cena 40 dinarjev številka 23 (777) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva titovo velenje, 20. junija 1985 - Občinski odbor ZZB NOV Velenje Opozorili na vrsto nerešenih vprašanj Prejšnji teden je bila skupščina občinskega odbora zveze združenj borcev NOV Velenje. Na njej so ocenili opravljeno delo ▼ zadnjem leta in pol ter spregovorili o nadaljnjih nalogah. Opozorili so, da moramo odločneje in učinkoviteje poseči v razreševanje bistvenih vprašanj današnjega časa in ob tem poudarili, da si borci prizadevajo, da bi s političnim delovanjem prispevali svoj delež k razreševanju nakopičenih družbenopolitičnih pa tudi gospodarskih problemov. Borčevska organizacija ima, so poudarili, veliko moralnopoliti-čno moč, vpliv in avtoriteto. K temu največ prispeva idejnopoli-tična enotnost in aktivnost borcev, ki kljub težavam zaradi starosti in bolezni še vedno politično delujejo v vseh okoljih, kjer živijo. V svojem poročilu so opozorili na vse težji materialni in socialni položaj borcev in vojaških invalidov, spregovorili pa so tudi o urejanju doma borcev in mladine. Prvotno je bila načrtovana nova gradnja, za kar so dogovorili tudi sredstva za samoprispevke kasneje pa je bilo v občini dogovorjeno, da večji del sredstev namenijo za dokončanje doma SLO, borci pa so zato dobili v pravico uporabe starega doma SLO, ki pa so ga seveda adaptirali in v ta namen porabili referendumska sredstva v višini 1,5 milijonov dinarjev. Za ureditev doma in spominskih sob so pokazale nekatere delovne organizacije veliko razumevanja še posebej Vegrad, TUS, Gradiš, LIP Savinja, Cestna uprava Celje. Borci si prizadevajo, da bi dom borcev ia mladine uvrstili med zaščitene kulturno zgodovinske spomenike in da bi postal središče za odvijanje aktivnosti pri ohranjanju in prenašanju revolucionarnih tradicij. Borci namenjajo veliko skrbi tudi vzdrževanju 89 spominskim obeležjim, toliko jih je namreč na našem območju. Sredstev v ta namen pa je malo, zato si že dalj časa prizadevajo, da bi sprejeli v občini samoupravni sporazum o tem financiranju. Vsa dosedanja dogovarjanja pa so bila neuspešna. Ob tem so izpostavili tudi podoben republiški sporazum, ki so ga podpisale vse slovenske občine, razen velenjske. Seveda pa so nezadovoljni tudi, ker jim še vedno ni uspelo prenesti pravice uporabe doma na borčevsko or-(nadaljevanje na 2. strani) Pomembna pridobitev Dolgoletne želje in prizadevanja krajanov, še zlasti pa šmarških kulturnikov, so naposled rodila želene sadove. V soboto so namreč z vsemi slovesnostmi predali svojemu namenu obnovljen kulturni dom. Naložba jih je veljala kar 32 milijonov dinarjev. Otvoritveni trak je prerezal in predal dom svojemu namenu starosta kulturnega življenja v Šmartnem ob Paki Franc Kiančnik, priložnostni program pa so pripravili mo- ški in mladinski pevski zbor ter folkloristi Oljke. Prireditve se vrstijo že cel teden. Danes zvečer se bodo predstavili še člani pionirske gledališke skupine s premiero igre Obtoženi volk, jutri bodo nastopili odrasli gledališ-čniki s Slehernikom, splet prireditev pa bodo v nedeljo sklenili člani moškega, otroškega in mladinskega pevskega zbora ter folkloristi folklorne skupine Oljka. Prireditvi pa so dali naslov Slovenske pesmi, običaji in plesi. Titovo Velenje 9. delovno srečanje kovinarjev Slovenije Od 27. do 29. junija bo Velenje gostitelj kovinarjev — udeležencev republiškega tekmovanja, ki se vsako leto odvija pod naslovom »Memorial Franca Leskoška-Luke«. Praktični del tekmovanja bo potekal v naslednjih delovnih organizacijah: Gorenje Procesna oprema in Gorenje Servis (ki sta tudi pokrovitelja tekmovanja), Elektrostrojna oprema (ESO), Elektrokovi-narska oprema (EKO), Ferra-lit Žalec in Fecro Slovenj Gradec. Letos bo tekmovanje sprem- ljala vrsta spremljajočih prireditev, ki se bodo začele že v petek, 21. junija: ob 17.00 uri bo v avlah Kulturnega doma otvoritev razstave likovnih del slovenskih kovinaijev, ob 18.00 uri v Centru srednjih šol otvoritev republiške razstave inovacijskih dosežkov v kovinski industriji Slovenije, po otvoritvi pa posvet o inovacijski dejavnosti. V sredo, 26. junija bo ob 15.00 uri v sejni sobi Gorenje SOZD posvetovanje na temo: Povezovanje v reproveri-gi z osnovnim poudarkom na področju orodjarstva, ob 18.00 uri pa v prostorih Cen- Obrtniki občim Velenje Prikaz dela, znanja in storitev Le še do vključno nedelje bo v Rdeči dvorani odprt obrtni sejem samostojnih obrtnikov občine Velenje. Na sejmu sodeluje preko sto razstavljalcev — samostojnih obrtnikov, tu pa se predstavljajo tudi Mri organizacije združenega dela, lest avtorjev v svobodnem poklicu In 12 prodajalcev. Sejem, ki ga je letos drugič zapored organiziralo Združenje sa- mostojnih obrtnikov občine Velenje, je predvsem, kot je na petkovi otvoritvi poudarila predsednica združenja Vladka Kaj-zer, prikaz dela, znanja in storitev, ki jih nosilci samostojnega osebnega dela in pri njih zaposleni delavci nudijo občanom in organizacijam združenega dela. Predstavitev pa seveda pomeni tudi možnost za nadaljnji razvoj in sodelovanje na področju ko- Obrtni sejem je odprt vsak dan od 9. do 19. ure kovinotehna Prodajni center Prevalje Vse za vas in vaš dom operacije, obenem pa je tudi opozorilo, da bo potrebno pospeševanju drobnega gospodarstva nameniti še večjo skrb, če seveda želimo, da se okrepi in se v program gospodarske stabilizacije vključi kot enakovreden dejavnik pri nadaljnjem gospodarskem in družbenem razvoju občine. Gorenje sozd Štiri plakete z RAST YU '85 Sestavljena organizacija združenega dela Gorenje je prejela na 13. jugoslovanski razstavi izumov, tehničnih izboljšav in novosti RAST YU '85 na Reki 4 plakete. Delovna organizacija Gorenje Notranja oprema Titovo Velenje je prejela zlato plaketo za razstavljen nov tip kuhinje. Srebrni plaketi sta bili dodeljeni delovni organizaciji Gorenje Procesna oprema Titovo Velenje za programirano napravo NP 101 in delovni organizaciji Gorenje Muta za zložljivi stolp z dvižno napravo. Delovna organizacija Gorenje Gospodinjski aparati Titovo Velenje pa je prejela bronasto plaketo za nov tip pralnega stroja PS 1003 s 1.000 obrati. tra srednjih šol tiskovna konferenca. V četrtek, 27. junija se bo ob 16.00 uri pričel teoretični del tekmovanja, ob 18.00 uri pa bo v Domu kulture slovesna otvoritev 9. delovnega srečanja kovinaijev, na katero ste vabljeni vsi občani Velenja. V petek, 28. junija, dopoldne bo v že omenjenih delovnih organizacijah praktični del tekmovanja, spremljali pa ga bosta dve strokovni prireditvi: v DO ESO bo prestavitev postopkov spajanja kovin, v Gorenju Procesna oprema pa predstavitev simuliranja programov nume-ričnega krmiljenja. Petek popoldan bo še posebej zanimiv tudi za občane Velenja: organizator je pripravil vrsto kulturno-zabav-nih prireditev, ki bodo v centru mesta potekale od 16.00 pa vse do 24. ure. Natančen program bo predstavljen v naslednji* številki Našega časa. Za zdaj povejmo le to, da bodo gostinski lokali ponudbo »prestavili« na ulice in da se boste lahko na prostem zavrteli ob plesni glasbi. Zaključek prireditev bo v soboto, 29. junija. Ob 9. uri bo v Centru srednjih šol razstava tekmovalnih izdelkov, ob 13.00 uri pa v Domu kulture zaključna slovesnost s podelitvijo priznanj najboljšim tekmovalcem. Jubilejni večer Našega časa in Radia Velenje Med številnimi velikimi, pomembnimi obletnicami sta naši skromni. Kaj je pravzaprav 20 let izhajanja tednika Naš čas in 10 let oddajanja radia Velenje danes, ko se marsikakšna organizacija združenega dela lahko pohvali z zares častitljivo starostjo. Le majhen je ta kam.nček v mozaiku časa. Pa vendar sta oba medija in z njima povezani obletnici očitno globoko vtkana v vsakdanje življenje naše občine, kljub vsem slabostim in pomanjkljivostim dovolj želena in priljubljena, da si je brez njiju že težko zamisliti uspešno obveščanje na tem področju. Da je tako, ste pokazali vi, naši dragi bralci in poslušalci, ki ste se v petek zbrali v Domu kulture, kjer smo ob vaši prisotnosti (polni dvorani torej), uresničili naš jubilejni večer. Ce lahko sodimo po nasmejanih licih, čestitkah in vročih aplavzih, ste ga z navdušenjem sprejeli. V kulturnem programu, ki smo ga pripravili za vas, so sodelovali: ansambel ŠIK, Meta Močnik in Nace Junkar, ansambel Atel-šek iz Nazarij, ansambel Sušeč iz Šoštanja, Marija Skornšek in Miran Bovha, Rudarski oktet, Ivo Stropnik, Maijan Smode in Ivan Knez. Program, so povezovali napovedovalci Radia Velenje: Tanja Lemež, Martina Plešnik, Vi-tomir Kolšek in Vili Grabner. Pozdravne besede je imel glavni, odgovorni urednik in direktor Centra za informiranje, propagando in založništvo, Stane Vovk, spregovorila pa sta tudi predsednica OK SZDL Velenje, Nada Zavolovšek-Hudarin in Mirko Čepič, pomočnik direk- torja radijskih programov Ljubljana. Prav pa je, da se tokrat zahvalimo tudi vsem tistim, ki so nam denarno omogočili, da smo lahko uspešno izpeljali jubilejni večer: pokrovitelju Občinski konferenci SZDL Velenje, Gorenju, Elektrostrojni opremi, REK Družbenemu standardu, Rudniku lignita, Termoelektrarni Šoštanj, Tovarni usnja Šoštanj, Vegradu, Elektrokovinarski opremi, Ljubljanski banki, temeljni banki Velenje, Obrtnemu združenju, Kompasu, Kovinotehni Celje, Glinu, Elkroju, Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici, Sipaku, zasebni- koma Sever—Štangler ter Optiki Rožič. O naših jubilejih bomo več zapisali v prihodnji številki Našega časa. Radio Velenje Dragi bralci Našega časa, poslušalci Radia Velenje, veseli smo, da ste do zadnjega kotička napolnili dvorano doma kulture ob JUBILEJNEM VEČERU«. Prireditev smo tudi snemali. Vsi tisti, ki vas ni bilo v dvorani, ji lahko prisluhnete jutri (v petek) ob 18. uri. »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje propagando in založništvo, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (direktor in glavni urednik), Bogdan Mu-gerle, Janez Plesnik, Tatjan? Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič-Planinc (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 854-761, 855-450, 856-955. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 25 dinanev. Letna nairočnina za individualne naročnike je 1200 dinaijev (na mesec 100 dinarje^, za tujino 2550 din. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februaija 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa 'proizvodov. Obtinski odbor ZZB KOV Velenje Opozorili na vrsto nerešenih vprašanj (Nadaljevanje s 1 strani) ganizacfjd, prav tako pa v občini tudi ni posluha za ustanovitev sveta občine, ki ga predlaga borčevska organizacija. Na skupščini so tudi povedali, da so skupaj s krajevnimi organizacijami Zveze borcev v celoti uresničili zastavljeni program, s svojim delovanjem pa se vključujejo tudi v ostala dogajanja povsod tam, kjer je to potrebno, saj poudarjajo, da ne morejo biti ravnodušni do pojavov, ki hočejo razvrednotiti tisto, za kar so se borili in kar so ustvarjali v desetletjih po vojni. Skrbijo jih razmere v našem gospodarstvu, saj te pogojujejo vsesplošno nezadovoljstvo in malodušnost ljudi, ki pogosto s svojim delom ne zaslužijo niti toliko, da bi primerno preživeli sebe in svojo družino. Sindikat bi moral za socialno varnost delavcev več narediti, poudarjajo borci, delavce voditi, spodbujati in usposabljati za hitrejše in učinkovitejše reševanje problemov, ki najbolj živo posegajo v njihovo življenje in delo. V svojem poročilu so se borci dotaknili tudi delegatskega delovanja, ki v praksi močno zaostaja za načelnimi izhodišči, so poudarili pa tudi delovanja drugih družbenopolitičnih organizacij in organov tako republike kot skupščine. Ob tem so menili, da brez ugotavljanja konkretne odgovornosti v vseh okoljih in na vseh ravneh ne bomo dosegli izboljšanja stanja. Borci so na svoji skupščini opozorili še na vrsto drugih nepravilnosti, opozorili so na vse bolj ogroženo družbeno lastnino, na vse večje razsloievanje prebivalstva, na nezadovoljivo delitev osebnib dohodkov, na močan padec življenjskega standarda in še bi lahko naštevali. Med drugim so poudarili tudi: »Ko razpravljamo o varnostno političnih ocenah, slišimo vse preveč ugodnih ocen, ki nimajo podlage v stvarnih družbenih razmerah. O ugodnejši varnostno politični situaciji bomo lahko govorili takrat, ko bomo rešili probleme, ki vnašajo nemir in nezadovoljstvo med ljudi. Pri tem je zlasti pomembno, da bodo ljudje lahko vsaj skromno živeli, skratka, da jih bomo rešili materialnih stisk, s katerimi se sedaj ubadajo. Od tega je tudi odvisno, s kakšno in kolikšno motivacijo bodo delavci jutri prihajali na delo in s kolikšnim zaupanjem bodo gledali na naš nadaljnji razvoj.