(Conto corrente colla posta) Štev. S.
Telovadni oddelek P. Z. je imel v nedeljo dne 4. novembra sejo, v kateri je razpravljal o organizacijskem in tehničnem delu v telovadnih odsekih. Prihodnji teden začne z revizijami odsekov.
Dramatski oddelek P. Z. je v svoji seji dne 6. nov. razdelil med odbornike deio za procvit društvenih odrov, odredil natančnejše določbe glede režiserskega tečaja, garderobe, iger, šmink itd.
Opozarjamo vsa društva, ki so priznana od oblastev, naj dajo dotični odlok sodnijsko vidimirat in naj prepis shranijo v arhivu. Čez sedem let vse prav pride!
Okrožja.
Cerkljansko okrožje je v seji dne 21. okt. kooptiralo v odbor naslednje gospode: okrožni tajnik J. Premrl, okr. blagajnik Veneelj Eržen.
Baško okrožje naj pričakuje revizorja v nedeljo, dne 18. novembra. Natančnejše podatke prinese okrožnica.
Mirensko okrožje bo v kratkem ustanovljeno. V nedeljo, dne 11. okt. je zboroval v Mirnu pripravljalni odbor. Tega sestanka so se udeležili zastopniki iz Mirna, Bilj, Gabrij, Vrtojbe in Godb. krožek z Rupe. Najkasne-. je v 14 dneh bo formelna ustanovitev.
Društva.
Osebne vesti. Naš dopisnik g. kurat Herman Trdan iz Podgore je šel v inozemstvo učit se slikanja. Vsled odbite opcije je odšel iz Vipave g. dekan A. Lavrič, podporni član. P. Zv. in njen vsestranski prijatelj. Obema gospodoma izrekamo prisrčno zahvalo za delo in umevanje, ki sta ga izkazovala Prosvetni Zvezi.
»Mladika« v Gorici. Razvoj našega društva je razveseljiv. Tedensko se oglašajo novi člani in članice. Za enkrat nujno potrebujemo pripravne dvorane z odrom, kjer bi lahko uprizarjali društvene večere. Martinov večer smo na prav prijateljski in zabavni način praznovali v pondeljek.
Dornberg. Društvena predstava »Dekle z biseri« zasluži vse pohvale bodisi glede krasne vsebine, kakor tudi lepega prednašan.ia. Želeli bi, da bi to igro uprizorila vsa podeželska društva, ki imajo na razpolago pripraven oder.
Brje.. V nedeljo dne 4. nov. je imelo naše Br. in pevsko društvo svoj redni letni občni zbor. Številna udeležba je pokazala, da je naša mladina še vedno vneta za resno društveno delo. Po pozdravu predsednika, ki nam je v par besedah orisal pomen in važno delo prosvetnih društev posebno v današnjih časih, je sledilo poročilo tajnika iz katerega so razvidni sledeči podatki: Društvo šteje 54 članov. hruštyena knjižnica vsebuje čez 280 knjig. Časopisov ima društvo naročenih 6. S pevskim zborom so tež-koče, ker nimamo stalnega pevovo-dja, ki bi zbor vodil. Priredilo je med letom 1 veselico in 1 zabavni večer. Z obžalovanjem poroča dalje, da letos društvo ni imelo nobenega predavanja. Kajti ravno od predavanj imajo člani lahko mnogo koristi. Na koncu priporoča, da bi se tudi pri nas uvedli društveni večeri. Poročilo bla-glajnika nam izkazuje, da ima društvo vkljub velikim stroškom še precej prebitka. Nato je bila volitev odbora, zvoljeni so bili sledeči člani: Ant. Makovec, predsednik; Fr. Mihelj, podpredsednik; Birsa Silv., tajnik; Turk Jos., blagajnik; Kodrič Kari, Pečenko Franc, Plahuta Franc, Pečenko Alojz, odborniki. Kodrič Avg., Birsa Ivan, pregl. računov. Birsa Ivan, knjižničar. Nato je povzel besedo novi g. predsednik, ki nas je v navdušenih besedah bodril k nadalj-nemu delu. Sledila je debata, pri kateri se je slišalo mnogo koristnih nasvetov. Nato je g. predsednik zaključil zborovanje.
Predavanja za dekliške večere so došla. Opozarjamo dekliške krožke, naj jih naroče pri tajništvu!
Društveni vestnik	1
Zveza,
Deskle. Prejeli smo dopis, v katerem fantje opisujejo zapuščenost in podivjanost mladine vi vaseh okrog Salonikov. Prišlo je v to vas tuje podjetje, zgradilo kino, kjer dela profit z denarjem naše mladine, ter jo tako moralno zastruplja. Fantje se čudijo, da se v domačem kraju nihče ne zgane in ne pomaga. Prosijo pomoči P. Zv., ki jim obeta, da se hoče zanimati zanje. Želimo, naj bi se v Desklah v kratkem ustanovil fantovski krožek.
Kulturne cvetke. Prejeli smo od nekega društva iz Vipavske, ki pa ni včlanjeno v Prosv. Zvezi, osnutek Martinovega večera. Z gnusom beremo na omenjenem vabilu med drugim približno naslednje »velekulturne« rožice:
»Na Martinov večer mora biti vsak dvakrat sit, z vinom napolnjen, a ne nabit. Kdor ima dekle, naj stopi z njo v miren kotiček in naj ji z močjo svetega Martina en poljub prilima! — Studi se nam to »vzgojno« delo in čudom se čudimo, da se v dneh, ko
vsi delamo z vsemi močmi na moralni obnovi naše mladine, najde kulturna spaka, ki upravičeno zasluži, da bi jo odnesel Hubelj.
Analfubetizem v Italiji. V uradnem izkazu prosv. ministerstva čitamo, da pride v Italiji na posamezne province naslednje število analfabetov:
Popolnih analfabetov šteje Cala-bria 70 odstotkov, Basilicata 65, Puglie 59, Molise 59, Abbruzzi 58, Sicilia 58, Sardegna 58, Campania 51, Urnbria 49, Toscana 37, Emilia 35, Lazio 33, Veneto 25, Liguria 17, Lombardia 13, Piemonte 11 odstotkov. O novih pokrajinah podatki ne govore, kar je škoda, ker bi se potem pokazalo, da ti kraji staro Italijo po ljudski kulturi visoko prekašajo. Pred vojno je bilo v Sloveniji le 8 odstotkov analfabetov.
»Vigred« je naslov krasnemu dekliškemu listu, ki ga izdaja Orliška Zveza v Ljubljani. Vsem članicam ga toplo priporočamo!
Fantje in dekleta! Širite „LJUDSKI KOLEDAR", ki ga dobite za 2 liri v knjigarni Katoliškega Tiskovnega Društva v Gorici (Montovi hiši).---
Agitirajfe za „Colnič"T
List izhaja mesečno in stane do konca leta 6 lir. Uredništvo se nahaja na Corso Verdi 37. Naročnino pošiljajte na upravo „Čolniča" Riva Piazzutta 18.
