COSTIINICARSKI USI SVROKOVNO GtASItO „ZVEZE GOSVIlNalARSKIH ZADRUG** V MARIBORU Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. — Oglasi se računajo v oglasnem delu Din 0.75 od m/m in stolpa, v tekstnem delu in na zadnji strani pa Din 1.— od m/m in stolpa. — Člani gostilničarske »Zveze« dobivajo list brezplačno. Žifev. 1© Maribor, cine 25. olcfobra 1030 teto VIII. Tudi naša Že dolgo časa smo razmišljali ali naj bi govorili o bolezni našega stanu, ki pa hvala Bogu ni samo izrecno naša, ker je lastna vsem slojem prebivalstva celega sveta in stara kakor človeški rod. Prišli pa smo do zaključka, da poštena beseda lepo mesto najde in da je potreba zdraviti vsako bolezen, predno ji podleže organizem. V mislili imamo namreč zavist, mater sovraštva, intrig, uničevalko družabnosti in prijateljstva. Kje je vzrok tej bolezni in kakšno zdravilo je primerno, da se jo ozdravi takoj v začetku; to so jako težka vprašanja. Ekonomska kriza igra pri postanku te slabe človeške lastnosti že od rojstva človeštva veliko vlogo. V onem hipu, ko se je pojavila na svetu konkurenca in boj za obstanek, se je pojavila tudi človeška zavist v vsej svoji obliki in z vsemi posledicami. Opazili smo namreč, da v onih krajih, kjer ni bila v obrti gospodarska kriza, v mislih imamo predvsem večja mesta in kraje z močno raztresenimi obrati, se ta zavist ni nikoli pojavila v takem obsegu, kakor jo opazujemo po večinoma na deželi ali pa v manjših provincijalnih mestih. Ne čudimo se tem pojavom, ker leži vendar v naravi človeka nagon, da pozabi na vsak solidarfzem v onem hipu, ko čuti opasnost lastne pogibeli. Toda kam bi privedel človeka tak instinkt, Ce bi ne imel pameti in kulture, izoblikovane potom tisočletij in neizmernih skušenj. Prepričanje, da ni mogoče biti samemu na svetu in da obsega isto solnce, božji svet tudi druge zemljane z isto pravico, je važna pridobitev civilizacije. Ekonomska kriza ima različne izvore, in bi jih bilo odveč naštevati, ker lahko sami opazujemo kaj je bilo in kaj je še vzrok te gospodarske depresije. Vendar to še nikakor ni zadostni vzrok, da se uničuje človeštvo samo med seboj, namesto da bi v skupnosti, v strpljivosti iskalo rešitve iz te zagate. Vsak ima pravico do dela in sicer do poštenega dela, toda ne sme se polakomniti te pravice na škodo svojega bližnjega. Opazili smo, in kakor rečeno ne samo pri nas, temveč slične tožbe čujemo tudi pri drugemu obrtništvu in tudi iz drugih držav, da se poslužuje marsikateri nizkotnih sredstev, s katerimi hoče zadati smrtni udarec svojemu stanovskemu tovarišu. Kolikokrat se zgodi, da se pišejo ovadbe proti temu ali onemu, želeč škoditi poštenju in eksistenci svojega druga, ne da bi premislil tak ovaditelj, da bo morda že jutri klical na pomoč vse svoje stanovske tovariše in se skliceval na ono solidarnost, ki jo še včeraj ni hotel poznati. Ta bolezen, ki smo jo imenovali »zavist« ima strašne spremljevalke in sicer nezaupljivost, neodkritosrčnost, osebno sovraštvo itd. Ce smo rekli, da je ta bolezen otrok ekonomske krize, stalna tovarišica boja za obstanek, si moramo staviti vprašanje, kako naj omejimo to bolest, ker jo iztrebiti nikakor ne moremo. Ta bolezen leže namreč skupno v grob človeka. Prva prebivalca našega planeta sta se že lasala, čeprav sta si bila v najožjem sorodstvu in že tesno vezana drug na drugega, kako bi mogli tedaj zahtevati od današnjega zemljana, ki niti iz daleka ne pomisli, da smo stvarjeni vsi po eni podobi in po istih zakonih. bolezen... Da se ta bolezen sploh pojavlja in tako pogosto med poedinimi sloji, je kriva v mnogem neizobraženost, nerazumevanje svojega posla. Konkurenca ne pozna obzirov in ji je vseeno koga se loti in kaj se z njim godi, zato je treba poseči po onem orožju, ki si ga izkujemo sami in ki je primeren za to nevidljivo nasprotnico vsakega pridobitnika, in to je strokovna izobrazba. Danes na žalost moramo ugotoviti, da se konkurenco hoče uničiti z nizkotnimi metodami, z ovadbami in z drugimi sredstvi. Toda tak boj ne privede do zmage, temveč uniči brezpogojno napadalca, ker se sam v svoji zavisti zruši. Največ, kar moreš storiti je to, da hipoma poslabšaš položaj svojega nasprotnika, nevedoč, da ga z lastno smrtjo še višje dvigneš, ker si ga sam osvobodil konkurence. Krizo našega stanu pa bi v izdatni meri lahko omejili sami, če ne bi producirali toliko naraščaja, kakor mogoče nobena druga obrt. Če bi sami potom svojih organizacij poostrili predpise glede izobrazbe vajencev, glede števila istih, potem bi sčasoma omejili naraščanje novih gostiln. Ce bo namreč samo toliko obratov, kolikor jih je v resnici potreba, potem tudi ne bo boj za obstanek tako trd, kakor je danes in s tem seveda bi bila v mnogem | Odziv v naš gostilničarski gospo-dinjski tečaj, ki smo ga otvorili v svrho strokovne izobrazbe našega ženskega naraščaja, je našel navdušen cdziv med članstvom naše zveze, kakor tudi drugod. Na žalost se je moglo sprejeti v I. tečaj samo omejeno število gojenk in smo vsled tega prisiljeni otvoriti takoj drugo leto v mesecu januarju II. tak tečaj. Ni pa se zanimalo za našo novo ustanovo samo naše članstvo, temveč predvsem oblast in javnost. Seveda se je otvoritev izvršila v svečani obliki, h kateri smo povabili kraljevo bansko upravo, g. okrožnega inšpektorja v Mariboru, župana mesta Maribora, Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani in vse tuj-sko-prometne organizacije. Že dne 15. oktobra, kakor je bilo določeno v programu, so prišle gojenke in se namestile v internatu. Človek je imel že v tem popolno zadoščenje za svoj trud, ko je videl kako so stariši in pa učenke z zanimanjem sledile razlagi učnega programa. Ta učni program je bil sestavljen na posebni seji predavateljskega zbora, ob kateri priliki so se tudi točno določile smernice udejstvovanja tega tečaja. Predavateljski zbor se je z navdušenjem lotil tega dela, ker je vendar ta tečaj posebnost svoje vrste, ki se nikakor ne da primerjati z ostalimi strokovnimi tečaji. Upamo, da bodo uspehi tega I. tečaja za naš ženski naraščaj ne samo v dravski banovini, temveč tudi v celi državi polagoma vidni. PovdaHti moramo celo, da se tudi v drugih državah ne vršijo slični tečaji za izobrazbo gostilničarskih hčera v tako obširnem obsegu in tudi ne po tem sistemu, ki bo brezdvomno pokazal, da smo na pravi poti za povzdigo naše gostilne. Svečana otvoritev se je izvršila tedaj 16. t. m. ob 9. uri v zavodu »Vesna«. Ravnateljica internata ga. Mara Rapocova je v iskrenih besedah odvzeta možnost razvoja naše bolezni. Ce smo omenili potrebo večje izobrazbe pri vajencu, smo hoteli pri tem povdariti le to, da bo tak bodoči, popolnoma izvežbani gostilničar brezdvomno lažje prenašal gospodarske krize, premagal na lep način škodljivost konkurence in v manjši meri podlegel zavisti. Z uma svetlim mečem si bomo utrli pot do uspehov in premagali ovire. Pošten boj ne bo pustil v kulturnem človeku nikakih sledi sovraštva in zavisti — tak boj je znosljiv, ker se vendar ne more nikomur braniti, da ne izkorišča svojo strokovno izobrazbo in svoje izkušnje. Baš v zadnjem času, ko v resnici nimamo nikakih vzrokov, da bi bili zadovoljni z našim obrtom, slišimo klic tudi od drugih strani, da je poglobitev zadružne zavestii najboljša