« Borci so tudi menili, da v naših delovnih okoljih vse prepogosto pozabljamo, kaj je dobra kadrovska politika, dobra organizacija dela in nagrajevanje, ki bi spodbujalo dobro, ustvarjalno delo. Več moramo narediti tudi za mlade, so poudarili, ki morajo imeti več vpliva pri reševanju problematike družbenega razvoja in lastne eksistence, kar pomeni, da morajo v večjem obsegu sodelovati na vseh področjih samoupravljanja. Jasno so se velenjski borci opredelili tudi do prizadevanj, ki skušajo doseči oprostitev zločinov za nekdanje sodelavce okupatorja in vojne zločince. Ponujajo tako imenovano narodno spravo. Če bi vanjo privolili, poudaijajo borci, bi izdali svoje mrtve.tovariše in cilje, za katere so se skupaj bojevali, na ta način pa bi se tudi sprijaznili z ideologijami fašističnih ostankov. Obsodili so namere tistih, ki nam obnavljajo preživelo vizijo Srednje Evrope, kakršno je ponujala predvojna buržoazija, vodila pa je v izdajstvo in propad. Poudarili so, da se moramo odločno nastopati proti vsem oblikam nacionalizma z doslednim uresničevanjem idejnopoliti-čnih opredelitev Zveze komunistov. Boriti se moramo za doslednejše spoštovanje ustave in zakonov in za uveljavljanje družbenoekonomskih odnosov samo- upravne socialistične družbe. Tudi naprej moramo prispevati k utrditvi ustavnega položaja delavca v združenem delu in v celotni družbeni reprodukciji. »Letošnje pomembne jubileje,« so dejali, »bomo najprimerneje počastili, če bomo končno prešli od besed k dejanjem, če se bomo prav vsi — od delavca in občana v krajevni skupnosti do funkcionarja v federaciji — odločno spoprijeli z zapletenimi nalogami v svojem neposrednem delovnem in družbenem okolju in prispevali vsak svoj delež k uresničevanju nalog gospodarske stabilizacije in nadaljnjega družbenega razvoja. Spomin na žrtve padle v narodnoosvobodilnem boju, bomo najlepše počastili, če bomo dosledno uveljavljali pridobitve naše revolucije in vrednote socialističnega samoupravnega sistema, katerega temelj je delo voditelja in snovalca naše revolucije Josipa Broza — Tita, ki nam bo vedno navdih za vsa naša prizadevanja.« V razpravi so številni borci s konkretnimi primeri podprli takšna razmišljanja, govorila pa je tudi predsednica občinske konference SZDL Velenje Nada Zavo-lovšek Hudarin, ki je posebej poudarila, da mora biti Socialistična zveza mesto dogovarjanja, kjer mdtamo razreševati vsa nastala vprašanja. V Socialistični zvezi si želijo veliko neposrednega sodelovanja, še posebej borcev, ki imajo bogate izkušnje. »Morate nas opozarjati, kaj delamo narobe,« je dejala, »morate pa nam tudi zaupati, da bomo stopali naprej oboroženi z vašim zaupanjem.« Borcem pa je tudi predlagala, da prenašajo na mlajše rodove čim več žive besede, da jim kar največkrat pripovedujejo o dogodkih iz narodnoosvobodilne vojne. Pripovedovanja so namreč veliko bolj prepričljiva kot pa tisto, kar mladi preberejo iz knjig. Na osnovi poročila o opravljenem delu bodo borci oblikovali usmeritve za nadaljnje delo. S seje skupščine zveze združenj borcev NOV Velenje Komite za družbene dejavnosti Tehnični kulturi mesto. Tehnična kultura — njen pomen in vloga je bila osrednja točka zadnje seje članov komiteja za družbene dejavnosti občine Velenje. Vloga in pomen tehnične kulture sta velika, tako za gospodarstvo kot tudi za vzgojo mladega človeka, nad dejavnostjo pa v celi občini bdi le nekaj marljivih mentoijev, ki niso kos vsem težavam, od prostorskih, kadrovskih-do precejšnjih finančnih. Za nekoliko zahtevnejše izdelke pa tudi ni primernega materiala. V zvezo organizacij za tehnično kulturo je vključenih štirinajst društev in klubov s približno 1600 članov. Da so mentorji zlasti na velenjskih osnovnih šolah zelo marljivi, dokazujejo uspehi mladih tekmovalcev na republiških in zveznih tekmovanjih s področja tehnične kulture. V razpravi so člani komiteja za družbene dejavnosti ugotavljali, da je dejavnost tehnične kulture zelo široka, pomembna in da je vanjo vključenih kar precej mla- dih. Za reševanje njenih težav pa v občini ni pravega razumevanja. Tudi v zaostrenih razmerah je treba za tehnično kulturo najti denar, seveda če je naša družba pripravljena dati še kaj denaija za vzgojo mladine. Nevzdržno je, da bi se socialna diferenciacija med otroki začela prav na tako pomembnem področju. Zato je treba kar najhitreje sistemsko rešiti financiranje tehnične kulture v naši občini. Združeno delo pri tem ne sme stati ob strani, saj so učenci, ki delajo v tej dejavnosti, bodoči inovatorji in strokovnjaki. Če drugače ne gre, naj to priskoči na pomoč z raznim materialom, pa tudi z ustreznimi men-torji za nekatera področja tehnične kulture. Ta dejavnost ima nekaj stičnih točk s kulturo, telesnokulturo, raziskovanjem in izobraževanjem. Vse se v naši občini dobro razvijajo, le tehnična kultura ubira stranska pota, čeprav je njen pomen velik, prav tako njena vloga in naloga. Z ustreznimi ji gre prostori, tudi ta vprašanja je treba kar najhitreje rešiti, ter s strokovnim delavcem pri raziskovalni skupnosti bo ta dejavnost gotovo dosegla nek napredek in rezultate, s katerimi so se vsi, ki marljivo delajo v tehnični kulturi, že ponašali. Morda je tehnična kultura zastala zaradi tega, ker ni bilo osnovnega nosilca te dejavnosti. Treba jo je »spraviti« v sistem ter med zvezo organizacij za tehnično kulturo in občinsko raziskovalno skupnostjo , skleniti samoupravni sporazum ter mu dodati tudi ustrezen delovni program, so v razpravi med drugim člani komiteja za družbene dejavnosti. Obširneje bodo o težavah s področja tehnične kulture spregovorili delegati vseh treh zborov občinske skupščine v mesecu septembru. Morda pa bodo vsi, ki delajo na tem področju dobili odgovor na vprašanje kakšen program bi ta dejavnost morala imeti in kako ga bo naša družbenopolitična skupnost financirala. Samoupravna stanovanjska skupnost Sprememba lestvice lastne udeležbe V ponedeljek, 24. junija, se bodo sestali delegati skupščine Samoupravne stanovanjske skupno-sti občine Velenje. Seja bo v sejni dvorani Skupščine občine Velenje, pričela pa se bo ob 11. nri. Na dnevnem redu je vrsta pomembnih zadev. Med drugim tudi sprejem spremembe 13. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih druž-beno-ekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji. Sprememba tega člena družbenega dogovora pa pomeni spremembo lestvice lastne udeležbe za samske delavce in za delavce z družinami, ki jo morajo prispevati pri dodelitvi družbenega stanovanja. Poenoten pa je tudi način izračunavanja vrednosti stanovanja. Vsi otroci že doma 2e v petek smo poklicali bolnišnico Slovenj Gradec, otroški oddelek, dn izvemo, kako je z otroki, ki no bili napoteni tja zaradi zastrupitve s sladole-tom. Kot gotovo le veste, se Je 9. junija v slaščičarni*Jagoda s sladoledom zastrupilo triindvajset otrok. Šestnajst so jih napotili v slovenjegraško bolnišnico, kjer pa no nam v petek povedali, da ■o že vsi doma, razen enega, pri katerem ao odkrili drugo osnovno obolenje. Do zaključka redakcije, v torek, smo želeli izvedeti tudi za vzrok zastrupitve, vendar natančne analize še ni, so nam povedali na celjskem Zavodu za socialno medicino in higieno. Ker želimo Javnost točno informirati, bomo počakali le teden dni. V Celju so nam obljubili, da nam bodo ie prihodnji teden lahko dali točne podatke. mkp S kompasom v neznano Deset kol je trajala aa Radiu Velenju Kompasova nagradna igra - KOMPASOVA IGLA SREČE. Poslušalci so morali pravilno odgovoriti aa različna lahka pa tudi težja vprašanja, ki so bila kakorkoli povezana z imenom Kompas. Ob ajrj pa so obnavljali tudi svoje nekdanje zemljepisno znanje. Za nagrado je kolektiv Kompasa popeljal srečne poslušalce na »izlet v Obiskali ia ogledali smo si nekatere pomnike in kulturne znamenitosti Komike, za spomin aa prijeten ia zanimiv izlet pa smo napravili tudi skupinski posnetek. Vsi nagrajenci so bili nadvse zadovoljni aad skupno akcijo Kompasa is Radia Velenje. (vos) Predlagana nova lestvica lastne udeležbe upošteva socialno varnost delavca, odvisno od dohodka. Delavci so oproščeni plačila, če so povprečni mesečni dohodki na družinskega člana pod dogovorjeno ravnjo socialne varnosti. Ta je izražena v odstotkih od povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v minulem letu in znaša: 55 % za delavce — trenutno je to 15.269 dinarjev in 43 % za nezaposlene — trenutno 11.938 dinaijev. Za samske delavce se upošteva samo njegov povprečni dohodek, in če ima manj kot 55% od povprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v minulem letu, je oproščen plačila lastne udeležbe. Nad to ravnijo se odstotek lastne udeležbe veča glede na dohodkovne razrede, s tem, da je najvišji odstotek lastne udeležbe 20 odstotkov vrednosti stanovanja. Za delavca z dvema ali več družinskimi člani se upošteva povprečni mesečni dohodek na družinskega člana, in če ima manj kot 50% povprečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, je prav tako oproščen plačila lastne udeležbe. Tudi nad to ravnjo se odstotek lastne udeležbe veča glede na dohodkovne razrede, najvišji odstotek udeležbe pa znaša 20 odstotkov vrednosti stanovanja. Za primeijavo povejmo, da je bila po prejšnji lestvici možna oprostitev plačila lastne udeležbe, če je bil mesečni dohodek samskega delavca 35 % in delavca z družino 20% povprečnega mesečnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu. Razlog zi .spremembo lestvice so bile številne pobude, da se ta omili, saj je rast cen stanovanjske površine In padec realnih osebnih dohodkov po letu 1981 povzročil realno večjo udeležbo, kot je bila takrat, ko je bil sprejet družbeni dogovor. Kot smo že omenili, bo novost tudi poenoten izračun vrednosti stanovanja. Osnova za izračun lastne udeležbe je vrednost stanovanja ugotovljena na podlagi pravilnika o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistem točkovanja. Do sedaj so se upo-rabljale različne osnove nabavne vrednosti stanovanj: vrednost po pogodbi, vrednost ugotovljena po pravilniku ali vrednost na podlagi sodne cenitve. Po novem pa naj bi se uporabljala samo točkovana vrednost, ugotovljena na podlagi pravilnika. Tako bo tudi lažje primeijati osnovo za izračun lastne udeležbe, kadar delavec zamenjuje svoje stanovanje za drugo. Poleg te točke pa bodo delegati sklepali še o predlogu prednostne liste upravičencev do stanovanj, ki jih ima pravico dodeljevati Samoupravna stanovanjska skupnost občine Velenje, predlogu pravilnika o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev in upokojenih invalidov, sprejemali bodo finančni načrt Občinske skupnosti socialnega varstva, samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela za letošnje leto v zvezi z uveljavljanjem pravice do delne nadomestitve stanarine, obravnavali elemente za sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje za obdobje 1986—1990 ter o osnutku odloka o hišnem redu za stanovanjske hiše v družbeni lastnini v občini Velenje. " mkp Titovo Velenje, Cankarjeva 1 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge BRIVNICE IN ČESALNICE p. o. TITOVO VELENJE RAČUNOVODJI Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: Imeti morajo višješolsko izobrazbo ekonomske smeri in vsaj 18 mesecev delovnih izkušenj na finančno računovodskih delih ali srednješolsko izobrazbo ekonomske smeri in 24 mesecev delovnih izkušenj kot samostojni računovodja v gospodarstvu. Poskusno delo traja 3 mesece. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni po objavi oglasa na gornji naslov. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po objavi. 20. junija 1985 * Titovo Velenje V SREDIŠČU POZORNOSTI, ammmmm^mmmmmmmmmmmmmmmmmmr nas cas * Stran 3 Septembra s tekočega traku prvi hladilniki! Komc prejšnjega tedaa je Gornje porabilo v Bihač urednike ia ao-riaarje sredater Javnega obveščanja iz SR Slorenije ta SR Bone bi Hercegovine. V Bihača m si ogledali gradbišče nove Goreajere (orane hladilaih aparatov. Obiskali so Spominski mazej I. zaaedaaja Amoja ia Mesta! Mzej. U red aike ia »risarje je sprejel predsedaik Skapičlne občiae Bihač Joao Žlrkorfc ia jih sezaaail s položajem ia razvojnimi mirti občiae. Obiskali so koaabiteks ia si ogledali del proizrodaje. Srečali pa so ae MU s predsedaikom izrršaega sveta SO Bihač Seadom Mustafičem ta predstavniki aajrečjih deloraih orgaalzaeij iz Bihača. Na tiskovni konferenci, ki je bila 14. junija v Bihaču, so predstavniki Gorenja napovedali, da bodo priSli prvi hladilniki s tekočih trakov nove tovarne Gorenje Bira v Bihaču septembra letos. Novo tovarno pa bodo svečano predali svojemu namenu v začetku novembra, ob prazniku občine Bihač. Temeljni kamen za novo tovarno hladilnih aparatov v Bihaču so položili 19. junija 1982. Po- Na tiskorai konferenci v Gornja Birm v Bihača so sodelovali: omer džug, predsedaik republiškega ko-ariteja za industrijo ta energetiko ter aaa izrrinegn sveta Sknatčine SR Bosne ia Herce-goriae; vinko gabrišek, fibui pudatdalia Gospodarske zbornice Bone ta Hercegori-ae; milan keča, predsednik Medobčinske gospodarske zbornice Bihač; lojze rozman, predsednik Gospodarske zbornice Slorenije, h Gorenja pa herman rigelnik, andrej KRŽIC, esad mujakič. milan stoj1savljevic, peter petrovič, milan jer-slc ta josko vučemilo. budo za prenos proizvodnje enega od Gorenjevih izdelkov bele tehnike v Bihač so izoblikovala prizadevanja za prestrukturiranje proizvodnje v bivšem Gorenju TGO. Posodobitev in razširitev programa hladilnikov ter povečanje proizvodnje je postajalo nujnost. Pri tem pa so v Titovem Velenju ugotovili, da sami ne bi mogli zagotoviti potrebnega de-naija za posodobitev in povečanje proizvodnje, vprašljiva bi bila oskrba z reprodukcijskim materialom in sestavnimi deli za povečan obseg proizvodnje, za katero v Titovem Velenju tudi ne bi bilo zadosti delavcev. Pomembna novost v dogovarjanju Odločitev o prenosu proizvodnje hladilnikov v Bihač in o gradnji nove tovarne je bila sprejeta po široki javni razpravi. V praksi je bilo dokazano, da je mogoče na samoupravni osnovi reševati vsa odprta vprašanja v zvezi z družbenoekonomskim razvojem na osnovi skupnih interesov. S sodelovanjem sklada federacije za razvoj manj razvitih republik in pokrajine Kosovo pa je bila uveljavljena nova, pomembna družbenoekonomska in politična praksa, ko so sredstva sklada, ki jih plačujejo delovne organizacije iz SR Slovenije, na osnovi samoupravnega sporazuma neposredno usmerjena in porabljena za postavitev nove tovarne hladilnih aparatov v Biha-ču. Vrednoct naložbe 5365 milijonov dinarjev Nova Gorenjeva tovarna hladilnih aparatov v Bihaču bo veljala 5 milijard 365 milijonov dinarjev. 40 % potrebnega denarja zagotavlja sklad federacije za pospeševanje razvoja manj razvitih republik in pokrajine Kosovo, 30,3 % poslovne banke (Privredna banka Sarajevo, Jugobanka in Ljubljanska banka) itd. Dela pa so izvajali oziroma izvajajo: HPH Titovo Velenje (pripravljalna dela in zunanje ureditve), Vegrad Titovo Velenje (glavna gradbena dela proizvodnega obrata in kotlovnice), Izgradnja Bihač (pomožni objekt in aneks), Bosnamontaža Prijedor (jeklena konstrukcija), Energoinvest Sarajevo (strojne in elektro instalacije), Tehnograd Zagreb (kleparska dela), Minel Beograd (oprema za kotlovnico) in Gorenje Procesna oprema Titovo Velenje (orodja, priprava, montaža in elektrifikacija opreme). Letno 600.000 hladilnih aparatov, od tega 330.000 za izvoz V novi Gorenjevi tovarni v Bihaču bodo izdelovali 41 tipov hladilnikov in zamrzovalnih omar širine 500 in 550 mm, različnih kombinacij, dizajna in za .različne namene. Proizvajali bodo male in srednje aparate, prostornine od 75 do 280 litrov, ki bodo skupaj z izdelki Gorenja Gospodinjski aparati dopolnjevali celovit asortiman in ponudbo Gorenja. Ko bo obratovala nova tovarna s polno zmogljivostjo, bodo letno izdelali 600.000 aparatov, pri čemer jih bodo 330.000 izvozili. Torej bodo na dan izdelali 2.400 aparatov. Rentabilno poslovanje bo omogočala letna proizvodnja najmanj 480.000 hladilnikov oz. dnevna proizvodnja najmanj 2.000 hladilnikov. S tekočih trakov v novi Gorenjevi tovarni v Bihaču bodo prihajali hladilniki in zamrzovalniki, izdelani po najsodobnejši tehnologiji, novih oblik, rezultat lastnega znanja in izkušenj ter združevanja skupnih interesov. Proizvodnja bo tehnološko zaokrožena, pomembno pa je tudi, da ne bo onesnaževala okolje. Poudariti pa velja še, da bo mogoče na štirih linijah proizvajati istočasno štiri tipe aparatov. Končna kontrola pa bo v celoti vodena s pomočjo računalnika. Delavci ta strokovnjaki nore to- Bektrofihrski elementi Uvajajo donosnejše proizvodne programe Glede na trenutni položaj v gradbeništvu so morali tudi v delovni organizaciji Efe spremeniti svoj proizvodni program. S tem so zmanjšali proizvodnjo zidakov in ob tem uvedli nove ter bolj donosne proizvodne programe. Predvsem to velja za izolacijske materiale, ki jih bodo že letos izdelali dva milijona enot, v pripravi pa imajo tudi naložbeni program za proizvodnjo strešnikov, Id naj bi v veliki meri nadomestili izpad dohodka zaradj manjše proizvodnje zidakov. Za izdelavo strešne kritine so se odločili zaradi dejstva, da jih v Sloveniji precej primanjkuje. Ob tem so prepričani, da bodo uresničili letošnje načrte pri proizvodnji malt Teh bodo največ namenili za rudnik, precejšen delež pa bo na voljo tudi na tržišču. Tudi pri strojnih ometih bodo izpolnili načrte, pri njih pa se pojavlja problem zaradi oddaljenih gndbiK, saj imajo največ posla z njimi v srbskem Lazarevcu. To sicer povečuje stroške poslovanja, vendar sami menijo, da je bolje imeti delo kjerkoli, kot nikjer. O težavah, s Katerimi se srečujejo, fovqri direktor te delovne organizacije Bogomir 2nger: »Tudi letos je največji proolem izrazito cenovno neskladje, zlasti v prvih mesecih. Naše cene so bile doslej pod družbeno kontrolo, med tem, ko jih dragi, zlasti proizvajalci naših vhodnih materialov in energije, čez noč in nebrzdano povečujejo. Prav tega raz-\ nismo uspeli izenačiti, iz meseca v mesec se je le še povečeval in to je vzrok, da smo v prvih treh mesecih poslovali z izgubo. Nanjo je vplivala tudi mrtva sezona v gradbeništvu, še bolj pa zapiranje tržišča zaradi občutnega zmanjšanja kupne moči. Za nameček imamo velike težave s pomanjkanjem železniških vagonov, ki jih enostavno ni. Tako se nam dogaja, da kupci ne morejo dobiti naših izdelkov, pa čeprav so jih že plačali. "To je vsekakor eden najresnej-ših problemov s katerim se srečujemo, žal pa ne moremo upati, da bi ga kaj kmalu rešili. K vsemu se pridružujejo še likvidnostne težave. Pri tem imamo, glede na trenutni položaj, veliko prednost, ker smo člani velike družine Reka in probleme likvidnostne narave rešujemo v okviru posebne finančne službe.« O tem, kaj so v tej delovni or- ganizaciji storili za izboljšanje položaja in uspešnejše poslovanje, je Bogomir Žager povedal naslednje: »Za izboljšanje dela in poslovanja v naši delovni organizaciji smo pred nedavnim sprejeli program ukrepov, z njihovo uresničitvijo pa bomo odpravili motnje v našem poslovanju. Ukrepe smo že sprejeli in potrdili na seji delavskega sveta. Seveda velja ob tem poudariti, da se vsi ti ukrepi in aktivnosti nanašajo predvsem na težave, ki jih lahko rešimo znotraj naše delovne organizacije, medtem ko je jasno, da na ovire izven našega delovnega okolja ne moremo kaj prida vplivati, kaj šele, da bi jih rešili. Računamo, da bomo na podlagi tega uresničili vse zastavljene cilje in ugodno sklenili poslovno leto, kar je predvsem zagotovilo za dobro in uspešno delo v prihodnje.« B.M. Usposabljanje mladih Tudi letos sta konferenca ZSMS Velenje ta občinski štab teritorinlne obrambe organizirata večdnevno usposabljanje mladincev prostovoljcev teritorinlne obrambe t centra nsposablja-nja nn Slemena. Na usposabljanju so se mladi seznanili z osnovnimi veščinami s področja SLO in DS, predvsem pa spoznali osnovno oborožitev in ravna- nje z njo. Med najpomembnejše naloge usposabljanja je sodilo streljanje s puško M — 48, kjer so se mladi dobro izkazali. Poleg tega so se znova seznanili z možnostmi prehranjevanja v naravi. Poleg rednega dela in aktivnosti so mladinci poslušali še razna predavanja o varovanju gozdov in narave, S tiskovne konference v DO Gorenje Bira v Bihaču Pogled na novo tovarno Gorenje varne na usposabljanju v Titovem Velenju Nova tovarna v Bihaču bo zaposlovala, ko bo obratovala s polno zmogljivostjo, 1.080 delavcev. Ko bo septembra stekla poskusna proizvodnja, bodo zaposlovali, kot predvidevajo, 520 delavcev. Za usposabljanje delavcev so pripravili poseben program. 240 delavcev in strokovnjakov za vodenje proizvodnje se že več kot leto dni usposablja na podobnih delih in nalogah v Titovem Vele* nju. Bodoči vzdrževalci v tovarni Gorenja Bira so se po uspešnem usposabljanju v Titovem Velenju že vrnili v Bihač; kjer uspešno sodelujejo pri montaži opreme. Omeniti tudi velja, da je 88 delavcev nove tovarne združilo devizna sredstva in si tako zagotovilo delovna mesta. Povezovanje združenega deta dveh republik Bira v Bihača Nova tovarna hladilnih aparatov Gorenje Bira bo povezovala združeno delo dveh republik — SR Slovenije in SR Bosne in Hercegovine, posebej pa še Gorenje, Unis Sarajevo, Soda so Tuzla, Soko Mostar, RMK Zenica, Energoinvest Sarajevo, šipad Sarajevo, Rudi Čajavec Banja Luka itd. Z višjo stopnjo predelave bo vplivala na spremembo strukture gospodarstva v občini in republiki, z delovnim intenzivnim programom bo pripomogla k odpravljanju nezaposlenosti v Bihaču in okolici, z novo tovarno pa bosta SR Slovenija in SR Bosna in Hercegovina povečali obseg skupnega nastopa na tujih tržiščih. Septembra s tekočega traka prvi hladilniki! Izdelki iz nove tovarne se bodo pojavili na tržiščih, ki jih je osvojilo Gorenje; celotni izvoz pa bo opravljala delovna organizacija Gorenje Commerce. Prihodnje leto tudi že prva stanovanja za delavce Kljub temu, daje bila gradnja nove Gorenjeve tovarne v Bihaču deležna široke podpore v obeh republikah, pa bo stekla poskusna proizvodnja z enoletno zamudo. Zadnja dovoljenja za uvoz opreme je prejelo Gorenje šele letos. Zaradi zakasnitve se bo razumljivo, podražila tudi gradnja tovarne. Predvideno je bilo, da bo tovarna začela obratovati leto dni zatem, ko bodo izdana zadnja-dovoljenja za uvoz opreme. Ta rok pa bodo, kot so povedali na petkovi tiskovni konferenci, skrajšali za 3 mesece! Omeniti velja še, da začenjajo v Bihaču z gradnjo 32 stanovanj v nizu (prek stanovanjske zadruge) za delavce Gorenja Bira. Sicer pa računajo, da bo delovna organizacija prihodnje leto razpolagala z 48 stanovanji. 