Vsebina:
Pomenki.........118
Vtisi z občnega zbora ....	121
Med društvi.......124
Tri vprašanja.......127
Društveno knjigovodstvo . . .	128
Telovadba........130
Društveni oder......131
Petje..............132
Društveni vestnik ... . .	132
Priporočamo: — Odovarjamo:
Mešane in moške zbore. V. Vodopi-vec je izdal lepe pesmi, ki jih društvenim pevovodjem prav toplo priporočamo. Naročajo se v Kat. knjigarni.
Predavanju za dekliške sestanke obsegajo naslednjo snov:
1. Čemu je ženskam potrebna izobrazba?
- 2. Telovadba in nje pomen.
3.	Lepo vedenje doma in v družbi.
4.	Kako si izbiram prijateljico?
5.	Spoznavaj samo sebe!
6.	Občevanje in razmerje med dekletom in fantom.
7.	O dekliški veselosti.
8.	Karitativno delovanje žene. Naročajo se pri tajništvu P. Z. v
Gorici.
Listnica uredništva. Dopisnike prosimo rednih dopisov do 10. vsakega meseca. Poročila naj bodo kratka. Nasvete gledte vsebine sprejema
uredništvo.
G. J. S. v Št. Vidu. Kateri zakon velja pravzaprav za naše društveno delovanje? — Po izjavah tukajšnili oblastev velja za društva avstrijski zakon z leta 1867. Društva naj se ravnajo po tem.
G. F. K- v Avčah. Kje se nahaja upravništvo »Našega čolniča«. — V Zadružni tiskarni, Riva Piazutta, Gorica. Uredništvo pa na Corso Verdi št. 37.
G. Š. L. na Planini. Ali so dolžni priti h reviziji vsi društveni člani? — Umevno, da vsi — a zopet povdarja-1110, da samo člani in članice, ne pa drugi.
Društva! Prosimo, da čimpreje vrnete preostale številke »Našega čolniča«. Zlasti rabimo nujno štev. 1, 3 in 6.
Nabirajte za Prosvetni sklad! Širite „Naš Čolnič"!.....
Odgovorni urednik: R. Orel.
Tisk Zadružne tiskarne.
bajte, zakajene z dimom nesreče m uboštva. Vračala se je knežja mati. Na potu jo sreča žena. Zgorela ji je koča in plamen je uničil še zadnja odela siromašnim otrom. Kneginja postoji in solznih oči posluša. Kot bi trenil, odveže svilen poročni plašč, izroči ga jokajoči materi in brzo odhiti v grad.
Hočete prijatelji, še kako zgodbo, znabiti iz nove;ših dni? Cujte jo! Po naših vaseh je polno sirot, siromakov in bolnikov. Krvava vojska je zapustila v neštetih domovih krvave sledove. A manjka junakov in kneginj, ki bi otirali solze in odpirali roke ubogim. Pač prišli so! Iz društvenih sob prihajajo dekleta z oblekami, ki, so namenjene sirotnim. Za Miklavžev večer so pripravile darilca onim otročičem, ki bodo v solzah zaman čakali darov.
Pozdravljene kneginje ljubezni, slava vam, junaki dobrodelnosti, ki se boste spomnili najmlajših in najbednejših. »Resnično, resnično vam povem: Kar ste storili najmanjšemu izmed teh, ki v Mene verjejo, to ste storili Meni«!
---s^fcS-^-
Pomenki.
Prosti čas.
Večerni Ave! Zvon je zadonel iz lin in njegov glas je jeknil čez polje, kjer je kopal kmet, zdrknil nalahno mimo smrek, kjer.je sekal drvar in se odbil od1 planinskih sten, pod katerimi je pa sel pastir. Kmet je vzel mo~ tiko, drvar sekiro, pastir ovčarsko palico - in šli so domov. Delo so končali. Fabriška sirena! Rezko je zatulila v večerni mrak. Stroji so obstali, kladiva umolknila in stotine delavcev in delavk se je vsulo iz tovarne domov. Dovolj je bilo dela vsem.
Vsak večer zvoni zvon in vsak večer tuli sirena — a nikdar ni njiju glas tako zaželjen, kot v soboto popoldne, ko zvon zazvoni sveti večer in sirena naznani delopust pred dnevom Gospodovim. Delovni čas se tedaj spremeni v prosti čas.
Ga ni človeka pod božjim soincem, ki ne bi imel - vkljub vsemu stanovskemu delu — več ali manj prostega časa na razpolago. In kaj naj počne s tem prostim časom? Dvoje ie mogoče: ali ga zapravi, ali ga izrabi. S prostim časom je isto, kot s prostostjo: lahko ti je v prid, lahko pa tudi v škodo. Poznate ljudi, ki so podobni psu, če ga odvežeš. Kakor hitro se čutijo proste, so jih polne gostilne in plesišča: prosti čas jim je povod, da se znorijo. Nisem prav zapisal! Slabši, kot žival so taki ljudje. Žival ima svoj nagon, a ga ne prekorači. Žival saipa se ne vpijani, ne ztni-šljuje si sredstev za pretep in maščevalnost, ne laže in ne vara. Nikdar se žival tako daleč ne spozabi, kot človek, ki pretrga vajeti naravnih in božjih zakonov.
Na drugi strani pa najdeš ljudi, ki jim je prosti čas neprecenljiv dar božji, nudeč jim priliko, da obogate svojo dušo, ter kujejo iz njega vrednote za življenje.
Mirnu ur ca.
Prišel je s polja domov. Pozabil je na delo in trud, ko se je vsedei na klop rned družinico. Prišla je ženka, prinesla krepčilne pijače ter sedla njemu nasproti. Začela sta pogovor. On ji je pravil o žetvi in klasju, o košnji in senu, ona pa njemu o malčku, ki je bil priden in čuval kokoši in p iščeta pred skobci. Mali je medtem slonel ob vratih in zadovoljno gledal krilato družinico, ki ji je čuval življenje. Onadva sta pa smehljaje gledala nanj in vsi trije so občutili, kako lepa in prijetna je mirna urica, ko je delo končano in je ata doma.
Podobne prizore najdete zvečer za ognjiščem, za javorjevo mizo ali ob peči v vsaki družini, kjer je doma ljubav. In ravno te urice so namenjene, da se tesneje spleto srčne nitke med onimi, ki jih je življenje združilo. Tako uporabljen prosti čas ni zgubljen.
Dolg čas.