garancija za napredek posameznika in za dobrobit celega stanu. V skupnosti je moč. V solidarizmu, v stanovski disciplini in strokovni izobrazbi leže naši uspehi. Sama zavest, da nam stoji toliko in toliko tisočev pravih prijateljev na strani, je bolj izdatna, kakor pa vsaka druga podpora. Geslo: Živeti in pustiti živeti, naj krasi naša srca. V naših domovih — v gostilnah, katere so posvečene gostoljubju, naj ne prebiva sovraštvo in zavist, temveč strpljivost in človekoljubnost. Kultura srca 7iaj bo okrasek našega značaja in obenem lepa poteza našega stanu. pozdravila navzoče goste in gojenke ter obljubila, da se bo predavateljski zbor z največjo brigo posvetil strokovni izobrazbi gojenk in upa tudi, da bo trud zveze poplačan s krasnim uspehom. Nato je načelnik zveze g. Franc Zemljič izrekel v pozdrav sledeče besede: Spoštovana gospoda! Cenjene gospodične! Došli ste spoštovana gospoda, da prisostvujete svečani otvoritvi I. dvomesečnega gostilničarskega gospodinjskega tečaja, ki ga priredi zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru, in v katere imenu vas najiskreneje pozdravljam. Posebno pozdravljam navzočega zastopnika kr. banske uprave g. I. Založnika, zastopnika mestnega načelnika g. ravnatelja dr. Koblerja, zastopnika TOI zborničnega svetnika g. Oset Andreja, navzoče stariše gojenk in gojenke same. S svojo prisotnostjo ste gospoda dokazali, da ste pravilno razumeli pomen današnjega dneva, ki naj tvori nekak mejnik v kulturnem delovanju naše zveze kot najvišje predsta-viteljice gostilničarske obrti v bivši mariborski oblasti — za proč vit našega stanu in gospodarskega življenja našega naroda. S ponosom in veseljem ugotavljamo, da je to I. tečaj v naši .državi in da je našel oklic pri našem članstvu navdušeni odmev, tako da bomo morali najbrže otvoriti v početku prihodnjega leta že II. tak tečaj in ga izpopolniti z izkušnjami, ki jih bomo dobili pri naši prvi prireditvi. Namen tega tečaja vam je že itak poznan. Usposobiti naše članstvo za tujski promet, povzdigniti našo podeželsko gostilno; z eno besedo, dati našemu podeželskemu gostilničarju smer njegovega udejstvovanja in tudi potrebno izobrazbo, da pretrpi kolikor mogoče z malimi žrtvami gospodarsko krizo. To je naš program. Poznamo napake naše gostilne in za- Bostilničarski-gospodinjski tečaj V svrho strokovne izobrazbe gostilničarskih hčera otvori Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru II. dvomesečni gostilničarski gospodinjski tečaj in sicer od 15. januarja do 15. marca 1931. V tečaj se sprejemajo samo hčerke gostilničarjev, ki so najmanj 16 let stare, ter duševno in telesno popolnoma zdrave. Gojenke morajo v svrho trajnega, strokovnega nadzorstva stanovati v internatu. V tečaju se bo poučevalo: Kuha dobre meščanske hrane, serviranje in lepo obnašanje, telesna in stanovanjska higijena, negovanje in notranja oprema sob, kuhinj itd., ustroj podeželske gostilne, nauk o živilih, vrtnarstvo, kletarstvo, pomen tujskega prometa za narodno gospodarstvo, specijelno za gostilničarsko obrt, zgodovina gostilne in vse tozadevne predpise. Na koncu tečaja se podele gojenkam diplome. Prijave, katerim je priložiti zdravniško spričevalo in obvezo starišev, da nosijo vse internatske stroške, je vlagati do 1. januarja 1931 pri podpisanemu načelstvu. Onim gojenkam, ki ne morejo kriti celotne oskrbe podeljuje zveza primerne podpore in je topogledne prošnje vložiti le preko pristojnih gostilničarskih zadrug na Zvezo gostilničarskih zadrug v Mariboru. Ker je več kot polovico mest že zasedenih pozivamo vse gg. člane, da pravočasno prijavijo svoje hčere, ker sprejemamo gojenke le po vrstnem redu. NAČELSTVO ZVEZE. to je bilo treba pristopiti v prvi vrsti k izobrazbi našega ženskega naraščaja, zavedajoč se resničnosti narodne prislovice: Da podpiira žena tri ogle pri hiši. Tu smo začeli, ker smo prepričani, da pridemo le potom dobrega gospodinjstva v naši gostilni najprej do uspeha. Nuditi hočemo gostilničarju dobro strokovno izvežbano družico, da obadva kot harmonična celota v družinski in stanovski ljubezni posvetita vso ono brigo in nego, ki je potrebna za uspešen razvoj naše obrti in za srečo in blagostanje v družinski hiši. Taka podeželska gostilna nam je najboljši porok, da bo sposobna zadovoljiti vsem zahtevam državne uprave glede tujskega prometa, ki še posebno v mariborskem okrožju ni tako razvit, kakor bi bilo želeti z ozirom na krasoto naše zemlje. Ob tej priliki, ko smo ugotovili smernico našega hotenja za čim večje blagostanje našega članstva in posredno za celokupen narod, je treba vsekakor povdariti, da bi se ne mogel vršiti ta tečaj v takem obsegu, če ne bi našli pri oblasti in korporacijah ono razumevanje, kakršnega smo pričakovali. V današnji gospodarski krizi, v kateri preživlja posebno obrtnik svoje najtežje čase, je težko in mučno zahtevati toliko gmotnih žrtev od posameznega družinskega očeta, da izda tako velike vsote za strokovno izobrazbo svojih otrok V to svrho upamo, da nam ostanejo predvsem oblasti in korporacije, kakor tudi javnost — prezentirana po našem časnikarstvu — še nadalje naklonjena in nam nudijo materijel-no in moralno pomoč za popolen razvoj in uspeh teh tečajev. Cenjene gospodične! Ko otvarjam tečaj, katerega priredi Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru, vas kot prve udeleženke teh tečajev najiskreneje pozdrav- Otvoritev gostilničarskega-gospodinjskega tečaja Ijam z željo, da izpolnite one nade, ki jih goji v vas predstavništvo zveze in da z vso vnemo in z vso ljubeznijo prisostvujete izvajanjem vaših predavateljic in predavateljev. Izročam vas v skrbno varstvo predavateljskemu zboru, predvsem pa gospe ravnateljici internata »Vesne«, ki vam bo za to kratko in trudapolno dobo nudila dom kot nadomestilo za vašo domačo hišo, ki ste jo zapustile v želji po izobrazbi. Gospoda! V tem svečanem trenutku, ko otvarjam tečaj po razvitku našega programa, se spominjam našega vzvišenega vladarja Nj. Veličanstva kralja kot najvišjega zaščitnika miru in reda in najskrbnejše-ga očeta za blaginjo svojega naroda. Prosim vasi da zakličete z menoj iz vsega svojega srca, da naj živi Nj. Veličanstvo kralj Aleksander in ves Njegov kraljevski dom. S tem klicem otvarjam tečaj. Pri tem klicu je zadonela okusno opremljena telovadnica zavoda od navdušenega klicanja. Nato je povzel besedo zastopnik kr. banske uprave, ki je izrekel čestitke zvezi, da je s svojo agilnostjo in s pravilnim razumevanjem dosegla otvoritev tega tečaja, ki je zanimiv že po svoji originalnosti in ki je vzbudil splošno pozornost vsepovsodi. Deklice, ki so sprejete v I. tečaj, bodo imele priliko pod vodstvom prvovrstnih strokovnih učnih moči prisvojiti si bogato znanje. To je sicer začetek vse hvale vredne akcije: kajti z ozirom na velik interes, ki se je pokazal za ta tečaj, bodo morali slediti drugi enaki in nadaljevalni tečaji; tudi za srednjo hotelirsko šolo se zadružna zveza vztrajno in — če se ne motimo — tudi uspešno poteguje. Če se bo delo nadaljevalo v tej smeri, bodo naše gostilne kmalu dobile sloves, ki bo ne le narodu v ponos, ampak bo^privabljal v naše divne kraje leto za letom ogromne množine tujcev, kar . bo dvignilo materijalno blagostanje gostilničarstva in cele države. Po