2e zdaj pa pomagajo zaposlenim pri reševanju stanovanjskih vprašanj. uporabi zelišč, o lovstvu, oa uporabe lovskih pasti do načrtnega odgoja divjadi. Člani velenjskega karate kluba pa so pokazali nekaj osnovnih veščin in samoobrambo. Ob koncu večdnevnega usposabljanja na Slemenu so udeleženci pripravili pester kulturni program, na katerem so sodelovali tudi krajani Zavodcnj. . \ . Jože Prislan Šoštanj medobčinski prvak Kegljaški klub iz Šoštanja, ki letos praznuje 20-letnico delovanja, je pretekli teden dosegel enega svojih največjih uspehov. V Celju so osvojili naslov medobčinskega prvaka, istočasno pa so se uvrstili v republiški finale. Na kegljišču Golovec je nastopilo 15 eldp iz celjske in zasavske regije. Prvo mesto je prepričljivo osvojila ekipa Trboveljskega Rudaija s 1311 podrtimi keglji, Šoštanjčani pa so bili drugi (1245), ekipa Kovinarja iz Štor pa je bila tretja s 1242 podrtimi keglji. Uspeh ekipe Šoštanja je toliko bolj presenetljiv, ie povemo, da so nastopili s pomlajeno ekipo (manjkali so Križovnik, S. Fidej, Rajšter), in da so na turnirju nastopili republiški dnigo-ligaSi: Hmezad iz Žalca, Rudar iz Trbovelj, Tekstilna in Prebolda, Krško, Brežice. Ekipo Šoštanja so tokrat zastopali: Aleksič, Bercko, L. Fidej, Glavič, Ivančič ml., Jovanovič, Ognjenovič, Satler, Tamše in Žnidar. Republiško finale bo v mesecu septembru na kegljišču Loka v Novem mestu. Poslikali betonske stene Društvo prijateljev mladine v krajevni skupnosti Edvarda Kardelja si je že dalj časa prizadevalo, da poslikajo sive betonske stene v svoji krajevni skupnosti. Pred dnevi pa so že pripravili prvo likovno akcijo. Tokrat so na stene risali učenci osnovne šole Veljka Vlahoviča, sledili pa naj bi jih še učenci drugih osnovnih šol velenjske občine. Risbe so zares zanimiva in lepa popestritev te krajevne skupnosti, upajo pa lahko le, da ne bo preveč takšnih, Id si prizadevajo predvsem to, da bi naredili kar največ škode. Nekaj takšnih, ki so risbice počečkali se je namreč že našlo. Tisti, ki imajo toliko veselja do risanja naj se raje javijo društvu prijateljev mladine, ki jih bo z veseljem pritegnilo v naslednjo likovno akcijo. za zadovoljivo prehranjevanje 4. stran * HBS CBS IZ OBČINE MOZIRJE Titovo Velenje * 20. junija 1985 A IS Mozirje O srednjeročnem načrtovanju V torek dopoldne je bila v Mo-ziiju redna seja izvršnega sveta občinske skupščine. V osrednji točki so člani razpravljali o osnutku družbenega dogovora o temeljih plana občine Mozitje za obdobje 1986—1990, spregovorili pa so tudi o osnutku plana naložb v družbene dejavnosti v tem obdobju. Obravnavali so še program ukrepov za odpravo motenj v gospodarjenju Gostinskega podjetja Turist in o ukrepih za izboljšanje varnostnih razmer v temeljni organizaciji Transport in gradnje nazarskega Gozdnega gospodarstva. Med drugim so sprejeli tudi 1. fazo zazidalnega načrta za turistično vas v Mozirju- Solčava Obnovili spominsko sobo V ponedeljek dopoldne je bila v Solčavi skromna slovesnost, s katero so predstavili prenovljeno spominsko sobo NOB. Sobo v prostorih nekdanje osnovne šole so obnovili strokovnjaki Iskrine delovne organizacije Feriti, ki ima v tem poslopju tudi svoj obrat in ki s krajevno skupnostjo Solčava vse tesneje sodeluje. Mozirje Prva, a bogata »kresna noč« Konec prihodnjega tedna se Moziiju obeta nova in še kako privlačna prireditev. Na prostoru ob Savinjskem gaju bodo namreč v soboto popoldne člani društva slovenskih vrtnaijev razvili svoj prapor, seveda pa to ni vse. Njihovo slovesnost bodo v Moziiju združili z novo veliko prireditvijo — »kresno nočjo«, ki bo slavju vrtnaijev dala še posebno obeležje, vanjo pa se bodo vključili tudi gornjesavinjski lovci. T\ bodo namreč ob tej priliki pripravili svoj vsakoletni dan. 2e v petek bodo lova v domu Partizana odprli bogato razstavo svojih trofej, vrteli pa bodo tudi lovske filme. Zvečer bo v Savinjskem gaju koncert pihalnega orkestra. V soboto dopoldne bo najprej lovsko tekmovanje, po razvitju prapora ob 17. uri se bo s prome-nadnim koncertom predstavilo pet godb na pihala, osrednji del pa bo narodopisna in cvetlična povorka ob 21. uri, dopolnjena z baklado in ognjemetom. Prireditelji zatijujejo, da takšne povor-ke daleč naokoli še ni bilo. Mozvje Malčki se predstavljajo Zveza kulturnih organizacij občine Moziije je v galeriji tamkajšnjega kulturnega doma pripravila razstavo izdelkov otrok tn njihovih tovarišic iz mozirske-ga vrtca. Razstavo so odprii v petek, obiskovalcem pa je na voljo vsak dan od 16. do 18. ure, v soboto in nedeljo, ko jo bodo zaprli, pa od 9. do 12. ure. Komunalno podjetje Mozirje Škarje in platno v rokah delavcev Zaradi velikih motenj v poslovanju delovne organizacije VEZ Moziije, v sklopu katere so delovale temeljne organizacije Komunala in gradbeništvo, Učila iz Bočne in Kovinarstvo z Rečice ob Savinji ter delovna skupnost, so predlani uvedli ukrep družbenega varstva. Na podlagi tega so sprejeli ukrepe stečaja za temeljno organizacijo Kovinarstvo in likvidacije temeljne organizacije Učila. Kljub vsemu so poslovno leto 1983 sklenili z izgubo, ki je presegala 3 milijone dinaijev, kar pomeni, da družbeno varstvo ni dalo želenih rezultatov. Zaradi tega so takoj izvedli nekatere kadrovske spremembe in uvedli postopek sanacije, saj je delovno organizacijo praktično sestavljala le ena temeljna organizacija. Sanacijski postopek je temeljil na naslednjih nalogah: pokritje izgube iz leta 1983, izboljšanje likvidnosti delovne organizacije, posodobitev in zamenjava zastarele mehanizacije, dokončanje postopka likvidacije in stečaja za obe temeljni -organizaciji, razrešitev kadrovskih problemov, izboljšanje notranje organizacije in statusne spremembe, ekonomske cene njihovih uslug in storitev ter izboljšanje osebnih dohodkov in standarda delavcev. Naloge so torej bile zelo zahtevne, vendar že danes ugotavljajo, da so jih, in jih še, uspešno uresničujejo. Po poldrugem letu uresničevanja sanacijskega programa so namreč uspeli pokriti izgubo, težav z likvidnostjo nimajo več, posodabljanje opreme izvajajo v skladu s časovnimi roki, imajo nova vozila, pričeli so z urejanjem in izgradnjo odlagališča smeti in odpadkov, kupili pa so tudi precej nove opreme za vodoinstalateije in klepaije. Žal postopka likvidacije in stečaja nikakor ne tečeta, kot bi morala, kar je seveda bistvena ovira za rešitev statusnih sprememb in registracije delovne organizacije na sodišču. V zvezi s tem so uspeh rešiti le kadrovske težave. Uspešni so bili tudi ukrepi na področju boljše notranje organiziranosti, pri tem pa se žal vedno bolj srečujejo s problemom lokacije delovne organizacije na enem mestu. Dosedanja razdrobljenost namreč onemogoča enotno in celovito poslovanje, z njo pa so povezani tudi veliki stroški. Na cenovnem področju bijejo bitko, kot vse ostale komunalne organizacije v Sloveniji. Pri tem se jim zdi nerazumljivo, da lahko nekateri, ki so prav tako pod družbeno kontrolo cen, iz dneva v dan povečujejo cene, komunalna dejavnost pa caplja zadaj. Pri tem se seveda nihče ne zaveda, da brez razvoja komunalne dejavnosti, ne bo razvoja na drugih področjih gospodarstva. Če bi se mogli, ah hoteli, zavedati tega dejstva, tudi ekonomske cene ne bi bile problem. Z vsemi uspehi in dosežki so uspeli zagotoviti tudi višje osebne dohodke, zlasti po uvedbi novega sistema nagrajevanja po delu. Ni še sicer v celoti dograjen, vendar ga bodo dopolnjevali še naprej. Temelji na tem, da ima vsak delavec škaije in platno v svojih rokah, kaj kmalu pa bodo dosegli, da bo lahko prav vsak delavec vsak dan sproti izračunal koliko je naredil in koliko bo zato dobil. Pot je torej prava in na njej bodo vztrajali. Nogometni klub Elkroj Največji uspeh doslej Začetki nogometa v Mozirju segajo ie desetletja nazaj, po dokaj dolgem premoru pa so se zavzeto lotili dela znova leta 1975. Torej jim je ie ob dokaj »skromni« 10-letnici ponovnega delovanja uspel veliki met, kar uvrstitev t slovensko ligo zagotovo je. Najprej so tekmovali v celjski nogometni pod zvezi, po »znamenitih« portoroških sklepih pa vrsto let igrali v območni nogometa! ligi. V tem obdobju so bili nekajkrat ie zelo blizu napredovanju v republiško ligo, žal pa za to še niso bili daai pogoji, ne organizacijski, m igralski in niti drugi ne. Lansko jesen so delo zastavili povsem drugače. Najprej so okrepili klub po organizacijski plati in ga tako znatno učvrstili, še več dela pa jih je čakalo pri spreminjanju odnosa igralcev do treninga in nogometne igre. Pri« tem so uspeli in napredek je bil ; očiten iz dneva v dan, posledica vsega pa je končno tudi (ne)načr-tovana uvrstitev v slovensko ligo, kar je vsekakor največji uspeh v zgodovini kluba in eden največjih v zgodovini nogometne igre v mozirski občini sploh. Za takšen dosežek je bilo seveda potrebnih veliko naporov. j Najprej je bilo treba zagotoviti | primerne pogoje za delo, pred-vsem pa so morali igralci spoznati, da nogomet tudi na tej ravni ni samo igra in zabava, temveč predvsem delo in obveznosti. »Moram povedati, da žrtvovanja, prostega časa ni manjkalo, da Rečica ob Savinji Že 7. vaške igre Na Rečici ob Savinji se vneto pripravljajo na letošnjo vaško olimpiado, ki bo letos že 7. po vrsti. To so zanimive in za nastopajoče ter gledalce izredno privlačne vaške igre. V šaljivih in spretnostnih nastopih vsako leto merijo moči stari in mladi iz vseh zaselkov te krajevne skupnosti. Tudi letos zanimivosti ne bo manjkalo. V soboto 6. julija bodo odprli razstavo slikaija Jožeta Punčuha iz Moziija, otvoritev pa popestrili z nastopom folklorne skupine. V nedeljo bo ženska nogometna tekma, ta bo dopoldne, popoldne ob 15. uri pa bodo na vrsti vaške igre, ki so jih podprli vsi v krajevni skupnosti. Gornja Savinjska dolina Priprave na turistično sezono Za mozirsko občino ie dolgo velja, da Je pospešeni in vsestranski razvoj turizma prednostna naloga. Razumljivo torej je, da so v delo na tem pomembnem področju vložili veliko truda in dosegli nekaj vidnih dosežkov, res pa je tudi, da bc potrebno še veliko naporov, da bo turistični utrip doline močnejši. Zlasti t lanskem letu se je s propagandnimi akcijami izkazala Gornjesavinjska turistična zveza, uspešno je bilo delo turističnega biroja, ki je leto« še posebej obetavno, saj deluje pod okriljem Kompasa, pa tudi za Golte se ponujajo nove ia obetajoče rešitve. Poletna turistična sezona je pred vrati in nanjo se letos še posebej zavzeto pripravljajo. 2e pred časom so oblikovali podroben program priprav na sprejem gostov, Id je namenjen gostinskim in turističnim delavcem, vsem ostalim dejavnikom, ki se morajo vključiti v celovito ponudbo, seveda pa tudi vsem prebivalcem. Na prvo mesto so postavili odnos do gostov in urejeno okolje. Ne glede na odpiralni čas, ki je sicer določen z občinskim odlokom, bodo morali prilagoditi dežurstva, kar še posebej velja za pošto, banko, bencinske črpidke in avtoservisne delavnice, saj je bilo v preteklosti glede tega vse preveč upravičenih pripomb in negodovanj. Seveda je pomembno tudi, da se zasebni gostinci dogovorijo o koriščenju dopustov in prostih dni v tednu, gostinci in turistične kmetije morajo sodelovati pri vseh prireditvah, pri teh pa je še posebej pomembno vključevanje svetov krajevnih skupnosti in Savinjsko-Šaleška gospodarska zbornica Informacije Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica je izdala že 23. številko Informacij, lista, ki ga še posebno hvalijo gospodarstveniki, saj v njem lahko najdejo marsikaj zanimivega. Za uvodnik tokratne številke so pripravili Članek, ki nosi naslov Priprave in razprave o novem deviznem sistemu. V nadaljevanju lahko preberemo, kaj 'so delali organi in telesa zbornice v maju, katere aktivnosti so predvidene za ta mesec, posebno zanimiva je ru- brika, ki nosi naslov »Zanimalo vas bo« in podnaslov ... »od tu«, kjer najdejo mesto velenjske in mozirske organizacije združenega dela,... »in tam«, pa je rubrika v kateri lahko uporabniki Informacij najdejo vse mogoče iz poslovnega sveta. Posebno mesto imajo v Informacijah tudi zanimivi članki iz jugoslovanskega časopisja, kot priloga zadnjih informacij pa je tabela o izvoznih dosežkih naših OZD. nikp vseh krajevnih dejavnikov. Prav letos opažajo večje sodelovanje svetov krajevnih skupnosti s turističnimi društvi, kar je glede na težave turističnih društev zlasti razveseljivo. Redkim društvom, ki zavzeto delujejo in se ponašajo s prirejanjem vsakoletnih narodopisnih prireditev, bodo morali nuditi vsestransko pomoč, zlasti pri reševanju kadrovskih, prostorskih in denarnih težav. Tudi drugod nalog ne manjka. Razrešiti bo treba nedorečenosti pri dokončni izgradnji in ureditvi turističnega kampa v Logarski dolini, pomagati pri nadaljnjem šiijenju sicer zelo uspešnega kampa v Varpoljah, izgradnji turistične vasi v Moziiju in organizaciji poletnih prireditev na