 20. t. m. pri Mtihleisnu na Dunajski cesti. Določen ie tale led. v torek, dne 19. t. m. popoldne od 2. do 3. štev. 1 do 120, od 3. do 4. štev. 121 do 240, od 4. do 5. štev. 241 do 360, v sredo, dne 20. t. m. dopoldne od S. do 9. štev. 361 do 480 od 9 do 10. štev. 481 do 600, od 10. do 11. štev. 601 do Vo popoldne od 2. do 3. štev. 721 do 840, od 3. do 4. štev 841 do 960, od 4. do 5. štev. 901 do konca. Stranka dobi' za vsako osebo 10 kg krompirja, kilogram stanc 80 vinarjev. ' , Krompir za Vil. okraj. Stranke VII. okraja prejmejo krompir v pondeljek, dne 18. t. m. pri Mi.hle.sm. na Dunajski cesti. Določen ie tale red: od 8. do 9. dopoldne štev. 1 do 150, od 9. do 10. štev. 151 do 300, od 10. do 11. štev. 301 do 450, popoldne od 2. do 3. štev. 451 do 600, od 3. do 4. štev. 601 do 750, od 4. do 5. štev. 751 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 10 kg krompirja', kilogram stane 80 vinarjev. Krompir za VIII. okraj. Stranke VIII. okraja prei-mejo krompir v torek, dne 19. t. m. dopoldile pri Miihl-eisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 8. do 9. štev. 1 do 160, od 9. do 10. štev. 161 do 320, od 10. do 11. štev. 321 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 10 kg krompirja, kilogram stane 80 vinarjev. Kislo zeljo za IH. okraj. Stranke lil. okraja prejmejo kislo zelje na zelena nakazila za krompir v pondeljek, dne 18. t. m. dopoldne pri Jakopiču na Mirju. Določen je tale red: od 8. do 9. štev. 1 do 400, od 9. do 10. štev. 401 d o800, od 10. do 11. štev. 801 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg zelja .kilogram stane 1 K 50 vinarjev. Kislo zelje za IV. okraj. Stranke IV. okraja prejmejo kislo zelje na zelena nakazila za krompir v pondeljek, dne 18. t. m. popoldne pri Jakopiču na Mirju. Določen je tale red: od po! 2. do pol 3. štev. 1 do 400, od pol 3. do pol 4. štev. 401 do 800, od pol 4. do pol 5. štev. 801 do 1200, od pol 5. do 5. štev. 1201 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg zelja, kilogram stane 1 K 50 v. Kislo zelje za V. okraj. Stranke V. okraja prejmejo kislo zelje na zelena nakazila za krompir v torek, dne 19. t. ni. dopoldne pri Jakopiču na Mirju. Določen je tal red: od 8. do 9. štev. 1 do 400, od 9. do 10. štev. 401 do 800, od 10. do 11. štev. 801 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg kislega zelja, kilogram stane 1 K 50 vinarjev. Kislo zelje za VI. okraj. Stranke VI. okraja prejmejo kislo zelje na zelena nakazila za krompir v torek, dne 19. t. m. popoldne pri Jakopiču na Mirju. Določen je tale red: od 2. do 3. štev. I do 400, od 3. do 4. štev. 401 do 800, od 4. do 5. štev. 801 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg kislega zelja, kilogram staijc 1 K 50 v. Petrolej za rodbine. Na vsak tretji odrezek A izkaznic za I., 11., III., VIL, Vlil. in IX. okraj se dobi po en četrt litra petroleja. Ostali okraji pridejo pozneje na vrsto, ker se za sedaj razdeli le