izrečeni čestitki je spregovoril tudi zbornični svetnik g. Oset Andrej nekako sledeče: Spoštovaiia gospoda! »Čast mi je v imenu Zbornice TOI najlepše pozdraviti otvoritev tega tečaja. Gostilničarstvo je gotovo eno najvažnejših gospodarskih panog in tujec nas sodi po izgledu naše gostilne, restavracije in kavarne. Ka-koršna gostilna, takšna kultura. Vsi vemo, kako velikega pomena je za državo in gospodarstvo tujski promet. Miljarde zaslužijo vsako leto Švica, Francija, Italija in Nemčija samp vsled dobro razvitega tujskega prometa. Če hočemo dvigniti tujski promet, tedaj je skrbeti za dobro postrežbo v gostilni in sploh v vseh lokalih, kjer se zbirajo tujci. Dobra postrežba pa odvisi predvsem od strokovno sposobnega osobja. Ta tečaj naj nam vzgoji pijonirke naše male in srednje gostilne, ki je in bo ostala še dolgo časa glavni temelj tujskega prometa. Zbornica sama posveča svojo posebno pažnjo temu tečaju in mu ne bo nikdar odrekla svoje podpore. Zato ponovim vročo željo zbornice TOI in zavoda za pospeševanje obrti, da bi ta tečaj najlepše uspel in ustvaril vzgled in podlago še za druge take prireditve. Onim pa, ki so se trudili in ki jim gre zasluga, da je prišlo do otvoritve tega velevažnega gostilničarskega gospodinjskega tečaja pa izrekam v imenu zbornice in zavoda za pospeševanje obrti najiskrenejše čestit- ke.« Po otvoritvi se je pričel takoj reden pouk. K našemu poročilu dostavljamo še, da bo v tečaju predavalo 7 učnih moči. Učnih ur je.predvidenih za praktična dela 343, za predavanja sama pa 123. V prihodnji številki upamo, da bomo lahko poročali malo bolj obširneje, kako so se gojenke uživele v poduk in kakšen napredek kaže j# v tečaju. Za brizganec, limonado, malinovec iff druge sadne šoke uporabljajte Rogaško Slatino vrelec „Tempel“ - ki razkraja oziroma nevtralizira vinsko kislino ter nadomestuje sodo-bicarbonato v prašku. Je osvežujoča in ima dober okus. Dobi se v vseh boljših trgovinah Kletarski tečaj Zveza gostilničarskih zadrug priredi dne 19., 20., 21. januarja in 5., 6., 7. februarja 1931 dva trodnevna kletarska tečaja na banovinski vinarski šoli v Mariboru. Pouk se bo vršil praktično in teoretično. V vezi s tem tečajem se bo predavalo vsak daoj tudi po 1 uro o davkih in o kalkulaciji v gostilniških obratih. Zveza je preskrbela za 16 udeležencev skupno ležišče po 10 Din dnevno. Prehrana, obstoječa iz kosila in večerje, bo stala dnevno 25 Din. Torej teh 16 udeležencev, ki reflektirajo na skupno nastanitev, bo porabilo dnevno za stanovanje in hrano 35 Din. Ker sprejmemo v posamezne tečaje samo 20 udeležencev, bi morali ostali 4 udeleženci stanovati privatno. Učni-na za vsak tečaj znaša Cd udeleženca 39 Din. Priporočati bi bilo nadalje, da bi si udeleženci tega tečaja nabavili knjigo Gombač, kletarstvo za 10 Din, premožnejši pa knjigo Škalicki, kletarstvo, 70 Din. Prijave za I. tečaj je vlagati najkasneje do 10. januarja, za II. tečaj pa do 28. januarja 1930 pri podpisanem načel- stvu. jflk'V Udeleženci se bodo sprejemali po vrstnem redu prispelih prijav. NAČELSTVO ZVEZE. _________________________________m ■T" . <3^ Odpiranje in zapiranje obratovalnic v zimskem času Glasom čl. 41 naredbe o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic v dravski banovini VIII 2599/6 z dne 6. maja 1930 se smatra za zimski čas od 1. oktobra do 31. marca. Na podlagi te naredbe je policijska ura urejena: 1. za mesto Maribor: za gostilne 24. ura, za kavarne 2. ura. 2. V zdraviliščih Rogaška Slatina in Doberna je policijska ura v zimskem času izenačena z drugimi kraji, ki velja 3. v krajih, kjer so sedeži sreskih načelstev za gostilne 23. ura, za kavarne 24. ura. 4. Za vse druge kraje (torej tudi za Rogaško Slatino in Doberno) pa je policijska ura od 1. oktobra do 31. marca za gostilne 22. ura, za kavarne 23. ura. 5. Gostilne in kavarne se smejo odpirati v času od 1. oktobra do 31. marca šele ob 6. uri zjutraj. Policijska ura za mesto Celje in Ptuj pa je bila glasom časopisja določena naknadno na našo intervencijo slično, kakor velja za mesto Maribor. Uradnega obvestila še nismo dobili. Važno je pomniti tudi glede policijske ure za okrepčevalnice, točilnice, žganjarne in sploh obratovalnice, v katerih se točijo alkoholne pijače in prodajajo mrzle jedi samo za konzum v lokalu, in velja za omenjene obrate tedaj od 7. do 21. ure. Ce se pa točenje vrši v prodajalnah, v katerih se prodaja tudi blago za uporabo zunaj lokala, velja isti čas, kakor za trgovinske obratovalnice in sicer za mesto Maribor od pol 8. do pol 13. in od 14. do 19. ure. V srezih Maribor desni in Maribor levi breg od 7. do pol 13. in od pol 14. do 19. ure. V celjskem srezu od 7. do pol 13. in od pol 14. do 18. ure. V mestu Celju in občina celjska okolica celo leto od pol 8. do 12. in od 14- do. 19. ure. V gornjegrajskem srezu od 7. do pol 13. in od pol 14. do 19. ure. V konjiškem in ljutomerskem srezu celoletno od',6. do 12. ure. V občinah Konjice trg, Loče, Oplotnica, Vitanje in Žiče celoletno od pol 7. do pol 13. in od 14. do 19. ure, v občinah Gornja Radgona, Ljutomer in Veržej od pol 7. do pol 13. in od pol 14. do 18. ure. V dolnje-lendavskem in murskosoboškem srezu celoletno od 6. do 12. in od 14. do 19. ure. V prevaljskem srezu od 7. do 19. ure; v občinah Črna, Dravograd, Gu-štanj, Marenberg, Mežica, Muta, Prevalje, Ribnica na Poh., Vuhred in Vuzenica od pol 8. do pol 13. in od 14. do 19. ure. V ptujskem srezu po zimi od pol 8. do 19. ure; v mestu Ptuj celoletno od 7. do pol 13. in od pol 14. do 18. ure; v mestu Ormož od pol 8. do pol 18. ure. V slovenjgraškem srezu od 8. do 12. in od 13. do 19. ure. V šmarskem srezu od 7. do 12. in od 13. do 19. ure. Torej ta odpiralni in zapiralni čas velja tedaj „samo za one okrepčevalnice, točilnice, žganjarne in sploh obratovalnice, v katerih se točijo alkoholne pijače in v katerih se prodaja tudi blago za uporabo zunaj lokala. Točilnice brez alkoholnih pijač, javne kuhinje, mlečne okrepčevalnice smejo biti odprte od 6. do 21. ure. V nedeljo smejo biti odprte ves delavni čas: 1. Kavarniške, restavracijske, gostilničarske, krčmarske in hotelske obratovalnice. 2. Obratovalnice, ki se bavijo izključno s točenjem brezalkoholnih pijač. 