Zakaj se smejete, prijatelji? Se vam zdi znabiti, da med mladino ni dolgočasja? Ime »dolg čas« je res novejšega izvora — a bolezen sama je stara. Evo vam fante v zimskih večerih! Zehajo in se natezajo ter sami ne vedo, kam bi se dali. Tam v predalu pa znabiti leže zaprašene Mohorjeve knjige in doživljajo isti dolčas, kot zehač na klopi.
Ste že videli dekleta v nedeljo popoldne? Kot jesenska megla se vam vlačijo okrog hiše — dolg čas jim je. Da bi stopile v društveno knjižnico, si tam izposodile par knjig in jih pazljivo čitale — ah ne, tega nočejo! Kvečjemu v trapastih pomenkih in v še bolj trapastih plesih iščejo razvedrila, ki pusti dušo prazno in srce podivjano.
Poznate pa tovariše in tovarišice, katerim je vsak dan prekratek. Društveniki so. Dočirn iščejo drugi razvedrila v gostilni in plesu, prihajajo društveniki v društveno sobo. Tu doni petje, oder je poln življenja, knjižnica oblegana, časopisi oddani! Pri teh ni dolgega časa. Danes seja, jutri pevska vaja, pojutrajšnjem dramatski večer, v nedeljo predavanje, zvečer društveni sestanek itd., itd. — Veliko pouka, prave zabave, poštenega prijateljstva je med njimi — in kar je glavno: prav nič dolgega časa!
Stanovska izobrazba.
»Pogan jač« mu pravijo. Zakaj? Kmečki fant je, priden in delaven kot mravlja. Ko pride večer, vzame knjige s police in čita. Naročen je na »Gospodarski list«, prebral je že »Sadjarstvo«, »Umno kletarstvo« in »Živinorejo«.
Eantie-tovariši se mu smejejo. Njim je ljubši ples in pohajkovanje. »Čemu se poganjaš; kmet si in kmet boš, kot mi, pa magari če prebereš vse bukve sveta« — tako mu pridigajo. »Ne odgovarjam jim,« tako je pravil, »ker vem, da jim ni mogoče dopovedati, da je med kmetom in »kmetom« velika razlika. Zalibog so ti fantje postali kmetje le po slučaju iti ne čutijo prav nobenih ožjih odnosov do svojega stanu — zato zanj nimajo veselja.« »Poganjač« je zadel. Je veliko mladih fantov, ki so odločeni za bodoče gospodarje, pa nimajo prav nobenega veselja do stanovske izpopolnitve. Kako lahko bi se naročili na strokovni list in ga čitali! Res je, da eden sam kmalu izgubi veselje in voljo do stanovske izobrazbe. Mogoče bi pa bilo, da bi se vzela dva fanta skupaj in drug drugemu dajala veselje, stavila vprašanja in reševala težkoče. Zlasti v društvih bi morala taka vpašanja večkrat priti na vrsto. Poznal sem več takih »poganjačev«, ki so si prihranili denar in se peljali v Švico in celo na Dansko ogledat si on dotno kmetijstvo. Vrnili so se z bogatimi izkušnjami in ta prosti čas zanje ni bil izgubljen.
Splošna izobrazba:
S tem, da priporočam stanovsko izobrazbo, pa še ni rečeno, da naj se mladina ne briga za druge znanosti. Časi so taki, da zahtevajo večjega razgleda, kot ga nudi domači plot. Zlasti zgodovina, naravoslovje in narodno gospodarstvo naravnost silijo k učenju. Seveda to znanje ne srne ob-
stajati samo slučajno v par drobtinah, ki jih človeku vržejo tedenski časopisi pred usta. Taka znanost je »kvartinčarska« in rodi le bahače in gof-ljače.
Če hočeš čitati zgodovino, ne prebiraj le paberkov, temveč se loti s kraja. Hvala Bogu imamo Slovenci že dvoje večjih zgodovinskih del, ki jih je izdala Mohorjeva družba. To so zgodovina Staretova in Grudnova. Koliko obzorja, jasnih sodb in pobude najdeš v zgodovini Slovencev! Kar velja o zgodovini, velja tudi o naravoslovju, ustavoznanstvu itd.
Pa čemu ta splošna izobrazba? Na Nemškem imajo takozvane ljudske univerze, kamor zahajajo tudi delavci. Namen teh večernih šol je poglobiti in razširiti izobrazbo med delavci. Govoril sem pred divema letoma z delavcem, ki je že par let obiskoval to ljudsko visoko šolo. Povedal mi je, da se je vpisal na ljudsko univerzo z namenom, da bi jo dovršil in na podlagi spričevala dobil boljše mesto v fabriki. »Pa kako sem se začudil,, ko so nam profesorji na tej ljudski visoki šoli že takoj ob začetku izjavili, da se po dovršenem tečaju vsak vrne k istemu delu, kot ga je preje vršil: delavec v tovarni zopet v tovarno, rudar zopet nazaj v rudokop itd. Povedali so nam, da je višja izobrazba zato, da človeka notranje poplemeniti in obogati, ne pa za to, da bi si z njo iskal višjih in boljših mest. šele pozneje — ie nadaljeval mož — sem spoznal, da je to mnenje pravilno in da je izobrazba potrebna zato vsakemu delavcu, v prvi vrsti za njegovo notranje, ne pa materielno izboljšanje.«
Pri nas nimamo teh ljudskih univerz, nadomeščajo pa jih naša društva, ki imajo zlasti v današnjih dneh velevažen pomen, da dopolnijo ono plitvo šolsko izobrazbo, ki postaja leto za letom še bolj beraška.
Pa bodi za enkrat dovolj! Ogledali smo si. kako se da na en način uspešno porabiti prosti čas za izobrazbo. Nikar ne tratimo teh kratkih in naglobežnih mladostnih ur, temveč uporabimo jih vestno! Pregovor »Čas ie zlato« velja tudi za prosti čas!
Vtisi z občnega zbora.
Ctara in skoro neprekršljiva je navada, da sledi vsakemu občnemu zbo-° ru „uradno" poročilo. Ker pa vemo, da stare navade niso vedno najboljše, prepustimo to nalogo vzornemu društveniku iz Vipavske. Poročilo, ki nam ga je poslal naš prijatelj, smatramo za ljudski glas, ki zna vse drugače povedati, kot uradne številke, in zna celo v mrtvo naštevanje vliti duha in volje. Svoje vtise, ki jih je odnesel z občnega zbora, opisuje takole :
»Kmalu bo teden, odkar smo se videli v Gorici. Med tem časom se mi .je že nekoliko polegel oni »maček«, ki ga rado povzroči hipno navdušenje, premislil sem še enkrat mirno, kar sem doživel na občnem zboru in napišem svoje vtise za »Čolnič«. To storim tem rajši, ker vem, da so moji prijatelji z dežele doživeli isto.