petrolej, ki je še pri trgovcih v zalogi. Petrolej se prodaja izključno le od 18. do 23» novembra t 1. Kdor zamudi prodajo, naj ne hodi na magistrat, ker se izkaznic ne bode nobenemu več podaljšalo. Po končani prodaji morajo prodajalci takoj sporočiti ostanek petroleja. Petrolej se dobi: V I. okraju na št. 1 do 350 pri g. Rauhekarju pred Skotijo, na št. 350 do konca pri Stupici, Sodna ulica. — V II. okraju na št. 1 do 260 pri g. Tavčarju, Stari trg, na št. 260 do 600 pri g. Fabianiju, Prešernova ulica, št. 600 do S00 pri g. Ccšnovarju, Kolodvorska ulica, od št. 800 do 1000 pri g. Jelačinu, Rimska cesta, od št. 1000 do 1100 pri g. Simončiču, Sv. Petra cesta, od št. 1100 do 1300 pri g. Hol-zerju, Dunajska cesta. — V III. okraju na št. 1 do 450 pri g. renenteju, Uradaška ulica. št. 450 do 700 pri g. Steinerju, Opekarska cesta, št. 700 do 1150 pri g. Jemccu, Tržaška cesta, od št. 1150 naprej pri g. Elbertu, Kongresni trg (Zvezda.) - V Vil. okraju na št. 1 do 350 pn g Zormanu, Sp. Šiška, na št. 350 do 700 pri g. Simončiču, Sp. Šiška, na št. 700 do konca pn g. Pretnarju, Sp. Šiška. — V VIII. okraiu na št. 1 do 250 pri g. Sušniku, Zaloška cesta, od št. 250 do konca pri g. Štefanu Mencingerju, Martinova cesta. — V IX okraju na št. 1 do 200 pri g. Klemencu, Dolenjska cesta, od št. 200 do konca pri g. Zorcu, Sv. Florjana ulica. Premog na vijcletne izkaznico za štedilnike se bode oddajal po naslednjem redu: Na vsak prvi ordezek v;-jolctne izkaznice se dobi od 18. t. m. naprej po 50 kg premoga, ki stane 5 kron, in sicer v naslcdnj.h trgovinah. I. okraj a) pri g. Strupiju, Radeckega cesta št. 14, na št. 1 dne 18. dopoldne, na št. 2 dne 18. popoldne, na št 3 dne 19. dopoldne, na št. 4 dne 19. popoldne: b) pri g. Požlcpu, Komenskega cesta št. 21, na št. 5 dne 18. dopoldne, na št. 6 dne 18. popoldne, na št. 7 dne 19. dop.. na št. 8 dne 19. pop.: II. okraj a) pri g. Pleškotu, Hrenova ulica št. 12, na št. I dne 18. dopoldne, na št. 2 dne 18. pop., na št. 3 dne 19. dop., na št. 4 dne 19. pop.; b) pr ig. Komarju, Krakovska ulica št. 13, na št. 5 dne 18. dopoldne, na št. 6 dne 18. pop4 na št.'7 dne 19. dop., na št. 8 dne 19. pop., na št. 9 dne 20. dop., na št. 10. dne 20. pop., na št. D dne 21. dop., na št. 12 dne 21. pop., na št. 13 dne 22. dop., na št. 14 dne 22. pop.; III. okraj pri g. Richterju, Trnovska ulica št. 8, na št. 1 dne 18. dop., na št. 2 dne 18. pop., na št. 3 dne 19. dop., na št. 4 dne 19. pop., na st. 5 dne 20. dop.. na št. 6 dne 20. jiop., na št. 7 dne 21. dop., na št. 8 dne 21. pop., na št. 9 dne 22. dop., na št. 10 dne 22 pop., na št. 11 dne 23. dop., na št. 12 dno 23. pop.; IV. okraj pri g. Ungerju, Kranjska stavbna družba, na št. 1 dne 22. popoldne, na št. 2 dne 23. dop., na št. o dne 23. |iop., na št. 4 dne 25. dop.. na št. 5 dne 25. pop., na št. 6 dne 26. dop., na št. 7 dne pop., na št 8. dne 27. dop., na št. 9 dne 27. pop-.■ -• ,0 dne 28. dop., na št. .1 dne: 28. POPna st-dopoldne: V ,kra »llpn t'r«.