Golteh, okrepiti gostinsko ponudbo in še bi lahko naštevali. Največ pozornosti bo v bodoče treba nameniti reševanju pereče kadrovske problematike v gostinstvu in turizmu. Zaskrbljujoč je podatek, da se število turističnih postelj v zadnjih letih ne povečuje, izjema je le kmečki turizem. Trenutno je v vsej dolini na voljo 1.390 postelj in še 150 v kampu Menina. Lani so .v Gornji Savinjski dolini našteli 30.721 nočitev domačih in 9.129 nočitev tujih gostov. Pri tem velja omeniti kamp Menina v Varpoljah kjer je bilo ob skupno 3.993 nočitvah le 33 nočitev domačih gostov. Gre torej za 99-odstotno udeležbo tujih gostov, v ostalih krajih pa se ta odstotek giblje med 11 na Ljubnem in 29 v Lučah. Nasploh je za vse kraje značilno, da pretežni del nočitev tujih gostov zabeležijo pri zasebnikih, v Lučah pa so vseh 3.714 nočitev našteli v zasebnem sektoiju in niti ene v družbenem. Med gosti na turističnih kmetijah je bilo lani 45 odstotkov tujcev, te kmetije pa je v okviru strokovnih izletov obiskalo še 1.500 obiskovalcev. Nadaljnji razvoj turizma je v vseh vidikih še posebej poudarjen si srednjeročnih in dolgoročnih razvojnih načrtih, z njihovo uresničitvijo pa naj bi turizem v Gornji Savinjski dolini le dobil vlogo, ki bi jo glede na vse naravne in ostale pogoje in možnosti že zdavnaj moral imeti. Zahtevnosti prihodnjih dni se pri Elkroju ne bojijo Bojan Prašni kar: »Zal je tudi t tej ligi rezultat še vedno v prednosti pred dobrim nogometom« gorenje Ooronjo SOZD, o. o., Titovo VotonJ« Komisija za delovna razmerja oglaša naslednja prosta dela in naloge V Informacijsko dokumentacijskem centru 1. SAMOSTOJNI PREVAJALKO za nemški in angleški jezik S. SAMOSTOJNI PREVAJALEC za angleški in srbohrvaški jezik Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1. — visokošolska izobrazba — profesor tujega jezika — 2 oz. 3 leta delovnih izkušenj na področju prevajanja — aktivno znanje dveh tujih jezikov: angleščina — srbohrvaščina ali angleščina — francoščina ali angleščina — italijanščina — znanje strojepisja ood 2. '— visokošolska izobrazba — profesor tujega jezika — 2 oz. 3 leta delovnih izkušenj na področju prevajanja — aktivno znanje dveh tujih jezikov: nemščine — francoščine ali nemščine — italijanščina — znanje strojepisja i Kandidati morajo dobro obvladati slovenski jezik. Z vsemi kandidati bo opravljen preizkus znanja. Za navedena dela in naloge je določeno poiskusno delo po Pravilniku o delovnih razmerjih. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Gorenje SOZD, DS Splošni posli. Sektor kadrovskih zadev, 63320 Titovo Velenje. Partizanska 12. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo. smo imeli jeseni veliko problemov in smo veliko delali, sadovi pa so se povrnili v pomladanskem delu prvenstva, ko smo zabeležili skoraj neponovljivo serijo uspehov. V enajstih tekmah smo namreč kar osemkrat zmagali in igrah trikrat neodločeno, to se pravi, da smo od 22 možnih. osvojili kar 19 točk. Žal velja tudi ugotovitev, da je bila igra podrejena rezultatu, čeprav je bil naš cilj povsem drugačen. Seveda velja ob tem poudariti, da igralce in tudi navijače spodbujajo predvsem tekmovalni dosežki, ki zagotavljajo tudi pogoje za bodoče delo. Zal je tudi na tej ravni tekmovanja še vedno tako. Zagotovo lahko trdim, da smo si pri nogometnem klubu Elkroj želeli najprej zagotoviti primerne pogoje za delo na dolge proge, posledica česar naj bi bili tudi dolgoročni tekmovalni dosežki, vendar to zaenkrat še ne gre. * Kljub temu smo se uvrstili v višji rang tekmovanja, vsega tega pa ne bi dosegli brez velikega odrekanja igralcev in vodstva kluba. Povedati moram, da so v tej sezoni igralci bili na treningih kar 170-krat, kar praktično pomeni skoraj polovico delovnih dni v letu. Vendarle pa je to osnova za delo v prihodnje, saj nas čakajo še veliki napori, če si želimo zagotoviti obstanek v republiški ligi. Res je namreč, da si je vstop vanjo težko priboriti, zato, ponujene priložnosti ne mislimo zlahka zapraviti. V prihodnji sezoni bodo zahteve vsekakor večje, saj se vsi zavedamo, da sta kakovost igre v republiški ligi in napori, ki .to zagotavljajo, neprimerno višje, in da bomo morali za uresničitev naših ciljev vsi skupaj krepko poprijeti. Iz lastnih izkušenj pa vem, da je veliko lažje ostati v republiški ligi, kot pa zmagati v območni. Žid so v območni ligi velikokrat pomembnejše vse druge stvari, kot pa zavzeto delo in dobra igra,« je še posebej poudaril trener nogometašev Elkroja Bojan Prašni- I junija 1985 it Titovo Velenje Ml IN OKOLJE •k stran 5 Občina Veienje Bolj varujmo naše okolje Prejšnji petek so se v aktivnosti, ki so organizirane v občini Velenje ob sicer že minulem S. juniju, svetovnem dnevu varstva narave, vključili tudi ■čenči osnovnih šol, člani zelenih straž. Na najbolj ogrožene zelenice v krajevnih skupnostih Velenje — levi breg in Kardeljev trg je okoli trideset malčkov postavilo opozorilne table ter tako na vljuden način odgovorilo na neodgovorno ravnanje svojih vrstnikov in starejših občanov. Prav je, če ta opozorila upoštevamo, saj s skrajševanjem poti po zelenicah in drugim uničevanjem narave ne kvarimo le njen estetski videz, ampak ogrožamo svoj bivalni prostor in si krnimo že itak tanek osebni dohodek. Na to so opozorili tudi člani Foto kluba Zrno, ki so pripravili sedaj že tradicionalno razstavo Naj mar jočem nad tabo mesto moje, ki so jo tudi v petek postavili ob koncu Cankarjeve ceste ter s fotografijami pokazali na naš omalovažujoč odnos do težko pridobljenih družbenih dobrin. Več odgovornosti, ne le na delovnem mestu, ampak tudi v drugače, nam prav nič ne bi škodilo. Člani foto kluba Zrno so pripravili priložnostno razstavo »Naj mar jočem nad tabo mesto moje« Člani zelenih straž so postavili opozorilne table Mladi o varstvu narave S. junij je svetoval dan varstva narave. Zato so v tem času člani zelenih straž osnovnih šol organizirali nekaj akcij, ki bi dražbo opozorile na pereče probleme varstva okolja v naši dolini. Pretekli teden so pripravili razstavo o varstvu okolja v avli občinske skupščine, hkrati so sklicali sestanek ■a katerem so se zbrali delegati zelenih straž iz osnovnih šol ter predstavniki dražbeno političnih organizacij, delovnih organizacij, draitev ter raznih komisij. V petek pa so sknpaj s predstavniki turističnega društva postavili opozorilne table na najbolj ogroženih delih našega mesta. Vsebino razstave in poročil na sestanku so sestavljali odlomki iz njihovih literarnih del, intervjujev, strokovnih Eročil in predavanj ter razmiš- ■j o sodobnem svetu, pa tudi dlogi za rešitve navidez nereš-i problemov. Tukaj je nekaj njihovih misli: • V zadnjem času smo zasledili več razprav o propadanju gozdov v naši dolini. Zaskrbela nas je vse prevečkrat izrečena misel: ne manjka nam volje in znanja, le denaija ni. S to ugotovitvijo se konča vse preveč akcij za zaščito narave. Mislim, da ljudje s takšnimi opravičili vse premalo razmišljajo o usodi naše prihodnosti. • Minil je čas, ko so se Ugajale ekološke katastrofe daleč od nas, ko se nam je zdelo, da se ne morejo ponoviti pri nas: toda doline smrti se širijo po Sloveniji: dolina Krupice v Beli Krajini, za katero smo mislili, da je še nedotaknjena; Mežiška dolina, Trboveljska kotlina, okolica Cilja; v Mežiški dolini vzgojeni pridelki se ne smejo več prodajatj na trgu, ker so preveč zastrupljeni s svincem. Ob Krupici ne smejo več gojiti živine, prašičev, kokoši, ker je njihovo meso preveč zastrupljeno. Povrtnina, ki raste ob avtocesti je prav tako škodljiva za zdravje ljudi. Naš življerijski prostor se torej manjša, počasi, a zanesljivo. Nihče nima poguma objaviti statističnih podatkov porasta rakastih, srčnih, očesnih obolenj in obolenj dihal. • V drugih državah s stalnimi raziskavami spremljajo zastrupitve zraka, tal, voda; pri nas take raziskave niso pogoste, tako ne vemo, koliko je že zastrupljena talna voda in s tem tudi polja od naše umazane Pake. Ne vemo, koliko polj se je izsušilo, postalo 1 manj rodovitnih zaradi hitrejšega toka vode po reguliranih strugah rek, ker se je talniča znižala •(takšne raziskave so delali v dolini Rena, rezultati so bili katastrofalni). Ne vemo, kolika je koncentracija žveplovega dioksida v zraku in koliko žvepla je že v tleh, vemo samo, da gre skozi dimnik šoštanjskih termoelektrarn vsak dan od 120 do 230 ton žveplovega dioksida. • Zgradili smo visoke dimnike, da bi se za nekaj let izognili problemom onesnaževanja na ožjem prostoru. Tako smo zastrupili veliko širša območja. Menili smo, da bomo dobili bitko s časom, pa smo jo zaradi prepočasnega ukrepanja izgubili. • Vse prevečkrat govorimo le o smeteh, pohojenih zelenicah, neurejenih dvoriščih, balkonih brez cvetja (Težko je vzgojiti lepo cvetje na balkonu ob avtomobilski cesti, tam marsikateri ljubitelj rož obupa nad bolnimi in knnežljivimi cvetlicami). Vse premalo pa objavljamo podatke o naših industrijskih ogrožanjih narave. Mi mladi se sprašujemo, ali je današnji generaciji res vseeno, s kakšnimi problemi se bomo srečevali čez 10 ali 20 let, saj še danes ne vemo, kdaj bo spet oživela dolina smrti v Mežiški dolini, ali bo sploh kdaj? Kdaj se bo iztekej strup v Krupici in Kolpi, kdaj se bodo izločili strupi, ki jih uporabljajo kmetje na svojih poljih? • Evropski gozdovi propadajo, tu-|di naši! Leta in leta smo ugotavjjali Zastrupitve zraka, samo ugotavljali in ?e zanašali na odpornost narave proti Vašim zločinom, s katerimi smo jo igrožali. Tako skupno delovanje ^varnih vplivov je nenadoma preseglo kritično mejo in gozdovi so začeli umirati. V Šaleški dolini so gozdovi najbolj ogroženi v Zavodnjah in Topolšici, pa tudi na Grašld gori in v Ravnah. V zgornjem delu Zavodenj je prizadetih 80 odstotkov smrek. Če se bo odmiranje gozdov nadaljevalo, je ogroženo človeštvo. Za smrekami bo odmrla rodovitna zemlja, ki jo bodo odplaknili nalivi, ostale bodo goličave, kmet bo ostal brez dohodka, turizem nima prihodnosti v tako opustošenih krajih. Rešitev je v takojšnji gradnji čistilnih naprav. • Gledamo in spremljamo od daleč afriško tragedijo. Koliko je zanjo kriv človek, ki je iztrebil na milijone hektarjev gozdov, da bi zasadil polje arašidov. Ni več gozdov, da bi ohranjali vlago, podnebje se je spremenilo, suša pustoši po afriški celini, ljudje in živali umirajo od lakote in žeje. Nihče tega umiranja ne more ustaviti. Tudi pri nas je sečnji gozdov na Krasu sledilo propadanje rodovitne zemlje in ustvarili kamnite goličave, na katerih lahko preživi le malo ljudi. Ali lahko tako tragedijo pričakujemo tudi pri nas, če odmrejo naši gozdovi. Kdo bo ostal in kdo propadel na osiromašeni zemlji, ki ne bo več sposobna preživeti toliko ljudi, kot jih sedaj živi na njenih nedrcih. • Majhen košček sveta je naš življenjski prostor, to je naša Slovenija, čudovita, a krhka v svojem naravnem okolju. Nad njo se že širijo oblaki smrti. Ljudje so začeli bežati: iz Mežiške doline, iz okolice Celja, iz Trboveljske kotline, iz Bele Krajine, bežali bodo iz Jesenic, Krškega, Šaleške doline in Ruš, od obrežij Save, Drave in Kolpe, Pake, Idrijce in Krupice ... Kam bomo zbežali mi, vaši otroci? • Človek se bo moral odpovedati nekaterim ugodnostim, ki mu jih omogoča tehnična civilizacija, če bo hotel ohraniti naravo in sebe. • Ustvarjalnost mladega človeka uničuje sodoben stil življenja, konflikt med generacijami, pa tudi množično uživanje mamil, med katerimi je najpogostejši alkohol. Ustvarjalnost in angažiranost pa sta gonilni sili resničnega napredka človeštva. • Včsih, ko so bile še naše stare mame mlade, je bila Paka čista kot pitna voda. V njej so se lahko kopali, f>rali perilo in se igrali. Sedaj pa je ve-ik del njene struge zelo umazan. Vendar smo pred nedavnim, prvič po veliko letih videli ribiča, ki je v njej namakal svoj trnek pri mostu sredi Titovega Velenja. • V Titovem Velenju je veliko zelenic, gostih grmov in dreves. Zato je tudi veliko ptic. Njihovo petje nas razveseljuje sedaj pomladi. Čuvajmo to naše bogastvo! • Mi mladi smo se pripravljeni odreči udobju, da bi si ohranili