3. Javne kuhinje, točilnice brezalkoholnih pijač, mlekarne. Za obratovalnice, v katerih se prodajajo gostom za takojšnji konzum v lokalu izključno mrzla jedila ih alkoholne pijače z omejitvijo, da je prodaja blaga za porabo zunaj obratovalnice prepovedana, velja delovni čas v nedeljah samo do 14. ure. Torej one obratovalnice z alkoholnimi pijačami, kjer se prodaja blago tudi za uporabo zunaj lokala, morajo biti ob nedeljah zaprte. S tem smo točno pojasnili delovni čas v zimskem času, t. j. od 1. oktobra do 31. marca onih obratovalnic, katere nsa interesirajo. Dospelost davkov Dokler se he izvrši nova odmera zemljarine, zgradarine, pridobnine, rentnine in družabnega davka za tekoče leto 1930., moraje davčni zavezanci plačevati te davke po predpisu iz prejšnjega leta, to je iz leta 1929. Od tega so izvzeti samo oni davčni zavezanci, ki so prijavili pre-stanek davčne dolžnosti (čl. 147. zak. o neposredn. davkih). V smislu čl. 148. pravkar omenjenega zakona o neposrednih davkih in njega pravilnika, dospel je 1. oktobra 1930 že v plačilo 4. obrok: Zgradarine, pridobnine, rentnine, družbenega davka, pavšalnega davka na poslovni promet in vojnice. Vsi ti, že v plačilo dospeli četrtletni davki se morajo plačati najkasneje do dne 15. novembra 1930. Kdor bi do tega dne ne plačal zapadlega obroka, se mu od neplačane vsote zaračunajo zamudne obresti in se iztirja ne- j plačani davek z obrestmi Vred prisilno. j Zemljarina dospe v plačilo ter se mora plačati v dveh enakih letnih obrokih najkasneje dne 15. avgusta in dne 1. novembra 1930, sicer se bodo istotako zaračunale 6% zamudne obresti in se bodo neplačane vsote prisilno iztirjale." Davek novih davčnih zavezancev in davek za nove- davčne predmete, ki se bo odmeril med tekočim davčnim letom, dospe v plačilo oni dan, ko se bo davčnim zavezancem pravilno izročil plačilni nalog ali odlok, plačati pa se mora 30. dan po vročitvi plačilnega naloga odnosno odloka in sicer v onem znesku, ki je po. zakonskih rokih že dospel v plačilo. Davek na poslovni promet onih zavezancev, ki ga plačujejo po knjigi opravljenega prometa, dospe in se mora plačati za III. četrtletje 1930 najkasneje do 31. oktobra 1930. Uslužbenski davek, ki so ga pobrali službodajalci, in sicer: 1. državne in samoupravne insti-thcije, 2. družbe, ki polagajo javne račune in ki so vsled tega načelno. zavezane družbenemu davku in sicer v obeh teh primerih brez ozira na število zaposlencev in 3. ostali delodajalci, če zaposlujejo mesečno povprečno nad 20 zaposlencev, se mora odpremiti davčni upravi najkasneje do 15. dne po preteku vsakega meseca. Ostali delodajalci pa plačujejo ta davek potom davčnih znamk za vse zaslužke in sicer s tem, da nalepijo te znamke ob vsakokratnem izplačilnem roku v knjižici za uslužbenski davek na za to določenem mestu in .obenem znamke uničijo. Dovoljenje sladkanja mošta Opozorilo vsem vinogradnikom! ’ Kr. banska uprava v Ljubljani je z ozirom na to, da letošnji mošti ne bodo dosegli normalne sladkosti, radi trajnega deževnega in hladnega vremena, dovolila slajenje teh mo-štov z rafiniranim sladkorjem do normalne sladkosti in sicer za sreze Brežice, Krško, Novo mesto, Celje, Šmarje pri Jelšah, Konjice, Murska Sobpta do 17%, Maribor levi breg, Ptuj, Dolnja Lendava do 18%, Maribor desni breg in Ljutomer do 19%. To se mora razumeti tako, da oslajeni mošti ne smejo vsebovati večjo gradacijo, kakor je zgoraj omenjeno. Strogo je pa prepovedano slajenje mošta šmarnice, ali moštov od drugih samorodnic (Klinkton, Izabela, York, Madeira itd.) kakor tudi mošta domačega grozdja, pomešanega z moštom teh samorodnic. bodi vsakemu dobrotr^{^sko gNPvSe'pVoretaaSM .rosi stopstvo za Jugoslavij jšek, Celje, Vodnikova ul. 9. agilni krajevni zastopniki. Maxim Kaj bi moral vsak gostilničar vedeti? — Novi živilski zakon (Veterinarski nadsvetnik Hinterlech-ner v Mariboru.) Uvod. Da je bilo v naši državi v poslednjem času izdanih mnogo koristnih zakonov, stoji izven diskuzije. Pokazala je, da je kos svoji nalogi. Četudi po številu, površini in bogastvu ne spada med velesile, ipak ima trdno voljo, stopiti v krog onih velikih kulturnih držav, katere vodi smisel za napredek in skrb za dobrobit svojih državljanov. S povečanim prometom, prav posebno v tujskem oziru, je stopila naša država pred uprav pereče vprašanje, da reši nalogo izvedbe modernega živilskega zakona v tem smislu, da ni prizadet ne producent niti konzument. Novi živilski zakon, ki je. izšel v Ur. 1. 34/30 in pravilnik k temu zakonu, objavljen v Sl. listu 23/30, sta za gostilničarski in hotelirski obrt posebne važnosti. Naloga obeh je, oddajati živila, ki stoje glede kakovosti in predvsem užitnosti implici-te vse predmete, ki pridejo z živili v stik, pod stalno kontrolo. Že iz pradavne zgodovine nam je znano, da so modri ljudski voditelji izdajali predpise o živilih, posebno glede uporabe mesa, ki igra v prehrani skoraj glavno ulogo. Sv. pismo n. pr. nam pripoveduje, da je Mojzes izdal Izraelcem zapovedi, kaj smejo in kaj je prepovedano uživati od mesa. — Naravnost čuditi se moramo bistroumnosti takratnih voditeljev, da, marsikatera njihova prepoved je še danes pri modernih narodih, ne glede na njihovo veroizpoved, utrjena ali vsaj upoštevana in znanstveno utemeljena. Egipčani n. pr. so bili po večini bolj vegetarijanci. Vroče podnebje, hitra kvarljivost mesa jih je k temu nagibala. Grki, posebno pa Rimljani, so imeli stroge predpise o živilih. Čim bolj je kultura napredovala, tem bolj strogi predpisi so bili izdani in kar je glavno — tudi izvršeni. Predaleč bi zašel, ko bi se na tem mestu spuščal v zgodovino živil. Živilski zakon iz 1. 1896., ki je bil z novim zakonom ukinjen, je bil sicer s stališča higijene dober, vendar je bil preveč teoretskega obiležja, ki je premalo upošteval gospodarsko stališče in bil preveč policijsko ustrojen. — Brezdvomno pa je v naših krajih zadostil svoji nalogi toliko časa, dokler se je dejansko izvrševal. S svetovno vojno in v povojnih letih pa so nastale res nevzdržne razmere. Konzument je bil največkrat goljufan, nadzorstven organ pa, če je vršil »dužnost« po zakonu, je pogosto padel v nemilost ravno pri ,onih, ki so bili v prvi vrsti poklicani, da pazijo na točno izvedbo zakona. Le odkriti bodimo in priznajmo: Samo da je bil naš, pa je obveljal generalni pardon. Z napredkom kemije, konsolidacijo razmer, z rastočim tujskim prometom se je pa rodila nujna potreba, da se zastarani zakon izmenja z novim. Kakor je pa vse človeško delo nepopolno, ima seveda tudi novi živilski zakon svojo senčno plat. Nikakor pa ne smemo radi tega podirati obstoječo zgradbo, temveč moramo le dalje zidati, da izpopolnimo to, česar nam še manjka. V naslednjih neprisiljenih člankih hočem na poljuden način objaviti in pojasniti predvsem vse one predpise in naredbe, ki so v posredni ali neposredni zvezi z živilskim zakonom in njegovim pravilnikom. V poštev prideta: 1. PravilKik za hotele, kavarsm, okrepčevalnice, pivnice, krčme, kuhinje, izkuhe, izdan na podstavi č e-na 33 sanitetnega zakona Ur. lisi 135/19 in 2. Pravilnik za ogled klavnih živali in mesa Ur. 1. 1.04'25 (Najvažnejše določbe). Vem, da se bo marsikak čitatelj mojemu oznanilu namrdnil, češ: samo postave in zakoni. Denarja, denarja nam raje dajte, da bomo davke in druge stroške zmagovali! — Pa ne huduj se, predragi prijatelj! Povsod mora vladati red. Le poglej v naravo, kako je vse harmonično, kako se vse razvija po zakonih in predpisih premodre stvarnice narave! Mi pa, deli te narave, ki se vedno razvija in spopolnjuje, se moramo po njej ravnati in napredovati, drugače nastane mrtvilo. Nemec pravi: »Wer rastet, der rostet«. Stoječa voda se osmrdi in naš A. Martin Slomšek je rekel: »Kjer nobene postave ni, tam veljajo samo pesti«. Tudi »ne govori, kaj je vzrok, da so bili prejšnji časi boljši. Tako vprašanje je neumno«, pravi sv. pismo: Pridg. 7. 