Prvi vtis, ki ga je napravil na vse ta občni zbor, je bila ogromna udeležba iz cele Krajine. Bil sem že pri več občnih zborih pred vojsko, a reči moram isto, kot je dejal stari gospod ki je sedel za mano: »Veliko jih je. Vidite, to je moč organizacije.« In res nas je bilo par manj kot 100. Ob
pogledu na tako število ljudi, ki so na delavnik, s precejšnimi stroški prišli celo iz Notranjskega Krasa, Kobariškega, Idrije, Cerkna, iz baške doline, se vzbudi v človeku zavest korajže, zanimanja in idealizma.
Drugi vtis, ki ga imam od občnega zbora je družinsko - prijateljski odnošali med udeleženci. Nobene razlike ni bilo med nami: vsi smo se čutili domače: inteligent s kmečkim fantom, kmečki možje z voditelji Zveze in obratno. Kako prijetno je, če človek čuti, da je v prijateljski družbi. Iti to smo celi čas prijetno občutili.
Ena stvar se mi je pa zdela zagonetna: Med udeleženci so bili večina sami fantje in možje — duhovnikov je bilo le šest. Vem, da imajo gospodje po deželi dovolj dela, slutim celo, da so marsikje raje poslali rante, da bi zbor ne zgledal »prečni« — a naša odkrita misel in želja je: Mi hočemo in prosimo, da je slovensko svečeništvo z nami, ker vemo. da je zlasti v naših dneh močan steber verskega, narodnega in moralnega značaja. Zato smo z navdušenjem sprejeli predlog, naj se našemu Nadpastirju izroči pozdrav v imenu cele prosvetne organizacije!
Tretji vtis, ki mi je ostal v spominu je energično delo, s katerim se Zveza lahko ponaša. Skoro čudežno se mi zdi, da je Zveza v teh razmerah narastla v 104 društva, se razporedila v 14 okrožij in zasnovala celo telovadno okrožje, v katerem je 14 fantovskih in 8 dekliških odsekov. Tisti, ki imajo še mreno na očeh lahko spregledajo, kaj se pravi vztiajno delo. Časi, v katerih živimo, zahtevajo, da se v versko - narodnih temeljih združijo vsa društva: kajti druga s3 obsojena na umiranje. Iz poročila zvezinega tajnika smo zvedeli, da je Zveza priredila v preteklem letu 15 tečajev 279 predavanj, nebroj konferenc in ožjih sej. Mi deželani lahko rečemo, da smo vedno bili veseli, kadar je došel iz Zveze dopis: Predavatelj pride! Prepričan sem, da bi ne bili mogoči ti uspehi, ako ne bi bilo v Zveziuem odboru dovolj idealnih ljudi, ki so žrtvovali čas, denar in celo zdravje na korist prosvetnemu gibanju.
Nadaljni vtis so mi pustila v spominu poročila okrožnih zastopnikov. Iz vseh krajev so se oglašali: Ognjeviti Vipavec, duhoviti Kraševec, re-sno-premišljeni Cerkljan, preudarni Kobaridec, vedri idrijčan, energični Bačan in več drugih. Vsak je v svojem dialektu, z govorniškim nastopom in izredno besedo opisal stanje društev v svojem okrožju. Iz teh poročil sem sprevidel, da imamo povsod iste težave: Neumevanje in preganjanje od strani oblastev, pomankanje domov, potreba iger, knjig, semtertje smešenje od strani domačinov, nezmer no število plesov in ogabno pijančevanje, .Marsikatero poročilo bi izzvenelo v še bolj tožeči ton, da ni to preprečilo število ugodnih poročil in dalo omahljivim poguma.
Sodeč po teh poročilih sklepamo, da je vsa Krajina prepletena s prosvetnimi društvi. Kamniti kras pa je - izvzemši malega dela Notranjske — tudi v tem oziru kamnit in nedostopen. Najtežja preganjanja so prestala društva v Brdih, na Kanalskem in deloma v baški dolini. Različni hujskači so povzročili članom in zlasti predsednikom bridke ure prega njanja. To so tisti ljudje, ki gledajo v naših prosvetnih društvih »protidr-žavno gibanje«. Obžalovanja vredno in gnusno se mi zdi početje teh elementov, ki se ne zadevajo, da je kulturno, moralno in gospodarsko viso-kostoječe ljudstvo, temelj in ponos vsake države. Naravnost neznosna so bremena, ki jih nalagajo oblastva svojevoljno društvom, ko prirejajo prireditve, in vendar se društva vkljub groznim oviram drže teh predpisov
ter s tem jasno izkazujejo spoštovanje pred oblastvi, dasiravno te kršijo in po svoje zavijajo zakon. Znan nam je slučaj, ko je zastopnik društva »Nanos« iz Goč moral osemkrat priti v Gorico, da je dobil potrebno dovoljenje. Taka energija je občudovanja vredna.
Na zastopnike iz Gor je še posebno vplivalo poročilo telovadnega okrožja. »Opažamo, da v onih krajih, kjer se je uvedla telovadba — hira ples.« In jaz za svojo osebo z obema rokama podpišem to dejstvo, ki ga je navajal referent med živahnim pritrjevanjem.
Naravnost hvaležni smo pa Prosvetni Zvezi za jako poučljive in skrbno sestavljene referate, ki naj bi se po možnosti vsi objavili v »Čolniču«.
Nekoliko pretirani so se mi na prvi pogled zdeli sklepi občnega zbora; vendar sem doma prišel do zaključka, da so lahko izpeliivi v vseh društvih, kjer je doma resna, dobra volja. Da ne bi moglo društvo za vsakega člana plačati 50 vinarjev, se mi zdi smešno. Par cigaret in nekaj nepotrebnega nakitja manj, pa gre! Težje izvedljiv in vendar nujno potreben je drugi sklep: Vsak član in tlanca bodi naročen na »Naš čolnič.« Društvenik brez glasila je hiša brez strehe. S pomočjo agitacijskega tedna za »Naš čolnič« bi dali temu krasnemu glasilu trdno podlago in razširili bi ga po vseh hišah. S tem bi pripomogli k lepši obliki in nižji naročnini. Le na ta način bodo možni društveni večeri, o katerih jte tako pomembno govoril g. referent.
Ni mi mogoče, da bi v kratkem podal še nebroj drugih vtisov iz občnega zbora, ki je trajal 6 debelih ur. Dovolite mi samo še par pripomb: Vsled naglice je več udeležencev pred zaključkom moralo na vlak. Svetujem, naj bi se drugič začel občni zbor nekoliko preje in sklical — če le mogoče — na nedeljo. Manjkalo je na občnem zboru podrobne statistike. Revizije bodo ta nedostatek lahko odpravile. Nektera društva se niso mogla udeležiti občnega zbora: prav bi bilo, da bi poslala na ta dan zboro-valcem vsaj pismeni pozdrav in s tem dokazala trdno vez med matico in vsemi članicami. To so nekteri nedostaki, ki jih bo treba odpraviti.