čisto naravo.! Koliko je reči v našem življenju, ki niso niti življenjsko potrebne, niti nam ne bogatijo čustvenega življenja, pa vendar trošimo zanje surovine in energijo. Koliko litrov bencina potrošimo za nepotrebne vožnje, kmalu pa nam bo zmanjkalo goriva, da bi si zorali polja. Nesmiselno bi bilo samo ugotavljati stopnje ogroženosti narave, temveč moramo najti takojšnjo rešitev, zato predlagamo: SAMOPRISPEVEK ZA ČISTILNE NAPRAVE NA NAŠI PAKI PRISPEVEK kot del ccne električne energije za čistilne naprave termoelektrarnam. PRISPEVNO STOPNJO od dohodka za reševanje problemov ogroženosti narave: za gradnjo zaščitenih smetišč, da se ne bi več ponovila katastrofa Krupice, za gradnjo čistilnih naprav naših tovarn, da ne bodo umirali naši gozdovi in z njimi tudi vse ostalo življenje, da bodo naše reke in morja spet čista, da bodo vir zdrave prehrane bodočim rodovom. ČLANI ZELENIH STRAŽ OBČINE VELENJE Prejeli smo Vsak občan mora skrbeti za čisto in varno okolje Vse to (na sliki spodaj) lahko naredi človek sam. Tudi okolje onesnažuje človek sam. Naša skupnost plačuje stroške po nepotrebnem. Ta denar bi lahko namenila za kaj drugega. Koliko je razbitih in poškodovanih žarnic, prometnih znakov? V nekaterih krajevnih skupnostih menijo, da je naloga komisij, ki so za varstvo okolja posebej imenovane, čiščenje okolja. To ni res. Komisija le ocenjuje urejenost in čistost okolja po pravilniku, ki je bil izdan leta 1984. Tudi društva prijateljev mladine niso ustanovljena zato, da bodo čistila okolje za onesnaževalci. Kdo je kriv za toliko divjih odlagališč smeti in odpadkov, ki jih je povsod veliko, ob jarkih, jezerih ter po gozdovih? Vsi plačujemo odvoz smeti. Kara sodi neuporaben kovinski predmet, kos pohištva ali še kaj, drugega, vemo. Na centralnem odlagališču smeti in odpadkov pa je vratar in zapornica, tako da tega ne moreš vedno odložiti. Na parkirnem prostoru pred Veko-som stoji veliko praznih keso-nov, namesto da bi te redno dostavljali v krajevne skupnosti. Ni prav, da mora za prevoz kesona, oddaljenega od središča komaj tri kilometre, krajevna skupnost plačati kar 4000 dinaijev. Zaradi nečistega okolja umirajo čebele, pa ptice pevke, zaradi onesnaženih voda ribe, zdaj izumirajo že gozdovi in sadno dre- vje. Vsak občan mora skrbeti za varstvo okolja. Vse onesnaževalce pa prijaviti sodniku za prekr- ške, če hočemo živeti v Zdravem in čistem okolju. Leopold Meh Naša avtobusna postajališča Gornji posnetek smo naredili v središču Titovega Velenja in gotovo marsikateremu mimoidočemu pritegne pogled. Če bo VELtiNJE 2000 takole zntrpano se nam bo slabo godilo. Tudi tu je imel prste vmes človek 6. stran it NAŠI KRAJIIN LJUDJE Skupno posodobili cesto Ko smo pred nedavnim predsta- podobno akcijo dobro izpeljali, ko cesto, ki je bila i vljali Dovže v krajevni skupnosti smo krajani družno delali na širi- obnove. V prih VEPLAS TITOVO VELENJE razpisuje javno dražbo za stroj za rezanje papirja Javna dražba bo 24. junija ob 10. uri v Veplasu. Izklicna cena je 150.000 dinarjev. Interesenti morajo pred dražbo položiti 10 % varščino. /O ljubljanska banka Po sklepu komisije delovne skupnosti Ljubljanske banke — Temeljne banke Velenje objavljamo naslednja dela in naloge: * A Opravila kreditnih poslov B Opravila priprave za odobravanje kreditov C Opravila snemanja dokumentacije na mikrofilm D Opravila varnostnik — receptor Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še: A in B srednje šolsko izobrazbo ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj. C dvoletna šola administrativne smeri in 2 leti delovnih izkušenj. D triletna poklicna šola, šoferski izpit B kategorije, preizkus znanja rokovanja z orožjem, izpit iz varstva pri delu. Delovno razmerje za vsa dela se sklene za nedoločen čas, s pogojem poskusnega dela 3 mesece. Nastop del 1. 7.1985. Prijave na objavljena dela pošljite v roku 8 dni po objavi naslov Ljubljanska banka, Temeljna banka Velenje, Rudarska 3. J gorenje Gorenje Gospodinjski aparati n. sol. o., Titovo Velenje TOZD Štedilniki Komisija za delovna razmerja TOZD Štedilniki oglaša naslednja prosta dela in naloge: 1. MOJSTER v oddelku površinske za i črte — 2 delavca 2. MOJSTER v oddelku montaže 3. SKLADIŠČNIK - 2 delavca 4. VZDRŽEVALEC I — 4 delavce 5. PROGRAMER PROIZVODNJE - 2 delavca S. VPENJALEC ORODIJ - 3 delavci Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: * pod 1. — srednja oz. poklicna šola kemijske, strojne ali elektro smeri — 2 leti oz. 3 leta delovnih izkušenj v proizvodnji ali tehnologiji pod 2. — srednja oz. poklicna šola strojne ali elektro smeri — 2 leti oz. 3 leta delovnih izkušenj v proizvodnji oz. tehnologiji pod 3. — poklicna šola smer blagovni manipulant — 2 leti delovnih izkušenj na področju materialnega poslovanja pod 4. — poklicna šola strojne smeri — 2 leti delovnih izkušenj v vzdrževanju oz. proizvodnji pod 5. — srednja šola strojne ali elektro smeri — 1 leto oz. 2 leti delovnih izkušenj na področju planiranja proizvodnje pod 6. — poklicna šola smer orodjar ali ključavničar — 6 mesecev delovnih izkušenj na področju vpenjanja in izpe-njanja orodij Za navedena dela in naloge je določeno poskusno delo po Pravilniku o delovnih razmerjih. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: Gorenje S OZD DS Splošni posli, Sektor kadrovskih zadev, 63320 Titovo Velenje, Partizanska 12. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 45 dneh po poteku roka za prijavo. Od tu in tam naS CaS*stran9 Pokal Šaleške doline v Kotlje V nedeljo je bila t Saleka velika gasilska športna prireditev, ki Jo ie aekaj let zapored orgaaizira-Jo prizadeval člaai tamkajšnjega gasilskega draštva, pokrovitelj prireditve pa je bil sis za varstvo pred požari občine Velenje. Tega lenja, kjer so se za krajši čas tudi ustavili. Ob tej priliki smo vodjo kolesarske sekcije v delovni organizaciji Nama ter vodjo tega maratona Romana Laštreka zaprosili za krajši pogovor: »V skupini devetih kolesaijev naše sekcije je najmlajši udeleženec star triindvajset, najstarejši pa petinpetdeset let. V vseh veleblagovnicah kjer smo se ustavili so nas nadvse lepo sprejeli in nam namenili precejšnjo pozornost, tudi v Titovem Velenju, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Po krajšem postanku se bomo odpeljali naprej proti Koroški. Najprej se bomo ustavili v Slovenj gradcu, nato pa na Ravnah na Koroškem kjer bomo prenočili. Naslednji dan se bomo na po-vratku znova ustavili v Slovenj gradcu ter pot nadaljevali do Levca in Žalca, kjer bomo ponovno počivali. Zadnji del naše poti nas bo .vodil od Žalca preko Ločice v Tuhinjsko dolino do Kamnika, od tu pa se bomo vrnili nazaj v Ljubljano. Prepričan sem, da bo naša rekreativno-pro-pagandna akcija uspela in da bomo z njo dosegli osnovni namen, ki smo si ga zadali pred začetkom kolesarjenja. Že sedaj pa vsem našim sodelavcem, prijateljem in znancem kličemo: »Nas-videnje prihodnje leto ob 40-le-tnici naše delovne organizacije.« B. M. tekmovanja se je letos udeležilo kar triinsedemdeset desetin iz vse Slovenije, kar je rekord vseh dosedanjih tekmovanj za »Šaleški pokal.« Med nastopajočimi Je bilo kar 21 ženskih desetin, ki so prikazale izjemno izurjenost ia znanje- S to prireditvijo so šaleški gasilci počastili 40-letnico osvoboditve ter krajevni praznik krajevne skupnosti Salek-Gorica. Svečano pa so predali v uporabo dve gasilski vozili. Gasilci Saleka so sedaj sodobno opremljeni, saj so svoj strojni park povečali za orodno vozilo Zastava 850 ter kombiniranim vozilom voda-pe-na, Tam 650. Obe vozili so po svečanem prevzemu v gasilsko operativno službo tudi preiskusi-li. Vsi nastopajoči so merili svoje znanje in moči v disciplinah tro-delni napad z motorko suhe izvedbe ter v štafetnem teku brez ovir. Najboljša mesta so osvojili stari znanci Šaleškega pokala ter tudi domačini. Med ženskimi desetinami so osvojile prvo mesto gasilke^ iz Senkovega Turna pri Ljubljani, druga je bila desetina iz Vuhre-da, tretje pa gasilke iz Bevč pri Titovem Velenju, ki so imele" enak rezultat kot četrtouvrščena desetina iz Slovenske Bistrice (odločil je trodelni napad, katerega so Velenjčanke izvedle z manj kazenskih točk). Med moškimi desetinami je že drugič zapored zmagala desetina GD Kotlje pred tekmovalci iz Doba pri Domžalah, tretji so bili gasilci iz Videža pri Slovenski Bistrici. Prehodni pokal Šaleške doline so tako osvojili člani gasilskega društva Kotlje, pri članicah pa gasilke šenkovega Turna. Jože Miklavc Seminar za ljubitelje filma Odbor za film pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije bo od 29. junija do 7. julija letos pripravil seminar-laboratorij, na katerem bodo lahko ljubitelji filmske umetnosti in filmski avtorji iskali novih poti filmanja, svoje dosedanje znanje preverjali v praksi in sodelovali z znanimi slovenskimi in jugoslovanskimi filmskimi avtoiji. Seminar bo v galerijskih prostorih Škuca, Stari trg 21, Ljubljana, imel pa bo tudi začetniško skupino. Na seminaiju/laboratoriju bodo udeleženci spregovorili o estetiki filma, videu, fotografiji-film/video, oblikovanju ideje od zamisli do realizacije (filmske, video), B-filmih (estetika, struktura), alternativni kulturi in filmu, o filmu kot subverzivni obliki kulture in eksperimentalnem filmu- mišljenje filma. Vsa ta do- gajanja bodo udeleženci »delali« v majhnih skupinah, skupinsko/posamezno raziskovanje v okviru projektov, aktiviranju intelektualnega/fantazijskega potenciala, na 16 mm, 8 in normal filmskem traku pa bodo udeleženci delali tudi praktično, prav tako montažo in snemanje. Cilji seminarja/laboratorija so omogočili neprofesionalnim fil-marjem in avtoijem spoznati nove metode dela, mišljenjskih izhodišč in mej filmskega — video izraza ter praktično preveijanje različne filmske poetike in žanrov. Vsi, ki jih zanima ta seminar, se morajo prijaviti do 25. junija na naslov Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Ljubljana, Kidričeva 5, ali po telefonu 061-211-828 (interna 37) oziroma 217-860. Šolnina pa znaša 3500 dinarjev. 20. junija 1965 ★ Titovo Velenje Titovo Velenje: S kolesi od Name do Name Devet članov lani ustanovljene kolesarske sekcije Trgovske delovne organizacije Name iz ljubljanske veleblagovnice ter Oskrbovalnega centra se je v torek 11. junija odpravilo na nadvse zanimivo pot po Sloveniji, med katero so obiskali vse Veleblagovnice Name. Namen takšnega obiska je bil večstranski. Predvsem želi- jo razširiti kolesarsko sekcijo in utrditi rekreativno dejavnost, se-pogovoriti o vsakdanjih težavah, ki pestijo delavce Name, in kar je še posebej pomembno, da se pogovorijo o praznovanju 40-le-tnice delovne organizacije Nama, ki jo bodo slovesno proslavili prihodnje leto, ko bodo med drugim izvedli tudi kolesarski mkraton, dolg približno 1.000 kilometrov. Tako bodo tudi kolesarji na zelo primeren način obeležili ta visoki jubilej. Prvi dan so kolesaiji obiskali veleblagovnici v Cerknem in Skofji Loki, v sredo pa jih je pot vodila iz Ljubljane, preko Kamnika, gorskega prelaza Črnivec, Nazarij, Mozirja do Titovega Ve- Romaa Luštrek, vodja kolesarske sekcije: »Prihodnje leto pa najmanj tisoč kilometrov.« MflgmHNc. Sknpiaa kolesarjev kolesarske sekcije Nama, ki je prevozila kar precej kilometrov od veleblagovnice do veleblagovnice Velenje 2000 Dosedanji razvoj kmečkega turizma lahko uvrstimo med nerealizirane razvojne naloge in neizpolnjeno vlogo v turističnem gospodarstvu občine. Razvoj- turizma kot vzporedna dejavnost : na kmetiji si bo moral zagotoviti nekatere pogoje, med njimi ekonomske in organizacijske, ki bodo zagotovili dolgoročno eksistenčno sposobnost kmetij v manj razvitih območjih in predvsem v hribovskih predelih. Odločitev o uvedbi turizma na kmetiji bo pomembna, če bo zajela večje število kmetij z gospodaiji mlajše generacije, n bodo pripravljeni, da se ustrezno organizirajo in pridobijo možnosti sodelovanja v celotni turistični ponudbi širšega turističnega območja. <3. Prostorski vHik ■ ga razvoja Razvoj se bo razlikoval v prostoru občine. Iger je stopnja razvitosti gostinstva in turizma že dosegla različno raven: Primarni centri (večja naselja, zdravilišče Topolšica) bodo razvijali stacionarni, izletniški, zdraviliški turizem, storitve turistične agencije, ipd. Sekundarni centri (vasi, planinske postojanke, jezera), bodo razvijali gostinstvo in turizem s poudarjeno vlogo kmečkega turizma, izletniškega turizma, lovnega in ribolovnega turizma. 