11. Sentimentalnost je pa človeku najslabši svetovalec, ker ga zavede v lenobo in brezdelnost ali pa v obup. Vedi in upoštevaj, da so zakone izdali resni možje po treznem raz-mišljevanju, zavedajoči se svoje odgovornosti v posesti oblasti. Sv. Pavel pravi: »Ni je oblasti brez Boga«. Pa če ti tudi ta nauk ne zadostuje, upoštevaj večno resnične besede najslavnejšega rimskega govornika, odgojitelja in državnika Cicerona, ki je rekel: »Legum servi simus, ut liber! esse possimus«. »Bodimo sužnji postav, da lahko ostanemo prosti«. Le s tem in v tem, da vsak državljan izpolnjuje kot častno dolžnost odredbe zakonov in se skuša izpopolniti v svoji stroki, bomo zgradili — vsak po svojem stanu in poklicu ter zmožnosti državo, ki nam bo nudila vse to, po čemur hrepenimo, da bomo srečni in res zadovoljni. Brez smotrenega dela ni jela. Drugi napredni narodi naj nam bodo vzor, — v tujskem oziru predvsem Švicarji in Tirolci —, da nas utegne le vztrajnost s primerno naobrazbo rešiti v težkem boju za obstanek. PRAVILNIK za hotele, kavarne, okrepčevalnice, pivnice, krčme, kuhinje, izknhe, izdan na podstavi člena 33. sanitetnega zakona. (Razglašen v »Službenih N o vin ah kraljestva Srba, Hrvata i Slovenaca« št. 78./1919.) 1. Nihče ne sme otvoriti nobenega gori omenjenih obratov, dokler se mu prostori v zdravstvenem oziru ne pregledajo in ne odobre za uporabo. (Člen 29. obrtnega zakona.) 2. Gospodar obrata mora razen pravice za otvoritev obrata predložiti zdravniško spričevalo, da ne boluje niti za kužno, niti za prenosno boleznijo, zlasti pa ne za sifilido ali za odprto tuberkulozo. 3. Istotako morajo pomočniki v obratu kakor vsi tu zaposleni dobiti zdravniško izpričevalo, da so zdravi in sposobni za svoj poklic. 4. Vsi prostori, namenjeni javni uporabi, morajo biti kar najbolj snažni. 5. Hotelske sobe morajo biti snažne, pobeljene ali poslikane, brez mrčesa, opremljene z neoporečnimi posteljami in snažno posteljnino. Postelje se morajo prevleči vsak teden po enkrat in vselej pred novodošlim potnikom. Istotako se morajo otira-Č3 spremeniti za vsakega gosta. 6. Kavarniške posode za vino, pi- Poziv ! Prosimo, da nam eventuelno proti odškodnini dostavite sliko Vaše gostilne, kakor tudi sliko gostilniških sob. vo, kavo in ostale pijače morajo biti vedno snažne ter se morajo dobro iz-miti za vsakim gostom. Uporabljeno orodje za jed se mora umiti za vsakim gostom. 7. Vsi ti obrati morajo imeti poseben prostor za kuhinjo z železnim ognjiščem za kuhanje in pripravljanje jedi. Posode za jedi morajo hiti neoporečne; ako pa so za pokositra-nje, morajo biti vedno dobro pokosi-trene. V tem prostoru ne sme nihče stanovati. Kuhinjo je treba pospraviti vsak dan po izdaji kosila in večerje, tla pa obrisati z vlažnimi krpami. 8. Vsa jedila morajo hiti okusno napravljena iz neoporečnega mesa in ostalih živil. Vsa živila, ki se rada pokvarijo, se morajo v posebnih shrambah varovati muh in poleti še hraniti v hladilnicah (aparatih za led). 9. Mize, na katerih se je, morajo biti pogrnjene s snažnim prtom, ki se mora zamenjati vsaj dvakrat na teden. Serviete se mečejo v pranje za vsakim gostom (priporočajo se zategadelj serviete iz papirja, ki se po eni uporabi sežigajo). Po krčmah in izkuhih, kjer ni prtov, se morajo vse mize, na katerih se je, vsak dan poribati ter vedno imeti v največji snažnosti. 10. Strežništvo v teh obratih mora biti vedno snažno, ostriženo in obrito, z dolgim snažnim predpasnikom preko prsi in pasu. Da so predpasniki vedno snažni, jih je treba zamenjati čim se onesnažijo, a vsaj dvakrat na teden. 11. Tla takih obratov se morajo dvakrat na teden poribati in vsak dan obrisati z mokrimi krpami. V zimskem blatnem času tudi češče. Stole je treba vsak teden po enkrat obrisati s kako desinfekcijsko tekočino. 12. Stranišča teh obratov morajo biti kar najbolj snažna; angleški sistem stranišč mora biti vedno brezhiben. Stranišča brez vode kakor tudi pisoarji se morajo vsak dan iz-plakniti z vodo, osnažiti in potem politi s kako tekočino za desinfek-cijo. 13. V hotelskih sobah, po vseh prostorih teh obratov mora biti zadosti pljuvalnikov, ki se morajo vsak dan izprati z vodo z dodatkom kake des-infekcijske tekočine, ter jih je treba vsak dan premeniti. Pljuvalniki morajo biti postavljeni na vidnem kraju in nad njimi bodi nabit natisnjeni opomin: »Ne pljuvaj po tleh!« 14. Občasne sanitetno - policijske komisije bodo pregledovale te obrate in podajale poročila o njih snagi in primernosti. Sanitetni nadzorniki so dolžni nadzirati te obrate glede snage hotelskih sob, kuhinj, oprave za kuhanje, jedi in pijače, glede kavarniških prtov in snažnih tal in primernosti pljuvalnikov kakor tudi snage po straniščih. Zdravniki naj presojajo higijenske pogoje teh obratov in naj skrbe za zdravje gospodarjev in vseh tu zaposlenih oseb; predpisujejo naj potrebne desinfekcijske pomočke ter naj glede snage in drugih zdravstvenih ukrepov dajo potrebne nasvete. V Tudi najboljši mošt bo Šele tedaj prav okusen in piten, ako ga pomešate z adensho vodo! Poskusite to sami, potem boste gotovo tudi Vašim gostom priporočali. Ne vračajte »Gostilničarskega lista«, ker se razpošilja vsem članom zveze brezplačno. V toliko smo prisiljeni vas opozoriti, ker se nam vračajo izvodi lista s pripombo »ne plačam«. Vsak pregled in vsaka nepravilnost se mora zapisati v posebno knjigo »kontrolnik«, ki jo mora imeti vsak lastnik obrata, tako, da je mogoče videti, kdaj, kako in s kakšnimi predlogi se vrši nadzorstvo. 15. Te naredbe morajo biti natisnjene in v vsakem lokalu nabite na vidnem kraju. Kdor se pregreši zoper nje, se kaznuje na podstavi § 33. sanitetnega zakona z zaporom do 30 dni, oziroma z denarno kaznijo do 150 dinarjev. 16. Ministrstvo narodnega zdravja kot vrhovno oblastvo bo po svojih organih vršilo občasne revizije; za vse nepravilnosti bodo odgovorna ona oblastva, ki so po zakonu dolžna nadzirati te obrate. Iz ministrstva narodnega zdravja v Beogradu, dne 16. jul. 1919; št. 12.951. (Nadaljevanje sledi.) Higijena v hotelih Če govorimo o higijeni v hotelih, ne mislimo s tem reči nič drugega kot to, da je treba na higijeno posebno paziti tam, kjer se zbirajo ljudje vseh svetov, ki pa rabijo skupno iste prostore, napravo in pohištvo. Kot znak eprvovrstnosti« hotela smatrajo navadno napeljavo tekoče vode, na to so ljudje posebno ponosni. Vendar pa manjka skoro povsod golida, kamor bi človek zlival porabljeno vodo, n. pr. vodo pri izpiranju ust. Umivalnik vam služi namreč za umivanje, torej za čiščenje. Nezaupljivi ljudje se boje celo, da sobarice tudi še kaj drugega zlivajo v umivalnike, zlasti če imajo preveč opravka. Pravijo sicer, da tekoča topla voda vso nesnago splahne. To je že res, ampak vprašanje je, če je dovolj splavne, in že to samo vprašanje je neprijetno. Ravno tako tudi ni v redu, da hodijo sobarice z isto cunjo v roki od sobe do sobe, da čistijo steklenice, čaše, itd. Vsaka soba bi moraia imeti svoje posebne brisače in cunje, ki bi jih bilo treba pa vsak dan premenjati. Preproga je lep okras vsakega stanovanja in nam dela bivanje v sobi domače. Toda tudi v najfinejšem hotelu vsak gost, ki nekaj drži na snago, rajši vidi, da bi bila pregrnjena z li-noleom, kajti tudi najboljša sesalka za prah ne more mehke preproge tako očistiti, kakor se da očistiti linolej. Tudi za na mize niso prikladni volneni prti. Mnogo boljši je fin platnen prt, ki ga lahko poljubno peremo, ali pa prt iz umetne svile. Največje zlo pa so tako staromodni ostanki, kakor so plišasti stoli in naslonjači. Boljši so leseni z usnjem prevlečeni stoli, ki jih lahko temeljito snažimo. Kdor ostane dalje časa v hotelu, gostilni