Še nekaj naj pohvalim: Članice goriške »Mladike«, ki so tako lično okrasile zborovalni prostor. Grajam pa one kadilce, ki so neprestano prižigali cigarete in zakadili dvorano do teme.
Končam, dasi bi moral še marsikaj omeniti. Lahko rečem, da smo zadovoljni in z novim pogumom šli domov v zavesti, da vrši Prosvetna Zveza velevažno kulturno nalogo med našim narodom in da smo dolžni z vsemi močmi podpirati njeno delo. Naj raste in uspeva naša kulturna matica, ter kot svetilnik kaže vsem članom in članicam pot k pravi kulturi in neupogljivim značajem!
SKLEPI
občnega zbora Provetne Zveze, ki so obvezni za vsa društva so naslednji:
1.	Letna članarina Prosv. Zvezi znaša za vsakih pet članov po dve liri 5(1 stotink. Vsak član plača torej v Zvezino blagajno 50 stotink.
2.	Naročnina na »Naš čolnič« je obvezna za vsakega člana in članico. Tam, kjer je v društvu več članov iste družine, je umevno, da zadošča za vse ena številka. V slučaju, da vsak član nikakor ne more utrpeti onih par lir, naj se po štirje naroče na list in ga menjaje čitajo ter hranijo.
3.	Sezname iger in garderobe naj vsi režiserji pošljejo dramatičnemu oddelku P. Zv. Na ta način ima oddelek v pregledu vse igre in kostume.
4.	Knjige, katere leže v knjižnici v več izvodih, naj knjižničarji zamenjajo pri Zvezi.
5.	V pravnih zadevah, ki se tičejo društvenega obstoja, prireditev itd. naj se društva obračajo na gosp. odvetnika dr. St. Brajša, Via Carducci 4, Gorica. Po izjavi oblastev velja za naše kraje avstrijski zakon.
6.	Gospodinjske tečaje je voljna Zveza prirediti v onih društvih, ki so pripravljena obenem z udeleženkami, prostovoljnimi darovi in morebitnimi podporami od strani županstev, kriti najnujnejše stroške.
7.	Društveno delo naj se poglobi. V ta namen naj društva prirejajo društvene večere po osnutkih, ki jih prinaša »Naš čolnič«. Ti večeri so namenjeni le za društvene člane in članice. lavne prireditve naj se vsled težkih pogojev zmanjšajo na najnižje število, tembolj naj pa oživi notranje delo.
S. Tečaj za rešiserje in pevovodje bo priredila Zveza, če se bo javilo dovolj udeležencev. Svetuje se gojitev narodne in ljudske pesmi.
9.	Dekliški krožki naj pri svojih večerih obravnavajo zlasti o dobrodelnem delu, o oliki in značaju.
10.	Nujno je potreben v Gorici Prosvetni dom. Društva po deželi naj zbirajo prispevke in jih pošiljajo tajništvu Prosv. Zveze.
11.	Samo značajni, versko globoki in narodno neomajni člani in članice spadajo v naša društva. Odbori naj čuvajo ugled naših društev, naj ne gledajo na število članstva in naj vse one, ki delajo nečast in prepire v društvih, izključijo.
12.	Naša društva niso samo zabavišča. Postala so očetna, domača šola, ki ima namen izuriti člane in članice v domače učitelje in učiteljice, ki bodo znali pri otrocih nadomestiti to. kar jim je ukradla šola.
Te resolucije je enoglasno sprejelo okrog sto društvenih delegatov iz dežele. Društva, ki se bodo ravnala po njih, bodo vzgojila značajno trden, nepodkupljiv in izobražen rod. In ta namen imajo v naših dneh vsa naša prosvetna društva.
Med društvi.
Na Martinovo nedeljo sta jo revizorja ubrala v srednjevipavsko okrožje. Po vaseh je donela vesela pesem: ponekod kričava, ponekod ubrana. Poznalo se je takoj, kje so društva doma.
Prva revizija je veljala »Kat. izobraževalnemu društvu v Črničah. Petnajst let je od tega, odkar je ustanovljeno črniško društvo. Vojska ga je ukinila, šele 22. okt. lanskega leta se je spet obnovilo. Hranilnica in posojilnica je prepustila članom dve sobi in telovadnico, kjer se hrani drog, bradlja in ročke. V čitalniški sobi je našel revizor lepo urejene in v mape spravljene časopise. Sprejel ga je reditelj, ki ima nalog skrbeti za sobni red. Ti reditelji se menjavajo vsako nedeljo po seznamu, ki ga vsaki mesec sestavi odbor. Prav hvalevreden je ta ukrep! Po maši se je društvena soba napolnila s člani. Vseh društvenikov šteje društvo 40. Med njimi je društveni veteran, sivolasi osemdesetletni Tomaž Lojk, več gospodarjev in
3/5 krepkih kmečkih fantov. Društvo ima redno vsak pondeljek fantovske večere, ob sredah gospodarske večere za starejše člane, ob torkih in pet kih pa petje. Pevski zbor šteje 13 pevcev in 10 pevk. Vodi ga delavni pe-vovodja g. E. Brankovie. Telovadni odsek ima 12 telovadcev, katere urita br. Rebek in Peršič. Telovadci so se udeležili že dveh nastopov. Društvo je imelo dne 29. aprila celodnevni društveni tečaj in 17. junija vprizorilo igro: Fernando in telov. nastop. Na »Colnič« je naročenih 8 članov.
Revizor je zlasti pohvalil disciplino in zavednost, na katero je črni-ško društvo lahko ponosno. Vodstvo društva je v delavnih, energičnih rokah. Za dekleta je v vsakem oziru poskrbljeno v Mar. družbi, le žal, da
ni med članicami nobene naročnice na ^Naš čolnič«. Društvene knjige vodijo odborniki sami po vzorcih, ki jih je založila Prosv. Zveza. Knjižnica šteje 190 po večini vezanih knjig. V tekočem letu je bilo prečitanih 70.
Revizor je dal članom navodila za delovanje v nastopnem letu in se zadovoljen poslovil od njih ter odšel v
Batuje. Rože na hišnih hodnikih in polna cerkev nele žensk, temveč tudi fantov in mož pri večernicah sta dajala najlepši znak globoke verske vzgoje, ki se pozna tudi na društvenih članih. Tamkajšnje »K. izobraževalno društvo« obstoja že od 1. 1907 in šteje 49 članov in 19 članic. Na razpolago imajo prijetno sobo v cerkveni hiši, kjer se tedensko sestajajo k fantovskim večerom. O priliki revizije je nastopil tudi pevski zbor, ki šteje 25 članov in 12 članic. Petje vodi vneti pevovodja g. Vetrih, ki je lahko ponosen na čiste glasove. Batujski telovadci, ki jih je 13, so že znani
po svoji disciplini in izurjenosti, katero so pokazali pri nastopu v Sv. Križu. Telovadce in društvo vodi energični g. Mirko Mermolja. Knjižnica šteje 516 knjig, Čolniea pa dohaja v društvo samo 7 številk. Par »kvar-tinčkov« in cigaret manj, pa bo več naročnikov!