7. 7.1. Ocena obstoječega stanja, Drobno gospodarstvo obsega oskrbne, industrijske in terciarne dejavnosti, Id proizvaja majhne serije ali posamične proizvode, z nizko stopnjo režije. Sem spada tako zasebni kot tudi družbeni sektor. Drobno gospodarstvo je kot podrast velikim industrijskim in drugim delovnim organizacijam. Njegova prešibka razvitost postavlja velike DO v položaj, ko si morajo same oskrbeti proizvodnjo in storitve seveda z njihovo povprečno stopajo režije. Sodobno gospodarstvo je značilno po rasti velikih organizacij (koncen- tracija dela in kapitala) in hkrati po naraščanju števila malih podjetij (disperzija). V Vel ienju drobno gospodarstvo ni ustrezno razvito. Drobno gospodarstvo je v velenjski občini 1. 1981 ustvarilo okrog 11 % dohodka in zaposlovalo nekaj več kot 12 % vseh v gospodarstvu zaposlenih delavcev. V razvitih ekonomijah obsega malo gospodarstvo cca 30 % vse (»a DP. V večini evropskih dežel je že pred desetimi leti delež storitvenih dejavnosti po številu zaposlenih presegel delež primarnih in sekundarnih dejavnosti, v ZDA in Švedski pa so že tedaj storitvene dejavnosti vključevale skoraj dve tretjini vseh zaposlenih. 1). Kljub dogovarjanju in sporazumevanju v zadnjih letih to področje združenega ter individualnega dela ni napredovalo. Zato pomeni eno največjih proizvodnih rezerv in neizčrpen vir inovacij, ki so mogoče v takem proizvodnem okolju. V drobno gospodarstvo občine Velenje so uvrščene naslednje organizacije: — ERA — temeljna organizacija kooperantov KOPLAS, T. Velenje — REK — ElektrofUterski elementi Družmirie — REK — Tiskarna Titovo Velenje — VEKO — Titovo Velenje — REK—RLV — temeljna organizacija mizarska dejavnost — Brivnice in česalnice T. Velenje — Gorenje Promet-servis — temeljna organizacija servis in maloprodaja V drobno gospodarstvo štejemo tudi samostojno osebno delo občanov, ki se ukvarjajo z obrtno dejavnostjo, gostinstvo, prevozom blaga in potnikov, ter nudijo gostom prenočišča in hrano. Podatki kažejo, da velenjska občina po številu obrtnih obratovalnic precej zaostaja — ne le za domžalsko, žalsko in mozirsko občino, ki sodijo med obrtno razvitejše v Sloveniji, temveč tudi za regijo in slovenskim povprečjem, čeprav se je obrt v velenjski občini, kot kaže indeks, relativno hitreje razvijala. 2). 1) V. Bodina: Razvoj drobnega gospodarstva v občini Velenje do L 2000, EC, Mb, str. 4 2) V. Godina: Opisan citat str. 34 Bistvene značilnosti obstoječega stanja za področje storitev so naslednje: — obstoječa deficitarnost storitvenih kapacitet — dvomljiva vitalnost storitvenih kapacitet in s tem povezana vprašljiva jutrišnja oskrba po- — krnitev oskrbnih funkcij mesta in lokalnih oskrbnih središč. Obstoječa proizvodna sfera v drobnem gospodarstvu je sicer nekoliko v boljšem položaju, vsaj kar zadeva možnosti za nadaljnji razvoj in povezavo z ostalimi subjekti v gospodarstvu. Vendar pa proizvodni del drobnega gospodarstva tako po številu enot kot po asortimentu ponudbe za proizvodnjo ali končno potrošnjo (individualni in družbeni sektor), še zdaleč ne izkorišča možnosti, ki mu jih omogoča nivo razvitosti industrije in gradbeništva v občini in širšem območju. Se slabše paje stanje na področju proizvodnje izdelkov za končno potrošnjo, saj se ta segment v velenjski občini skoraj sploh ne pojavlja kot dopolnilo velikose-rijski industrijski proizvodnji Neustrezen razvoj storitvenih dejavnosti so pogojevali predvsem: politika cen storitev, pridobivanje posloVnih prostorov, nerešeno vprašanje z rezervnimi deli, šibko dohodkovno povezovanje, itd. Nerazvitost proizvodne sfere drobnega gospodarstva je posledica: pomanjkanje dolgoročnejših kvalitetnih, propulziv-nih razvojnih usmeritev, neustrezne jmlitike financiranja razvoja (banke, OZD, SO, itd.) neinformiranost- drobnega gospodarstva o potrebah finalistov in tržišča, davčna politika, itd. 72. Cilji in strategija dolgoročnega razvoja Bodoči razvoj drobnega gospodarstva bomo obravnavah lo- čeno za obdobje od leta 1983 do leta 1990 in za obdobje po letu 1990 do leta 2000. Načrtovan razvoj drobnega gospodarstva znotraj navedenih razdobij mora biti usklajen z dolgoročnimi razvojnimi cilji tako, da bodo kratkoročne in srednjeročne razvojne naloge usmeijale razvoj drobnega gospodarstva v skladu z zastavljenimi dolgoročnimi cilji razvoja. Dolgoročni razvojni cilji drobnega gospodarstva izhajajo iz strateških razvojnih usmeritev in dolgoročnih razvojnih ciljev celotnega gospodarstva — v občini, na območja regije in v širšem prostoru. Navajamo samo nekatere med-njimi: — stabilen nadaljnji ekonomski in družbeni razvoj, — zmanjševanje odvisnosti gospodarstva od tuje tehnologije m razvoj lastnega znanja, — pospešeno vključevanje v mednarodno delitev dela, — prestrukturiranje uvoza in izvoza, — povečanje produktivnosti, rentabilnosti in ekonomičnosti v celotnem gospodarstvu, — izboljšanje oskrbe prebivalstva, itd. Zaradi specifičnih karakteristik posameznih skupin dejavnosti so opredeljeni dolgoročni razvojni cilji drobnega gospodarstva po skupinah dejavnosti. 3). 3) V. Godina: Opisan citat str. 65 V prvem obdobju (do L 1985) bo razvoj drobnega gospodarstva pogojevalo sedanje stanje in doslej prisotne razvojne tendence, lu jih bo treba korigirati s kvalitetnimi ekonomski in drugimi ukrepi. Poudarili smo že, da je treba drobno gospodarstvo kadrovsko, razvojno, tehnološko okrepiti, doseči izboljšanje tehnične opremljenosti, ga povezati znotraj sektoija in navzven, specializirati, racionalizirati proizvodnjo in druge poslovne funkcije ter povečati produktivnost in akumulativnost. Realizacija vseh navedenih nalog pa zahteva več časa kot nam ga preostaja do konca tekočega srednjeročnega obdobja. S precejšnjo gotovostjo pa lahko trdimo, da bomo z angažiranjem ostalih družbeno ekonomskih subjektov v velenjski občini do 1. 1990 uspeli drobno gospodarstvo sanirati v taki meri, da bo lahko postalo po letu 1990 tudi samo generator kvalitetnih dejavnikov, ki bodo pospeševali njegov razvoj. Izraziteje bo lahko na njegov razvoj vplivalo tudi ostalo gospodarstvo, ki bo do tedaj sprejelo in se -naučilo izkoriščati prisotnost in pomen drobnega gospodarstva. Razvoj drobnega gospodarstva po letu 1990 bo pomenil nadaljevanje razvojnih usmeritev iz obdobja od 1. 1983 do 1990, s tem, aa predvidevamo, da bo drobno gospodarstvo že preraslo stagnacijo in ne bo več zaostajalo za domačimi potrebami. Drobno gospodarstvo se bo razvijalo skladneje z razvojnimi tendencami ustreznih dejavnosti v razvitejših sistemih. O dolgoročnih razvojnih nalogah, ki bodo predstavljale načelno usmeritev že v obdobju do 1. 1990 in od katerih se bodo nekatere v tem obdobju že tudi realizirale, ne bomo ponovno govorili. Dolgoročnejše vidike razvoja posameznih skupin dejavnosti (proizvodna kooperacija in proizvodnja za široko potrošnjo, storitvene dejavnosti m gostinstvo) obravnava omenjena raziskovalna naloga na straneh 115—118. Ker je bodoči razvoj drobnega gospodarstva obravnavan ločeno za dve obdobji, so tudi ukrepi za pospeševanje razvoja razdeljeni na dve obdobji. Ukrepi za oživljanje drobnega gospodarstva do leta 1985 so obravnavani skozi naslednje dejavnike: 1. Obrtni zakon in davčna politika (na nivoju republike in občine) 2. Prispevki za razvoj družbenih dejavnosti 3. Politika cen 4. Carinska politika in devizno poslovanje 5. Poslovni prostori 6. Osebni dohodki 7. Kadrovska politika in izobraževanje 8. Kreditna politika in financiranje razvoja 9. Poslovno sodelovanje med drobnim gospodarstvom m ostalimi segmenti gospodarstva. Pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva po letu 1985 bo opr.tvljlala specializirana svetovalno raziskovalna razvojna institucija (poslovno informacijski center za drobno gospodarstvo), ki bo za potrebe drobnega gospodarstva v občini in širšem območju opravljala naslednje funkcije: .--- 1. »borza proizvodnih programov« 2. raziskovalno, razvojno in svetovalno delo za drobno gospodarstvo 3. organizacija dopolnilnega izobraževanja delavcev 4. zbiranje in posredovanje (publiciranje) informacij 5. organizacija zbiranja, obdelave in posredovanja splošnih informacij (ekonomski kazalci) 6. priprava predlogov in napotkov pri pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva 7. posredovalne funkcije med republiškim centrom in drugimi družbenoekonomskimi subjekti v občini in širšem območju. Poslovno informacijski center predstavlja končno fazo organiziranja in koordinacije posameznih aktivnosti, namenjenih pospeševanju drobnega gospodarstva. 73. Prostorski vidik dolgoročnega razvoja Pri načrtovanju bodočih posegov v prostor je treba upoštevati, da veljajo za lokacijo drobnega nekoliko gospodarstva nekoliko drugačni kriteriji kot za večje gospodarske enote. V prostorskem planiranju in urbanističnem načrtovanju moramo členiti drobno gospodarstvo predvsem glede na ekonomsko funkcijo posameznih dejavnosti ter glede na druge dejavnike (n. pr. potrebe prebivalcev). Načrtovalska izhodišča za vse tri skupine drobnega gospodarstva (storitvene dejavnosti, stavbna obrt in proizvodne dejavnosti) so specifične po svojih prostorskih indikatoijih. 4). Prostorski dokumenti (prostorski plan in urbanistični načrt) opredeljujejo potrebe po prostoru in razmestitev drobnega gospodarstva v prostoru občine, po naseljih; prostorski izvedbeni akti (zazidalni načrt, ureditveni načrt, urbanistični red) pa detajl-neje razčlenijo lokacije. Poseben problem, ki se izraža v obstoječih urbanističnih dokumentih in v srednjeročnih družbenih planih, je pomanjkanje enotne metodologije in enotnih kriterijev kot planerskih sredstev za programiranje, dimenzioniranje in prostorsko organizacijo storitvene obrti v okviru prostorskega, socialnega in ekonomskega, to je celovitega družbenega planiranja. i i 10. stran ★ nas cas «* REKLAME Titovo Velenje * Titovo Velenje Slovenci! Turisti so na pragu naše dežele. Zasedli bodo naše ceste. Zasedli bodo naša mesta in vasi. V naše gore se bodo vzpenjali. Poselili bodo našo obalo in uživali v našem morju.. Slovenci in Slovenke! Ti turisti so naši gostje! Od nas ne bodo terjali ničesar, pričakovali pa veliko. Poskrbimo le, da bodo radi prihajali k nam in da se bodo domače počutili. Poskrbimo, da se bodo še vračali, ker jim bo všeč dežela in njeni ljudje. Tega smo zmožni! Zmožni smo ohraniti deželo lepo. Zmožni smo odstraniti ekološke posledice starih grehov in preprečiti nove. Zmožni smo premagati miselnost, ki je uničila in še uničuje najlepše primerke naše tradicije. Zmožni smo, naposled, tudi v teh časih ohraniti dostojanstvo, ne da bi zapravili prijaznost, ki si jo vsakdo želi, kadar pride v tujo deželo. V turizmu je naša prihodnost! Ohranimo in razvijajmo svojo deželo tako, da bodo tudi drugi prihajali k nam. Odprtost je pogoj za preživetje in razvoj malih narodov. Bodimo odprti, bodimo samozavestni, ohranjajmo tisto, kar je že stoletja temelj naše samobitnosti! Slovenija " Moja dežela. f . i « 20. junija 1985 * Titovo Velenje NAŠ OBVEŠČEVALEC nas cas * Stran 11 M ALi OGLAS! VEČJE STANOVANJE ALI HIŠO v Titovem Velenju kupim ali zamenjam za stanovanje v središču Maribora. Ponudbe pošljite pod šifro: »VSELJIVO« SOINVESTITORJA za okrepčevalnico (skupna obratovalnica) v centru Titovega Velenja — kiosk pri stari pošti IŠČEM. Telefon: 855-012, od 7. do 8. ure RENAULT 4, LETNIK 79, dobro ohranjen, prodam. Ledinek, Florjan 125, Šoštanj, telefon: 881-318 PARCELO 34 arov (vinograd in vinska klet) v bližini Podčetrtka prodam. Naslov v uredništvu. R 4, letnik 79 prodam za 15 SM. Ogled možen v soboto od 14. do 18. ure, Skorno 1 B, Šoštanj SOBO ALI GARSONJERO v Titovem Velenju ali okolici išče zakonski par z enim otrokom. Naslov v uredništvu. CRNO-BELI TELEVIZOR Go-. renje, malo rabljen, ugodno prodam. Telefon: 857-720 OTROŠKO KOLO dobro ohranjeno prodam. Informacije po telefonu: 853-551, popoldne OBRAČALNIK Sokol 140 za kosilnico Buher kupim. Maijan Semprimožnik, Skorno 7, Šmartno ob Paki ŠOTOR za 4 osebe, rabljen samo 10 dni, prodam. Informacije po telefonu: 853-223 KOMARO za brizganje (barvanje) drobnih predmetov prodam. Tel.: 891 —170 v večernih urah OTROŠKO POSTELJICO z jo-gijem prodam. Telefon: 853-231 interna 189 do 14 ure GARAŽO vzamem v najem. Pokličite 853-763 PZ 126, letnik 1981, 14.000 km, odlično ohranjen, prodam. Telefon: 853-152 LADO 1600 proda Joška Doli-nar, Jerihova 36, Titovo Velenje telefon: 856-204 MLADA DRUŽINA išče stanovanje ali sobo v Titovem Velenju ali okolici za določen čas. Telefon: 857-953 ŠOTOR za 2 osebi (Induplati, 3 kg) in daljnogled Yashica 8 x 30 ugodno prodam. Telefon: 853-321 interna 408 PRODAJAMO PIŠČANCE nesnice Hišen, stare 2 meseca, 2-krat cepljene, krmljene »koruznim šrotom. Dobite jih vsak dan pri gostilni Špegelj, Muta. Telefon: 062-873-202. Pohitite, povpraševanje je veliko. Se priporoča Špegelj! OTROŠKO KNJIŽNO OM/P RO in pisalno mizo prodam. Informacije na telefon: 854-872 AUDI 60 z rezervnimi deli prodam, cena 12 SM. Informacije v petek 21.6. 