ali v »penzijonu* dobi navadno obroček na servijeti. Tako delajo prav radi posebno v letoviščih. Boljše so papirnate vrečice, kamor gost hrani svojo oteračo po jedi. Če je na ote-rači le obroček, se oterača zamaže na koncih, ker gre skozi mnogo rok. Tudi servijete v rokah natakarja niso posebno higijenične, ker briše z njimi vse od kraja, tudi pot iz svojega čela, potem pa naše krožnike. Po obedu pijemo radi črno kavo. Za kavo nam prilagajo sedaj sladkor zavit v papir in ne tako kot prej, kar tako. Važne so tudi postelje. Kovinaste postelje so dosti bolj higijenične kakor lesene, kajti v teh se rad redi in drži mrčes, v kovinastih pa ne. Debele podlage niso več v modi odkar imamo centralne kurjave, pa tudi nepotrebne so. Ni pa dovolj, da samo gospodar higijenične misli in ravna, ampak tudi gost mora paziti na red in snago. Prednji članek smo povzeli radi aktualnosti po «JugosIovanu» in ga priporočamo vsakomur, da ga točno prečita, da ga pa tudi prečita vsakdo, ki ima količkaj posla pri našem obratovanju. Poziv 8 Prosimo, da nam eventuelno proti odškodnini dostavite sliko Vaše gostilne, kakor tudi sliko gostilniških sob. Poostritev predpisov za vinotoče in točilnice. Na naše predstavke in ustmene intervencije pri pristojni oblasti proti podaljšanju policijske ure vinotočem pod vejo, kakor tudi točilnicam, nam kr. banska uprava ni ugodila v celoti, pač pa je v izdatni meri poostrila predpise. Ker so se nerednosti opažale v večji meri, je kr. banska uprava izdala sledeči razglas: »1. Vsi vinotoči, posebno tudi vinotoči pod vejo, morajo biti brezpogojno zaprti najkasneje ob 21. uri. S1 tem je mišljeno, da je prepovedano po 21. uri ne samo točiti vino in druge alkoholne pijače, ampak da morajo gosti ob tej uri zapustiti prostore vinotoča. Opazilo se je namreč, da se izigravajo predpisi o policijski uri na ta način, da si gosti nabavijo tik pred policijsko uro večje količine pijače, ter posedajo in popivajo v vinotočih ali pred vinotoči še pozno v noč. Izgovor lastnikov vinotočev, da po policijski uri ntiso več točili, se v takih primerih ne bo upošteval, temveč bodo vsi, ki bi kršili na ta ali oni način predpise o policijski uri, strogo kaznovani. 2. Prepovedano je prirejanje godbe in plesnih zabav po vinotočih. Dovoljenja za godbo ali ples se za vinotoče ne bodo v nobenem slučaju izdala. 3. V vinotočih lastnega pridelka je prepovedano oddajanje jedil in mineralne vode.« Neredno dostavljanje našega lista. Sledijo pritožbe, da ne prejemajo naši člani »Gostilničarskega lista«. Ker posvečamo pri sestavljanju naslovov največjo pozornost in se to delo vrši pod osebnim vodstvom zveznega tajnika, ne zadene zvezne pisarne nobena krivda. Radi tega smo opozorili tudi tiskarno, ki izvrši razpošiljanje časopisa, na ta ne-dostatek in prosili, da se opozori ošobje, ki je zaposleno pri naleplje-nju naslovov na največjo pažnjo. Prosimo vse gg. člane, da nas nemudoma opozorijo na izostanek časopisa, če ga ne bi slučajno prejeli v začetku vsakega meseca. Uredništvu je radi prezaposlenosti nemogoče, se držati točnega termina, zato se včasih list zakasni in nam je jako mučno, da so se izvršile netočnosti v dostavljanju. Važna konferenca. Ministrstvo za trgovino in industrijo je sklicalo ožjo konferenco gospodarskih krogov glede konečnega pretresa načrta obrtnega zakona. Kakor se čuje, dobimo novi obrtni zakon že tekom letošnjega leta, kar bomo pozdravili z velikim zadovoljstvom. S tistim dnem odpade namreč oni pravilnik o gostilnah in kavarnah, ki je naši obrti v Sloveniji zadal nepopravljivo škodo. Upamo, da so se tudi pri novem bačrtu obrtnega zakona upoštevali predlogi naše zveze, ki so življenskega pomena za nadaljni razvoj naše gostilne v dravski banovini. Zveza namerava še tekom letošnjega ali v začetku prihodnjega leta poslati enega ali dva gojenca vino-zemstvo v svrho izpopolnitve strokovne izobrazbe. Prosilci morajo Mti najmanj 17 let stari, telesno in duševno popolnoma zdravi, zmožni nemškega jezika, absolventi kake gostilničarske ali obrt-no-nadaljevalne šole. Predvsem imajo prednost oni prosilci z večjo šolsko ali strokovno izobrazbo in ki so po stariših določeni, da bodo kasneje prevzeli gostilno v območju Zveze gostilničarskih zadrug v Mariboru. Prošnje je vlagati do 15. novembra t. 1. pri podpisanem načelstvu in je navesti tudi višino mesečnih vzdrževalnih prispevkov, katere bi bili pripravljeni plačevati stariši odnosno varuhi prosilcev. Prosilci se bodo morali predhodno podvreči strokovnemu izpita, ki se bo vršil pri zvezi. NAČELSTVO ZVEZE. Naše gibanje Zadruga gostilničarjev za Maribor okolico na Pobrežju je sklicala dne 15. oktobra t. 1. izvanredni zadružni zbor radi spremembe pravil, ker so se gostilničarji marenberškega sodnega okraja soglasno izrazili za pri-klopitev k tej zadrugi. Občni zbor je bil z ozirom na zaposlenost naših gostilničarjev pri trgatvi v goricah precej dobro obiskan. Temu zboru je prisostvoval tudi zvezni tajnik in pa dva odposlanca gostilničarjev iz Ma-renberga. Po otvoritvi občnega zbora je gosp. načelnik Holc Matija razložil pomen današnjega zborovanja, nakar je podal besedo zveznemu tajniku, ki je v daljšem govoru pojasnil zgodovino te priklopitve in pa delovanje zveze. Predlog načelnika glede sprejema marenberških tovarišev v njihovo osredje je Izzvalo navdušeno pritrjevanje. Občni zbor je nadalje sklenil spremeniti tudi oni člen zadružnih pravil, ki govori o vajencih. Sklenilo se je namreč, da sme vsak gostilničar, ki ne zaposluje pomočnikov, imeti samo po 1 vajenca. Nadalje se je povišala tudi inkorporacijska pristojbina na 500 Din. S tem, da se priklopijo pri zadrugi tudi stanovsko jako zavedni in agilni člani marenberškega sodnega okraja, bo zadruga Maribor okolica postala najbolj močna naša organizacija, ki bo sama štela skoro 400 članov. Kritika dovoljena. Doslej je veljalo vobče načelo, da kritika oblastnega delovanja sploh ni dovoljena, dasi ni prepovedana ne po zakonu o zaščiti države, ne po tiskovnem zakonu. Nasprotno, predsednik vlade je sam izjavil, da so nasveti in predlogi dovoljeni, kar je končno enako vredno, kakor kritika v resni objektivni obliki. Mi nismo nikdar dvomili, da je debata o javnih zadevah in javnem življenju potrebna, ker vzgaja, goji moralo in vzbuja čut vestnosti in pravičnosti ter odgovornosti napram celoti. Zato smo tudi ponovno povedali svoje mnenje v obliki, ki jo je običajna morala dopuščala. »Avala« poroča, kar moramo smatrati kot uradno izjavo, da ni z nobenim zakonom objektivna kritika prepovedana*in tudi ne s tiskovnim zakonom. Seveda mora biti kritika objektivna; kritizirati se sme nepravilnosti, ki jih povzročijo razni organi. Tako se doslej ni smelo kritizirati delovanja državnih, banovinskih in občinskih oblasti. Seveda mora biti kritika objektivna in mora sloneti na dejstvih, ker je vsak kritičar osebno odgovoren za resničnost svojih izjav. Predsednik vlade namerava v tej zadevi izdati k tiskovnemu zakonu posebna navodila. Ne vračajte »Gostilničarskega lista«, ker se razpošilja vsem članom zveze brezplačno. V toliko smo prisiljeni vas opozoriti, ker se nam vračajo izvodi lista s pripombo »ne plačam«. Tujski promet v letošnji sezoni. Za nami je letošnja sezona in potrebno je, da