Predstavo je imelo društvo v tekočem letu eno. Igrali so igro »Pri Hrastovih«. Dramatski odsek vodi g. A. Birsa. Knjigovodstvo se vodi pravilno dasi po starem načinu.
Med člani, ki so z zanimanjem poslušali izvajanja revizorjeva, smo opazili tudi našega »očka« č. g. Načeta Leban, ki v resnici po očetovsko skrbi za društvo in ga vsestransko podpira. Vesela pesem in prijateljski pozdrav sta zaključila revizijo.
Istočasno je predsednik »Prosv. Zveze« pregledal društveno delovanje v Sv. Križu. To društvo je eno najmlajših v srednjevipavskem okrožju in vendar najbolj agilno. Žalibog, da ima ravno vsled svoje neumorne delavnosti veliko ovir od strani oblastev. Puša vsemu prosvetnemu gibanju je g. župnik Rejec. Vzgojil je tekom dveh let nebroj delavnih fantov in požrtvovalnih deklet.
Društvo se je naznotraj uveljavilo z bralnico, knjižnico, vajami pevskega zbora, dramatičnega zbora, ženskega in moškega telovadnga zbora.
Bralnica s prosvetnimi časopisi je bila na razpolago, dokler ni prišla prepoved društvenega udejstvovanja orožnikih. Vsekakor se zdi poleg dogovora z oblastjo za uspevanje bralnice tudi potrebno, da hiša dobi stanovalca, ki bo odpiral, zapiral in snažil.
Knjižnica je razmeroma bogata s knjigami, a manjka denar za vezavo. — Knjižničar bo podal še svoje poročilo o poslovanju, a g. revizor.ia bomo vprašali, če bi Prosvetna Zveza priporočila in podprla našo prošnjo na primeren naslov za podporo za knjižnico.
Pevski zbor se je vztrajno vadil — pod vodstvom g. Karola Cigo.ia, dokler ni bil ta požrtvovalni mladenič poklican k vojakom; _ za njim je .sprejel poučevanje mešanega pevskega zbora g. župan K. Črnigoj, ki pa je vadil le cerkveno petje. Nekaj je pri tem odločevala potreba za gojitev cerkvenega petja, nekaj omejeni čas pevovod.iev, nekaj tudi prepoved svetnega petja od strani oblasti. — Pevk in pevcev je okoli 30.
Dramatični zbor se je sestavljal in dopolnjeval po potrebi, vendar so nekateri člani in članice od začetka vztrajali. — Vadil ie največ o počitnicah- bogoslovee g. Viktor Stanič, ob njegovi odsotnosti tudi g. župnik. Dramatski zbor se je sam ali pa v zvezi s pevskim zborom uveljavljal ob prireditvah, ki so bile ali privatne za društvenike in povabljence, ali pa javne.
Zasebno so se društveniki in društvenice večkrat sestali h prijateljskim večerom, zlasti pa treba poudariti, da se je mladeničem, odhajajočim k vojakom, vselej (3. sept. 1922 in 19. marca t. 1.) priredil poslovilni večer z govori, deklamacijami, tamburanjem, (ki ga je oskrbel dobravski tamburaški zbor). Nekateri fantje so se tudi od vojakov društva z dopisi in pozdravi spominjali.
Druge večje prireditve so bile 24. sept. 1922 se je igrala »Naša kri« (Firržgar).
Od 5.-8. novembra 1922 se je vršil pri društvu socialno pedagoški tečaj s predavanji in vajami skozi 4 večere. Za sklepni večer je sodeloval pri zabavi tudi dramatski zbor.
8. decembra lani je dobro uspel »Miklavžev večer« za društvenike in povabljence.
Na sv. Štefana popoldne je dramatski zbor uprizoril »Verigo« (Fin-žgarjevo); sodeloval je pevski zbor s par točkami.
Sama dekleta so uprizorila igrokaz »Boj za doto«.
Na belo nedeljo je društvo uprizorilo Finžgarjev igrokaz »Divji lovec«.
Društvo je meseca septembra proslavilo sv. Cirila in Metoda: zjutraj skupno sv. obhajilo in maša, popoldne proslava v društveni sobi.
Društvo je dalo prostor in priprave in tudi nekaj soigralcev in pomočnikov velikožabeljskemu bratskemu društvu, ki je uprizorilo prvo nedeljo oktobra (Anzengruberjevega) »Krivoprisežnika«.
O priliki sv. birme v nedeljo 21. oktobra se je priredil v društvu kne-zoškofu pozdravni večer s nagovorom predsednikovim, petjem, dekla-macijami, moško in žensko telovadbo. Knez nadškof ie opetovano izrazil svojo zadovoljnost.
Po zimi smo nekaj časa držah fantovske večere, ki jih hočemo to zimo obnoviti. Prav včeraj pa so društvenice zasnovale svoj dekliški krožek z lastnim odborom, ki hoče vpeljati dekliške večere.
Od 15. do 19. marca se je vršil v Gorici telovadni tečaj, h kateremu je društvo odposlalo 5 mladeničev in eno dekle.
Od tedaj se je v društvu gojila ženska in moška telovadba. Vadi-teljica ženskega oddelka je Marica Cigojeva, ki ima tudi vobče zasluge za vse ženske telovadne odseke v Vipavski dolini. Ima tudi lepe uspehe z žensko telovadbo.
Društvo se je po več članih udeležilo tudi tečaja K. del. zveze v Gorici in evharističnega shoda v Logu.
Poseben tečaj za telovadce vaditelje se je o binkoštili skozi tri dni vršil v našem društvu. — Vendar telovadba moškega odseka ne uspeva, kakor bi bilo želeti. Nekaj je krivo, ker ie premalo zmisla pri moških članih, nekaj pa tudi, ker ima oblast posebno piko na to društveno delo.
V splošnem je pa obseg prosvetnega dela, ki ga vrši to društvo povsem časten in vse livale vreden.
Tri vprašanja.
I/ akor smo zvedeli iz poročil, so začela društva z društvenimi večeri. ** Iskreno nas veseli, da klic „Čolniča« ni našel gluhih ušes. Da pa ne bodo ti društveni večeri brez dejanj, stavimo našim članom in zlasti članicam troje vprašanj:
1.	Dekleta, bliža se Miklavžev večer. Koliko daril ste žc zbrale za revne otroke?
2.	Stojimo pred prelepim advetnim praznikom Brezgrešne. Ker nam vera ni samo suknja, ki bi jo oblekli v nedeljo in menjali med tednom, vprašamo: Ali ne bi bilo umestno par večerov pred 8. decembrom prirediti v društvu par nagovorov verske vsebine in na praznik določiti skupno mašo za društvene člane in članice? Članice v Sv. Križu in Vrhpolju
naj nam bodo za zgled. O priliki praznika Sv. Cirila in Metoda so vse korporativno v krojih prejele sv. obhajilo. Ta zgled je vreden posnemanja!