>»• ^ ^ zclczmco st. 36, n« št. 1 unc 18. pop., na št. 3 dne 19. dop., na št 4 dne 19 pop b) pri g. Schifinju, Dovozna cesta st. 26, na št. dne . dopoldne, na št. 6 dne 18. pop., na st .7 dne 19. dop.. na št. 8 dne 19. pop.; c) pri g. Tavčarju, Dunajska cesta. Bežigrad, na št. 9 dne 18. dopoldne, na št. 10 dne 18. pop., na Št. 11 dne 19. dop., na št. 12 dne 19. pop.; VI. okraj a) pri g. Lampretu, Kolodvorska ulica, na št. 1 dne 18. dopoldne, na št. 2 dne 18. pop.; b) pri Uherju, Slomškova ulica št. 12, na št. 3 dne 18. dopoldne, na št, 4 dne 18. pop., na št. 5 dne 19. dop., na št. 6 dne 19. pop.; c) pri g. Trdini, Slomškova ulica št. 21, na št. 7 dne 18-dopoldne, na št 8 dne 18. pop.,; VIL okraj pri g. Mau-rarju Spodnja Šiška, na št. I dne 18. dopoldne, na št. 2 dne 18. pop., na št. 3 dne 19. dop., na št. 4 dne 19. pop., na št. 5 dne 20. dop., na št. 6 dne 20. pop., na št. 7. dne 21. dop.; VRL okraj a) pri g. Hribarju, Bohoričeva ulica št. 33, na št. 1 dne 18. dop., na št. 2 dne 18. pop., na št. 3 dne 19. dop. na št. 4 dne 19. pop., na št. 5 dne 20. dop.; b) pri g. Zdrai ju, Ahacljcva cesta št. 10, na št. 6 dne 18. dopoldne, na št. 7 dne 18. pop., na št. 8 dne 19. dop., na št. 9 dne 19. pop., na št. 10 dne 20. dop.; IX. okraj pri g. Pleškotu. Hrei.ova ulica št. 12, na št. 1 dne 20. dop., n* št. 2 dne 20. pop., na št. 3 dne 21. dop., na št. 4 dne 21. poji., na št. 5 dne 22. dop.; v X. okraju pri g. Ungerju, Kranjska stavbena družba, na št. 1 dne 18. dopoldne, na št. 2 dne 18. pop., na št. 3 dne 19. dop., na št. 4 dne 19. pop., na št. 5 dne 20. dop., na št. 6 dne 20. pop., na št. 7 dne 21. dop., na št. 8 dne 21. pop., na št. 9 dne 22. dop. Aprovizacija južne železnico oddaja sledeče: korenje, 100 kilogramov stane 30 kron: milo, 1 kilogram stane 18 kron; kis, suhe gobe, liptavski sir, usnje, trake za čevlje, škrob, čajni nadomestek pa v vsaki množini. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petejan. Tisk »Učiteljske tiskarne« v Liubllani. Kuno ton 29 liiijaoo io okolico naznanja, da se vrši člansko zborovanje za okrožje Ljubljana (Trnovo-Kofodvor. okraj) v nedeljo, 17. novembra, ob ‘2. uri popoldne v gostilni Novakovič, Sodna ulica, za okrožje Udmat-Zelena jama v nedeljo, 17. novembra, ob 5. uri popoldne pri Pavšku na Martinovi cesti. Načelstvo. Nadzorstvo. Objava. Cenjenim odjemalcem naznanjam, da sem svojo krojaško obrt preselil na Poljansko cesto št. 21. levo. Se priporočam Anton Jarc krojač. V ODSEK JiMElEZlUIP potrebuje takoj večje število zidarjev, tesarjev in mizarjev za stalno delo. Zglasiti se je v pisarni gori imenovanega odseka na glavnem kolodvoru v Ljubljani, drugo nadstropje. ITofesionisti naj prineso seboj svoja učnn izpričevala. z gospodarskim po-siopjem, vrtom in njivo v Mostah se proda Več v upravi lista. začasno Sp. Si£ka, Nova ul. 194 je v naprej odprt vsaki dan -4« izvzemši nedelj in praznikov. ——-——