se vprašamo ali se je interes tujcev do naših krajev povzdignil ali ne, odnosno kake koristi so imeli od letošnjega tujskega prometa. Na žalost nam je dosedaj primanjkovala točna statistika in so se podajale le ugibajoče številke in še te za posamezne kraje. S tem nam ni dosti pomagano, ker se je dosedaj oziralo le na zdravilišča in na druge, v tujsko-prometnem oziru že razvite kraje, dočim so bili pozabljeni vsi oni številni tujci, ki so bili tekom tega leta nastanjeni po naših gostilnah in restavracijah po deželi. Če bi znali za vsaj približno število vseh teh gostov po mestih, zdraviliščih in ostalih krajih našega mariborskega okrožja/potem bi gotovo dobili drugačno sliko o tujskem prometu bivše mariborske oblasti, kakor jo imamo danes. Statistika nam je brezpogojno potrebna. Znati moramo točno, za katere kraje se posebno zanimajo tujci, da poskušamo posebno v teh krajih skoncentrirati svojo pažnjo, znati pa moramo tudi za vzroke, zakaj se tujski promet ne more razviti v gotovih občinah odnosno zakaj tam nazadnje. Kakor rečeno, to statistiko sestavljati je skoraj nemogoče, če ne sodelujejo naši člani, ki morajo imeti vendar na tujskem prometu največji interes. V to svrho prilagamo danes, kot prvi poskus, ugotoviti potom naših članov rezultat letošnje tujsko-pro-metne sezone, vprašalne liste, ker nas poleg vsega drugega zanima tudi to, koliko pojmovanja o važnosti te gospodarske panoge vlada v naših vrstah. Prosimo, da izpolni ta list vsakdo, ki nam lahko poda količkaj mogoče točen odgovor na vsa ali pa vsaj nekatera vprašanja. Upamo, da Vam že stanovska čast in zavest zapoveduje, da ugodite tej prošnji, ker ne zahtevamo od Vas nobenih gmotnih žrtev, kakor tudi ne prevelikega truda. Veselilo bi nas, če bi posebno Vaši sinovi, kakor tudi hčerke sodelovale pri zbiranju tega statističnega, materijala in bi jim bili za njihovo delo jako hvaležni. Kot končni termin za zbiranje teh vprašalnih listov smo določili 15. november t. 1. Prohibicija neizvedljiva. Demokratski konvent od Rode-lsland je pred kratkim sklenil predlagati ukinitev prohibicije. Prohibicija je neizvedljiva radi podkupljivosti javnih uradnikov in je privedla do tega, da se posebno mlajša generacija udaja pijanstvu, kar se preje v takih izmerih ni dogajalo. V Washingtonu je objavila zveza za ukinitev prohibicije poročilo, v katerem trdi, da je amerikanski narod izdal v zadnjem letu 2„848,000.000 dolarjev za alkoholne pijače, ta številka je za okroglo 1 „000,000.000 dolarjev večja kot v letu 1913. Vpliv prohibicije na vinogradništvo. »Amerikanski Slovenec« piše: Kolikor tisočev je danes lačnih otrok, ki hodijo po cesti mimo stojnic, s katerih se jim smehlja nasproti sočno grozdje, katerega bi se z užitkom poslužili, ako bi imeli sredstva, da bi si ga nabavili. Dočim pa ti ubožči ne zmorejo grozdja, niti za najpotrebnejšo prehrano, je istočasno tam v Kaliforniji določeno, da bode 300.000 ton grozdja segnilo na trtah. Tako so sklenili pridelovalci sami, in sicer zato, da bodo lahko ostali pridelek predali za višjo ceno. Zvezni poljedelski oblasti je bil ta sklep predložen in tudi ona ga je odobrila in sicer z razlogom, da bi se pri grozdju napravila izguba, če bi se ves pridelek dal na trg. Tak je toraj položaj. Na eni strani lačno prebivalstvo, na drugi strani pa uničevanje zemeljskih produktov. Kaj je bolj vnebovpijočega, kakor to ! In ako gremo zlu do korenine, najdemo, da je tega položaja prohibicija — prepoved prodaje alkoholnih pijač — edini krivec. Ako bi bilo dovoljeno izdelovati lahka vina in jih prodajati, bi se lahko ves previšek uporabil v ta namen in bi ga ne bilo treba uničevati Poleg tega bi se omejilo pitje močnega žganja in strupenega fuzla. Mastna korita bi izgubili tisoči in tisoči prohibicijskih nastavljencev. In ti gospodje vladajo deželo. Treba bo temeljitega čiščenja predno bodo prišle razmere v red." Slednje dajemo vsemu članstvu v znanje. SAPSOPRODAJA najboljšega pisalnega stroja UFAH LEGAT Specijalist za pisarniške stroje Maribos*, Vetrinjska ui.30 Telefon interurb. 2434 Ljubljana, Prešernova ul. 44 Telefon interurb. 2636 Odbor za oceno vin. V Mariboru so imenovani v komisijo za oceno vin: Peter Milovič, za njegovega namestnika Cvetko Robič; za člane pa: Srečko Robič, Ivan Janžekovič in Alojz Šiker kot vinogradniki, dr. Julij Pfrimer in Franc Gnil-šek kot vinska trgovca, dr. Vilko Marin kot zdravstveni strokovnjak; inž. Ivan Mohorič, ravnatelj poljedelske ogledne in kontrolne postaje v Mariboru kot strokovni referent in Josip Zabavnik, vinarski nadzornik kot kontrolni organ za ozemlju vinološke postaje v Mariboru. Pred posebnim odposlancem ministrstva za poljedelstvo bodo člani strokovnega odbora za oceno vin zapriseženi. S tem so izvršene poslednje priprave za izvajanje novega zakona o vinu. Gospodarska kriza po celem svetu. Iz Nemčije poročajo, da je vkljub dobi pospravljanja poljedelskih pridelkov več ko 50.000 kmetskih delavcev brez dela. Tudi položaj urad-ništva je slab. Na kongresu zveze nemških uradnikov se je ugotovilo da je 250.000 uradnikov brez posla. Tudi iz Anglije prihajajo nevesele vesti in raste število brezposelnih vkljub vsem naporom vlade vedno bolj in bolj. V začetku oktobra je bilo 2,100.0000 brezposelnih ljudi v Angliji. Tudi v Švici, čeprav tam radi dobro razvitega tujskega prometa ne v takem številu kakor drugod, se pojavlja brezposelnost. V Holandiji odpušča industrija radi pomanjkanja naročil delavce. Danska vlada je votirala 600 milijonov dinarjev za zgradbo cest, da preskrbi začasno posla brezposelnim. Splošno pa je znana gospodarska kriza v Italiji. Cele trume delavcev beže v Francijo, da si pribore kruha. Tudi v naši državi opažamo radi zmanjšane zaposlitve v industrijskih obratih, zlasti pa v lesni stroki, kjer je ruski dumping občutno škodoval našemu trgu in industriji — povečanje brezposelnosti. Gostilničarji, zavedajte se svojih dolžnosti napram svoji organizaciji! ivg /s. "iz' sojs: S F. S. LUKAS, CEUE £ ------ NA VELIKO! --— LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA PODRUŽNICA PTUJ iirilllllllllllll!ll!llhlil!lllllllilllllllllll!!lllllllllllll!lll!l!lllllllllllllll!l IIIIIIIUIIItHlllltl!!llll!lll!Hllllllllllllmllllll!IIIIKII!ll!lll!l!llll1l1IIIIHI Sprejema hranilne vloge na hranilne knjižice in tekoči račun, katere najugodneje obrestuje. Daje kredite. Kupnje in prodaja devize in valute. — Izvršuje vse bančne posle. Zastopstvo za Jugoslavijo: Srečko Podgornik Zagreb, Pastovčak 1/L Naslov zvezne pisarne. Ker se še vedno dogaja, da iščejo člani zvezno pisarno v bivših prostorih hotela »Mariborski dvor«, opozarjamo ponovno, da posluje zvezna pisarna že od 1. junija t. 1. v Vetrinjski ulici št. 11, prvo nadstropje, desno in sicer v hiši Trgovskega gremija Srednja hotelirska šola. Davna naša želja po ustanovitvi srednje hotelirske šole je menda, kakor sklepamo iz poročila različnih dnevnikov o seji tujsko-prometnega sosveta v Ljubljani, stopila v odločilni štadij. Nerazumljivo nam je, da ni pri tej seji prisostvoval noben zastopnik iz mariborskega okrožja, ko smo vendar že v različnih spomenicah in prošnjah izrazili željo, da se naj označena šola ustanovi že radi nadomestila za različne številne urade, ki so se izselili