3. Božični prazniki so pred vrati. Ali ne bi bilo pripravno ravno za te praznike spomniti se »Čolniča« in mu za božično darilo preskrbeti več naročnikov in naročnic? Poskusite povsod, »Čolnič« vam bo hvaležen!
Osnutki
za društvene večere v decembru.
3.	Miklavžev večer.
a)	Pesem: Angeljci gredo... (Pojo otroci.)
b)	Igra: Sv. Nikolaj. (Mladika 1922, str.376.)
c)	Nagovor otrokom.
č) Nastop sv. Miklavža in škratov.
d)	Izpraševanje in obdarovanje otrok.
4.	Večer posvečen Imakulati (8. dec.)
1.	Pred Tvojo sliko. (M. Elizabeta, 94.)
2.	Med trnjem lilija cvete. (Hribar, Aclv. pesmi.)
3.	Tebi Marija. (M. Elizabeta, 75.)
4.	C) brezmadežna. (Cecilija I. del.)
5.	Zdrava, miosti poina. (Nagovor.)
6.	Ti Mati in jaz — Tvoj otrok.
Opomba: Prav lepe deklamacije najdejo članice v zbirki pesem M. Elizabete »Iz moje celice« II. del str. 88, 92, 97.
5. Božični večer.
ci) Sveta noč. (Pesem.)
bi Svetonoenice. (Sardenko, str. 23-~36.)
c)	Bratec in sestrica. (Božična idila: 8 troškili in 7 meš. vlog.)
č) »Oznanim vam veliko veselje«. (Nagovor.)
d)	Pri jaslicah. (Sattner, Božične pesmi.)
Opomba: Sveti večer je ožji družinski praznik. Želimo zato, da bi društva ta večer prestavila na Sv Štefana. Igre, ki so primerne in lažje na razpolago so: Na be-tlehemskih poljanah, Mojstra Križnika božični večer (Zbirka ljudskih iger) ali obširnejša: Sovražnik Mesijev (Partituro posodi Prosvetna Zveza.)
Društveno knjigovodstvo.
(Nadaljevanje.)
VHrastju, nekje na Goriškem, smo pred meseci ustanovili društvo. Prosvetna Zveza nam je napovedala revizijo. Želimo pa, da bo g. revizor z našim društvom v vsakem oziru zadovoljen, zato si sami še izprašamo vest, to je pregledamo razen drugega tudi knjige, da popravimo, ako smo kaj pogrešili.
Preglejmo naš
opravilni zapisnik
Št.	1923 dne	Odpošilja	Vsebina	Rešitev	dne
1.	—	•—	—	Prosv. Zvezo prosimo, da nas sprejme v Zvezo	25.10. 1923
2.	24. 10.	Ivan Remec Padova 20. 10.	pozdravlja ustanovljeno društvo	odgovorili	26.10. 1923
3.	|25. 10.	Prosv. Zveza Gorica 23. 10.	Odgovor na št. 1 - naroči, naj plačajmo pristopnino in zahteva razne podatke	rešeno	26.10. 1923
					
Od vsakega odposlanega pisma smo si najprej sestavili takozvani »koncept« in šele, ko se nam je ta zdel dober, smo ga preipisali na čisto. Na koncept zapišemo št. opravilnega zapisnika (najboljše z rudečim ali modrim svinčnikom), potem ga shranimo v društvenem arhivu, kjer so vsi koncepti odposlanih pisem in prejeta pisma lepo po številkah spravljeni. Dokler imamo malo dopisovanja nam zadostuje v ta namen za vsako leto po ena lepenka.
Tako smo sporočili 25. oktobra Prosvetni Zvezi v Gorici, da bi ji radi pristopili. Kako smo to pismo vpisali?
1. Št.: 1
2.	1923 dne: —
3.	Odpošilja: —
4.	Vsebina: —
5.	Prosvetno zvezo prosimo, da narn dovoli pristop.
6.	dne: 25. 10. 1923.
Kakor vidite vpisujemo pisma, ki jih iz lastnega nagiba pišemo pod 5. stolpec! — koncept tega pisma ima rudečo številko 1 (v desnem zgornjem kotu) in leži v določeni lepenki.
Pod št. 2 najdemo to-le:
1. Št.: 2.
2.	1923 dne: 24. 10.
3.	Odpošilja: Ivan Remec, Padova — 20. H).
4.	Vsebina: pozdravlja ustanovljeno društvo.
5.	Rešitev: odgovorili.
6.	dne: 26. 10. 1923.
Iz tega razvidimo, da nam je navdušen prijatelj Ivan Remec, ki sedaj služi pri vojakih v Padovi poslal svoje pozdrave. Dobili smo pismo 24. 10. (2. stolpec), on je pa pisal 20. 10. (3. stolpec.) Ali smo mu takoj odgovo-
rili (5. in 6. stolpec). Njegovo pismo in naš odgovor ležita v lepenki in nosita rudečo številko 2.
Prosvetna Zveza nam je na našo št. 1 kmalu odgovorila, da pozdravlja naš pristop, naj plačamo po pravilih določeno pristopnino, zahteva statistične in druge podatke o našem društvu in slednjič priporoča, naj se takoj javimo pri Okrožnem odboru v Jelovcu. Plačali smo seveda takoj pristopnino in poslali zahtevane podatke. To razvidimo iz Opravilnega zapisnika:
št.: 3.
dne: 25. 10.
Odpošilja: Prosvetna zveza - Gorica — 23. 10.
Vsebina: Odgovor na št. 1 naroči, Ja plačajmo pristopnino in zahteva raznt podatke.
Rešitev: rešeno
dne: 26. 10. 192.3.
Vse kar smo sporočili Zvezi leži v konceptu zraven njenega pisma v našem arhivu pod št. 3.
Okrožnemu odboru v Jelovcu smo tudi takoj pisali.
Na podoben način smo tudi druge dopise in pisma vpisovali in upamo, da bo g. revizor Prosvetne Zveze z nami zadovoljen.
Telovadba.
Seja telovadnega oddelka P. Z. se je vršila dne 4. nov. v Gorici. Navzoči so bili vsi člani. Važnejši sklepi, o katerih se obveščajo telovadni odseki, so naslednji: Telovadni tečaj se bo vršil dne 30. in 31. decembra ter 1. januarja v Dornbergu. Telovadni tečaj za članice pa dne 2. in 3. februarja istotam. Da se odseki organizatorično urede in tehnično izvežbajo, je sklenil odbor obiskati po zastopnikih vse odseke v najkrajšem času. Opozarjamo načelnike in načelnice, naj o tem ob-veste člane iii članice!