iz Maribora. Mnenja smo, da je težko dobiti za to šolo primernejšega kraja od mesta Maribora, ki ima že vinarsko šolo iti pa jako močno razvito vrtnarstvo, s čemur se drugi kraji nikakor ne morejo primerjati. Pred kratkim so imeli tuk. gospodarski krogi ravno glede te šole sestanek, na katerem se je splošno in soglasno zahtevalo, da se naj končno vendar kaka ustanova namesti v Mariboru in se je v to svrho izvolil tudi poseben akcijski odbor, ki bo poskušal rešiti to velevažno vprašanje v našo prid. Mi smo kot prvi interesenti odločno za to, da se najde kak način ustanovitve srednje hotelirske šole v Mariboru in to v sporazumu s tukajšnjo mestno občino, z bansko in državno upravo, kakor tudi z obrtnimi organizacijami. Dokazali smo in dokazali bomo še, da se zanimamo za razvoj naših krajev mariborskega okrožja v tujsko-prometnem oziru in da zaslužujemo primernega obzira. Ta šola bi lahko računala v vsakem oziru na pašo pomoč in bi jo tudi čuvali kot svoje lastno oko. Predno se tedaj reši definitivno vprašanje- kraja glede ustanovitve srednje hotelirske šole, je brezpogojno potrebno, da predvsem kr. banska uprava ponovno temeljito prerešeta to zadevo z nami in z drugimi v poštev prihajajočimi krogi in smo prepričani, da se bo brezpogojno našla pravilna rešitev, če je le podana dobra volja. Novi bankovci s 1. novembrom. S 1. novembrom bo predanih prometu za 40 milijonov dinarjev 10- in 100-dinarskih novih novčanic, ki so bile natisnjene v tiskarni Narodne banke v Beogradu. Mestno načelstvo Št. 19.238/30. Maribor, 4. X. 1930. RAZGLAS. Mestno načelstvo v Mariboru odreja v smislu določb čl. 2, 3, 4, 7 (drugi odstavek) pravilnika za ogled klavnih živali in mesa, Ur. list 104-25 kakor tudi §§ 7 in 10 trž. reda za mesto Maribor. ........1. Vsa v mestu Maribor z namenom prodaje ali darovanja donešena ali vpeljana, vstreljena divjačina ali kože od divjačine morejo biti opremljene s potrdilom, ki vsebuje ime lastnika, ali zakupnika lovišča z navedbo števila in vrste divjačine ali kož od divjačine, označbo lovišča, datum izstavitve in lastnoročni podpis lastnikov oziroma zakupnikov lovišča. To potrdilo mora biti vidi-rano od pristojnega občinskega urada, na katerega teritoriju je bila divjačina ustreljena. 2. Za divjačino ali kože iz srezov Maribor, desni in levi breg, ki se uvozijo iz kateregakoli namena v mesto Maribor, zadostujejo kontrolni listt ki, izdani po »Slov. lovskem društvu — podružnica Maribor«, na katerih mora biti označeno ime lovišča z lastnoročnim podpisom lastnika ali zakupnika lovišča. 3- ; Vsa v Maribor vpeljana ali donešena divjačina ali kože od divjačine se morajo takoj prijaviti mestnemu tržnemu nadzorstvu, ki vodi o vpe-Ijam ah donošeni divjačini.Szapis- Načelnik: Dr. Juvan s. r. Sresko načelstvo v Mariboru levi breg. Dne 25. sept. 1930. Št. 10.380/1. Bohi Feliks, izvršitev očuvalne odredbe. [ho :'S5jrp‘8 RAZGLAS. ojlai V smislu § 54 uredbe o izvrševanju očuvalnih odredb (Ur. list kr. banske uprave št. 28/25 od 6. 2. 1930) se razglaša, da je glasom sodbe okrajnega sodišča v Mariboru z dne 5. septembra 1930 prepovedano ml. Bohi Feliksu, roj. 24. jan. 1914 pri Sv. Petru, srez Maribor levi breg, dravska banovina, stanujočemu istotam, viničarskemu sinu, zahajati v krčme za dobo 2 let, t. j. od 5. septembra 1930 do 9. septembra 1932. Po § 268 kaz. zak. se kaznuje vsakdo, ki ve za razglašeno prepoved s § 55 kaz. zak., pa vendar le postreže taki osebi z opojilom. Sreski načelnik: Dr. Ipavic 1. r. -----------------------*------------ Ne vračajte »Gostilničarskega lista«, ker se razpošilja vsem članom zveze brezplačno. V toliko smo prisiljeni vas opozoriti, ker se nam vračajo izvodi lista s pripombo »ne plačam«. MALINOVEC pripravljen iz aromatičnih gorskih malin in vkuhan z čistim sladkorjem 8 kg Din IS*— Stara lekarna „Pri orlu" Hi. Ph. IU0 TONČIČ CELJE, Glavni trg — Aleksandrova ulica. ki imajo dobro ceno je mogoče z uporabo umetnih gnojil apnenega dušika in Nitrofoskala - Ruše. Brez dušika ni kruha! Zato vsak umen kmetovalec stalno uporablja za gnojenje svojih njiv in travnikov apneni dušik in' Nitrof oskpl - Ruše, -ju^e naročuje pri Tvornici za dušik d. d. Ruše pri Mariboru,,oZ/pri Krhetijskih družbah in njenih podružnicah. Elektro-automatična hladilna naprava napravi Vaše podjetje bolj moderno, higljenično in predvsem dobičkanos-nejše. Zahtevajte prospekte ali pa naš obisk. Ignac GELLERT & Co. Wien III, Kegelg-asse 27. Reprezentant za Jugoslavijo: Ljubljana, Dunajska cesta 31 JABPLKA. V ■ Štajerska sadjarska zadruga v Mariboru, Miklošičeva ni. 2 kupuje v vsaki poljubni množini vse vrste namiznih jabolk in plača najvišje dnevne cene pri prejemu blaga. Kmetovalci, ponudite Vaš pridelek edino-le Štajerski sadjarski zadrugi. as <3 mW|•§ B Zakaj so francoske linij« naj- xr A • kraj&e in najboljše v Južno in Severno Ameriko ? Zato, ker je črta Le Havre—$flew-Yat*k najbolj priljubljena in ima velike prednosti posebno zato, ker so velikanski francoski brzoparniki „Ile de France", „Parts" itd. v hitrosti neprekosljivi in priljubljeni zato, ker imajo tudi v 3. razredu udobne kabine, izborno postrežbo, okusno domačo hrano in znamenito vino „Bordo* brezplačno pri vsakem obedu. Potnikom se iz Ljubljane do Pariza ni treba nič presedati. — m « — .. najkrajša pot v Južno Ameriko pa gre preko pristanišča Marseille 14 do 15 dni v Argentino. Pojasnila daje brezplačno zastopnik Cie. Gle Transatlantique Chargeurs-Rćunis in Transporta Maritimes IHAN HHiUiER, Ljubljanu, Eoloduorsba ul. 35. Pozor* š Pozor! 2Viycodermol aparat, ki zaprečava pokvarjenje vina in sadjevca. Zabranjuje cik in kan. Potreben vsakemu gostilničarju. Cena Din 150'— franko Maribor, povzetjem. Objasnila brezplačno. — Samoprcdaja : Velerazpečavanje A. ZORKO, Maribor, Aleksandrova c. 14a i I I Higijenična novost! Zakonito zaščiteno ! ugasi vsak ostanek cigaret takoj! Patent prijavljen! «HYDRO» jeneobhodna potreba za vsako boljšo gostilno in kavarno. «H Y D R 0» je okras za vsako mizo — varuje namizno perilo, preprečuje nevarnost ognja! Preprosta uporaba, največja snažnost zajamčena. Izčrpni prospekt in cenik pošilja brezplačno: Razpošiljalnica „HYDR0“ Celje HYDRO <*• ' J Deviza: Najboljše blago po najnižji ceni. Ugodni plačilni pogoji. Osrednja štajerska vinarska zadruga r. z. v MARIBORU, Meljska cesta 10 Z o. z. Telefon interurb. St. 2930. Štev. ček. računa v Ljubljani 13.238. nudi kot organizacija producentov vse vrste garantirano pristnega belega vina, tako Sjutonaerčana, heložano in pekrčana po najugodnejših cenah. Prvovrsta sortirana vina vedno v zalogi. 23 k s p a. 2iiša> lastnik Albin Pristernik Maribor, Aleksandrova c. 19 Dobro znana najcenejša trgovina potrebščin za gostilne in za dom. Najugodnejši nakup pletenih telovnikov in oblek za otroke in odrasle iz lastne pletarne. Predtiskanje perila, namiznih prtov, obrisač itd. Razuntega galanterijsko blago, kratka roba in igrače. Na drobno! Na debelo! Stara vina pristna, izbornih tipov bela in rudeča iz prvovrstnih goric, ter domačo slivovko nudi dokler zaloga IVfiN VEHDVM Roprisnica pri Hajhaabupp - Himpiiijj ec „Bouvier4 Bouvier Demi sec (bela glavica), Bouvier sec (zlata glavica), Bouvier Cuvče Ršservče (rdeča glavica). Kletarstvo: Gornja