Vaditeljice so imele dne 21. oktobra vaditeljsko sejo v Sv. Križu. Zasto-
pani so bili krožki iz Gorice, Sv. Križa, Rihemberka in Vrhpolja. Drugi so poslali opravičilo. V preties so prišla vprašanja organiz-atoričnega in tehničnega značaja. Sklepi o tečaju, novih vajah in dekliških večerih so bili enoglasno sprejeti.
Telovadno akademijo je priredil odsek iz Sv. Križa o priliki binnova-nja Prevzv. g. nadškofa. Opisati hočemo podrobno ta ljubki telovadni nastop, ki naj služi obenem za vzorec drugim telovadnim odsekom, zlasti onim, ki razpolagajo s primerno dvorano.
Lično so okrasili prostorno društveno dvorano fantje in dekleta. Oder in galerija sta bila odločena za povabljene goste, dvorana pa za telovadni nastop. Ob spremljevanju harmonija so nastopili prvi telovadci iz Batuj in Sv. Križa pod vodstvom načelnika Mermolje. Izvajali so proste vaje gladko in dovolj precizno. Za njimi so nastopile telovadkinje s prosti-
mi vajami. Nastop je vodila načefnica M. Cigoj. Izvajanje je v glavnem izpadlo ugodno. Gotovo so bile skupine batujskih telovadcev ena najlepših točk v programu. Gostje so vrlim telovadcem živahno ploskali. Med telovadne točke so bile uvrščene primerne deklainaeije in petje. Najlepši sta
bili gotovo »Ave Marija« in »Možu«. Presvetli nadškof se je mladini iskreno zahvalil, jo bodril k značajnemu delu in krepostnemu življenju in se prijazno poslovil od telovadcev, ki so ga živahno pozdravljali. Križanom in Batujcem pa častitaino na lepem uspehu!
Društveni oder.
Ustroj odra.
Dosedaj smo dajali diuštveniin režiserjem navodila o slikanju kulis. Te razprave bodo zelo dobrodošle vsem onim, ki hočejo slikati za naše podeželske odre. Pri predstavah po deželi pa opažamo, da dela društvom velike preglavice oder in njega ureditev. Marsikatera krasna in dobro naučena igra se ponesreči ravno vsled nepri-pravnega odra. Zalibog, da po deželi nimamo dovolj prosvetnih domov s primerno dvorano. IJo nekod se za-dovolijo z odrom na prostem ali kje na podu. V obeh slučajih opažamo, da prireditelji v prvi vrsti gledajo na to, da je prostor za gledalce dovolj velik — za oder zadostuje nekaj desk v tesnem kotu. V sili je res vse dobro. Ako pa društvo želi napredka, bo na vsak način skušalo pripraviti primeren oder, zlasti, če razpolaga z dvorano.
Po mnogostranski skušnji poduče-ni, dajemo v tem članku društvom najpotrebnejša praktična navodila, kako bodi oder urejen, da ne bo predrag, da bo v vsakem oziru pripraven in okusno izdelan.
Prvo vprašanje je, kako velik bodi oder, da bo vsaj deloma ustrezal namenu? Odgovor daje slika I., kjer vidimo načrt praktičnega, našim razmeram primernega odra.
Priobčujemo to sliko zlasti za to, .da bodo imeli mizarji pri rokah načrt in se kajpada tudi ravnali po njem.
Tloris praktičnega odra, desno in levo garderobe in shrambe za rekvizite. Mere, ki so pridejane sliki, so najmanje po okoliščinah priporočano večje dimenzije. Društva, ki bodo na-pravljala manjše odre, bodo imela vedno tesnobo na odru.
A Shramba S za ^ rekvizite		A		Shramba za S rekvizite-""
< 250 >►				< 250 ►
'f		Oder		V
A				A
Garderoba	■4	9 m	►	Garderoba
za		j		za
dekleta < 2-50 ► V	r i 90	S r-▼	1-90	mladeniče S m < 2-50 V ▼
Slika I.
Odprtina odra (proscenij) naj meri 5 m v širjavi in vsaj 3 ni 20 cm v viso-čini. Pod odrom naj bo vsaj 1 m 60 cm prostora. To pa vsled tega, da se v tem prostoru lahko shranjujejo obrabljene kulise in odrske potrebščine. Potrebna je ta višina tudi za to, da se zabrani vstajanje občinstva pri onih prizorih, ko se odigrava dejanje na tleh odra.
Ker služi oder eni izmed najtežjih in najlepših umetnosti, naj odbor skrbi, da je pročelje odra vsaj nekoliko umetniško izdelano. To mogočno upliva na domišljijo in nehote dviga duha, med tem, ko je popolnoma gladka stena duhomorna.
V prihodnjem članku bomo podrobneje seznanili naše igralce s scenerijo. Želimo, da bi nam podeželska društva poslala svoja mnenja in vprašanja glede dra-matskih odrov. Želimo zlasti, naj bi režiserji napisali svoje skušnje, ki jih imajo pri sestavi odra. Radi jim bomo dali tozadevna navodila.
Pri zadnjem občnem zboru so bile glede društvenih pevskih zborov sprejete naslednje resolucije:
1. Naši društveni zbori naj gojijo poleg umetnih tudi narodne pesmi, zlasti goriške narodne, ki v kratkem izidejo.
Petje.
umn
2.	Pri vsaki večji prireditvi naj poje vsa dvorana — tako zvani ljudski zbor, da se na ta način popularizira naša ljudska pesem.
3.	Posebno pažnjo naj posvečajo pevovodje naraščaju in kjer le morejo, naj začno za mlajše pevce in pevke še to zimo kratek pevski pouk.
4.	Da se v naših društvih pomnoži število zmožnih pevovodij in dobrih pevcev, skliče P. Z. še to zimo v Gorici pevski tečaj.
5.	Nujno potrebna je statistika pevskih zborov in moči. Okrožni pevski referentje naj jo na vsak način oskrbe za podrejene zbore.
Društveni vestnik.
Prosvetna Zveza.
Odbor Prosvetne Zveze se je v prvi seji dne 8. novembra konstituiral naslednje: g. inž. J. Rustja, predsednik; g. dr. VI. Glaser, podpredsednik, g. Ivan Prinčič, blagajnik; za odbornike
so izvoljeni: dr. Stojan Braiša, za predsednico dekl. krožkov ga. Gizela Ferjančičeva, g. dr. J. Bitežnik in g. A. Leštan. Obenem spadajo k Zvezi-nemu odboru načelniki posameznih prosvetnih oddelkov.