1985 od 18. do 20. ure. Samo Horvat, Vmjačke Banje 5/78, Titovo Velenje MOPED APN 6, star 1 leto, odlično ohranjen, prodam. Informacije na telefon: 857-254, popoldan ČRNO-BELI TELEVIZOR Gorenje, star 2 leti, prodam. Telefon: 854-456 ZASTAVO 101, letnik 1978, ugodno prodam. Informacije po telefonu: 881-013, Gorenc, Koroška 8, Šoštanj NOV SINCLAI?. SPECTRUM 48 K, radiorekorder ITT — cam-pik kasete 109 A tranzistor Grundig — Yahting boy 400, prodam. Telefon: 857-832 po 10. uri. RENAULT 15 GTL, smaragdno zelene metalne barve, 7E letnik, prevoženih 65.000 km z radioka-setofonom Marantz in zvočniki Pioneer, prodam. Telefon (083) 854-731, od 14. do 16. ure MERCEDES 406 D Furgon, generalno obnovljen motor, letnik -67, prodam. Telefon: (083) 854-731 od 14. do 16. ure DIANO letnik 78, dobro vzdrževano, prodam po ugodni ceni. Telefon: 854-103 ČOLN S PRIKOLICO in motorjem prodam po ugodni ceni. Telefon: 854-103 NOVO, ŠE NEREGISTRIRANO ZASTAVO 101 GTL, prodam. Kličite na tel. 858-488, popoldne. DEŽURSTVA DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠOŠTANJ: ČETRTEK, 20. junija, dr. Lazar Od 21. junija do 23. julija, dr. Pirtovšek Od 24. junija do 25. junija, dr. Menih -SREDA 26. junija, dr. Lazar DEŽURNI ZOBOZDRAVNIK ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE: Od 22. junija do 23. junija, dr. Anica Pistotnik, Tavčaijeva 19, Titovo Velenje DEŽURNI VETERINAR VETERINARSKA POSTAJA ŠOŠTANJ: Od 21. junija do 28. junija, Franc Blatnik, dipl. veter., Prešernova 22 E Titovo Velenje, tel.: 853-668 GIBANJE P Poročili so se: Milenko GLIŠIČ, roj. 1949, strojni tehnik iz Titovega Velenja in Bernarda NEMČIČ, roj. 1954, medicinska sestra iz Dravograda; Milan" TRATNIK, roj. 1958, šofer iz Topolšice in Ksenja ARNČNIK, roj. 1963, prodajalka iz Šempetra v Savinjski dolini; Umrli so: Alojzija TRŽAN, upokojenka iz Kostrivnice, roj. 1898; Peter Marijan SOVINC, upokojenec iz Titovega Velenja, Zidanškova 3, rojen 1933 KINO9 KiNO* KINO FILMSKI SPORED KINA VELENJE REDNI KINO VELENJE Četrtek, 20. 6. ob 18. in 20. uri VROČA CECILIJA - francoski, erotski. V gl. vi.: Mary Mont-hy. Petek, 21. 6. ob 10. uri SKRIVNOST NINJE - hong kong, karate. V gl. vi.: Wang Cheng Li. Petek, 21. 6. ob 18. in 20. uri UNA — domači, ljubezenski. V gl. vi.:, Sonja Savič. Sobota in nedelja, 22. 6. in 23. 6. ob 18. in 20. uri SKRIVNOST NINJE — hong kong, karate. V gl. vi.: Wang Cheng Li Ponedeljek, 24. 6. ob 10., 18. in 20. uri HOT DOG — ameriški, f komedija. V gl: vi.: David Noughton. Torek, 25. 6. ob 18. in 20. uri HOT DOG — ameriški, komedija. V gl. vi.: David Noughton. Sreda, 26. 6. ob 10., 18. in 20. uri NA ZMAJEVI POTI - hong kong, karate. Četrtek, 27. 6. ob 18. in 20. uri NA ZMAJEVI POTI - hong kong, karate. Petek, 28. 6. ob 10. uri POR-KYS II — ameriški, seksi komedija. V gl. vi.: Dan Monahan KINO DOM KULTURE Čet^ek, 20. 6. ob 20. uri UNA — domači, ljubezenski. V gl. vi.: Sonja Savič. Četrtek, 27. 6. ob 20. uri POR-KYS II — ameriški, seksi komedija. V gl. vi.: Dan Monahan KINO ŠOŠTANJ Sobota, 22. 6. ob 20. .uri UNA — domači, ljubezenski. V gl. vi.: Sonja Savič. Nedelja, 23. 6. ob 18. in 20. uri VROČA CECILIJA - franco- ZAHVALA Umrl je naš dragi mož, ata in stari ata Jože Klančnik upokojeni rudar iz Gaberk Hvala vsem, ki ste ga počastili na njegovi zadnji poti s spremstvom, cvetjem, častno stražo, prapori, z glasbenimi žalostinkami in s tako čudovitimi besedami prikazali njegov lik človeka. Hvala tudi vsem sosedom za nesebično pomoč in duhovnikoma za svečano opravljen obred. VSI NJEGOVI ZAHVALA Po hudi in neozdravljivi bolezni smo izgubili moža, očeta, sina, brata in prijatelja Martina Tasiča iz Mislinje Zahvaljujemo se vsem prijateljem, sosedom, pevcem, govornikom in gospodu župniku za opravljen obred. Posebej se zahvaljujemo delovnemu kolektivu DO GORENJE Commerc — sodelavcem sek-toija transport in vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani s svojo nesebičnopomočjo. Žalujoči: žena Etna, sinova Tine in Tone, oče, i in sestre z družinami ski, erotski. V gl. vi.: Mary Mon-thy Ponedeljek, 24. 6. ob 18. in 20. uri SKRIVNOST NINJE -hong kong, karate. V gl. vi.: Wang Chen Li. Sreda,'26. 6. ob 20. uri HOT DOG — ameriški, komedija. V gl. vi.: David Noughton KINO BRASLOVČE > Nedelja, 23. 6. ob 19. uri VROČA CECILIJA - francoski, erotski. V gl. vL: Mary Monthy. Sreda, 26. 6. ob 20. uri SKRIVNOST NINJE - hong kong, karate. V gl. vi.: Wang Cheng Li KINO DOLIČ Petek, 21. 6. ob 20. uri VROČA CECILIJA - francoski, erotski. V gl. vi.: Mary Monthy. KINO 16. sobota, 22. junija ob 20.00 PRILOŽNOSTI NA ULICI Multimedijska predstava koper-skega umetnika ANDREJA MO-ROVIČA (video, literatura, slej-di, glasba). Avtor prisoten. Vabljeni v kadilnico KD!!! Mozirje Bogata »Kresna noč« Vrsti narodopisnih in turističnih prireditev v Gornji Savinjski dolini, ki jih že dolga leta prirejajo v številnih krajih, se bo letos pridružila še ena. Turistično društvo Mozirje bo namreč konec meseca v sodelovanju z vsemi krajevnimi dejavniki, gornjesavinjski-mi lovci in Društvom slovenskih vrtnarjev pripravilo »kresno noč«. To bo večdnevna prireditev s številnimi zanimivostmi. V soboto dopoldne bodo lovci pripravili strelsko tekmovanje, obiskovalci pa bodo lahko uživali tudi na promenadnih koncertih dveh godb na pihala. Osrednja prireditev se bo pričela že ob 12. uri s plesom in zabavo na prireditvenem prostoru ob Savinjskem gaju. Ob 16. uri popoldne bodo člani Društva slovenskih vrtnarjev razvili svoj prapor, ob 21. uri pa bo vrhunec kresne noči. Slovenski vrtnarji, lovci in številni drugi udeleženci bodo namreč pripravili veliko nočno cvetlično povorko, ki jo bodo dopolnili z ognjemetom, baklado in kresovanjem. Prireditelji zagotavljajo, da takšne povorke še ni bilo daleč naokrog. gorenje OORENJE - TOZD GRADBENI ELEMENTI * OorenJ« Notranja oprema n. sol. o., T. Velenje TOZD Orndbonl olomenti Komisija za delovno razmerje TOZD Gradbeni elementi oglaša naslednja prosta dela in naloge: 1. ODDELKOVODJA OBRATA KERAMIKA E. SAMOSTOJNI VZDRŽEVALEC, 2 dolnvcn 3. VZDRŽEVALEC I, 2 delavca Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1. — srednja šola tehnične smeri — 3 leta delovnih izkušenj na področju vodenja in organiziranja proizvodnih procesov pod 2. — poklicna šola smer strojni ključavničar ali strugar — 4 leta delovnih izkušenj na področju vzdrževanja pod 3. — — poklicna šola smer ključavničar ali strugar — 2 leti delovnih izkušenj na področju vzdrževanja Za navedena dela in naloge je določeno poskusno delo po Pravilniku o delovnih razmerjih. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Gorenje SOZD DS SP Sektor kadrovskih zadev, 63320 T. Velenje, Partizanska 12. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo. dinos DINOS LJUBLJANA TOZD Priprava odpadnih surovin OBJAVLJA prosta dela in naloge VOZNIKA IN SKLADIŠČNEGA DELAVCA — 1 delavec Pogoji: — KV voznik C in E kategorije in najmanj 1 leto delovnih izkušenj, prednost bodo imeli avtomehaniki. Poskusno delo 2 meseca. Kandidati naj vlože prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni po objavi na: DINOS, Skladlkte Titovo VotonJ«. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage hčerkice Snežane Topič iz Titovega Velenja, Stantetova 3 Iskreno se zahvaljujeva vsem, ki nama v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Posebno se zahvaljujeva zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Velenje, bolnišnice Slovenj Gradec in Kliničnega centra Ljubljana, kolektivu REK-Zavarovanje in kolektivu TGO-Pohištvo Titovo Velenje ter sosedom iz Stantetove 1 —9 v Titovem Velenju. Žalujoči: oče, mati in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubega moža in očeta Jakoba Leskovca iz Topolšice Iskrena hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo Mariji Dolanc, dr. Bogdanu Menihu, bolnišnici Topolšica, REK Velenje in častni straži rudarjev ter članov ZRVS. Za lepe poslovilne besede pa Dragu Mehu, Davidu Jazbinšku in govorniku z REK Velenje. Žalujoči: žena Julka, hčerka Zdenka in sin Boris z družinama Kvalifikacije za drugo ligo Bo zadetek prednosti dovolj? Rokometaši Šoštanja so s težavo premagali goste iz Varaždina v prvi tekmi za uvrstitev v drugo rokometno ligo. Ker je bila Rdeča dvorana v Titovem Velenju zasedena, so to. tekmo morali odigrati v športni dvorani v Slovenj Gradcu. Kljub temu pa je rokometaše bodrilo približno 800 gledalcev v glavnem iz Šaleške doline. Gotovo bi jih bilo še veliko več, če bi bila tekma v Titovem Velenju, s tem pa tudi v blagajni veliko več denarja. Na začetku sta obe ekipi prikazali izreden rokomet. Že v 13. minuti so rokometaši Šoštanja prvič povedli z dvema zadetkoma. Dobri dve minuti zatem so vodili že s 14:10. V tem obdobju sta se zlasti odlikovala vratar Vajdl in Puc, ki je neusmiljeno polnil mrežo gostov. Žal, so proti koncu prvega dela domači igralci precej popustili in gostje so njihovo vodstvo zmanjšali na dva zadetka. Tudi v prvih minutah nadaljevanja so igralci Šoštanja pokazali izvrstno igro, njihove akcije so bile zelo hitre in kmalu so si spet priigrali štiri zadetke prednosti. Skoda je, da srečanja v takem ritmu niso odigrali do konca. Občutek smo imeli, da igralci v soboto niso imeli dovolj moči za vseh 60. minut, saj so po nekajkratnem vodstvu s 4 zadetki sredi drugega polčasa zelo popustili, zaigrali nezbrano in nedisciplinirano. Posledica tega je bila, da so gostje ne le zmanjšali razliko, ampak v 47. minuti celo prvič povedli v drugem polčasu (26:27). Z veliko muko so nato igralci Šoštanja slavili minimalno zmago. V soboto na povratnem srečanju v Varaždinu bodo morali zaigrati veliko bolje, če se želijo uvrstiti v drugo ligo. Da pa to znajo, so na trenutke, žal, samo na trenutke, pokazali tudi na prvi tekmi. Za Šoštanj so igrali: Gradišnik, Ča- Miklavžina in Živko odlična V Beogradu je bilo pretekli teden finale atletskega pokala Jugoslavije, na katerem sta se odlično odrezala Velenjčana Romeo Živko in Stane Miklavžina. Živko je v teku na 1500 metrov premagal našega najboljšega srednjeprogaša Zdravkoviča, ki je bil na domačih tekmovanjih neporažen od leta 1979 dalje. Za drugo prijetno presenečenje pa je v teku na 10.000 metrov poskrbel Velenjčan Miklavžina, ki je v finišu premagal favorita Staneta Rozmana. Med moškimi ekipami so velenjski atleti osvojili četrto mesto s 44,5 točke. ter 3, Puc 13, Ramšak 4, Ocvirk 3, Plaskan 3, Požun 2, Štrigl, Lesjak 2, Vrečar 2, Medved 2, Vajdl. Uprava rokometnega kluba vabi ljubitelje rokometa v Šaleški dolini na ogled povratnega srečanja v Va- raždinu. Podobno kot pred tednom dni, bodo tudi v soboto organizirali prevoz zanje z avtobusom, ki bpsta odpeljala iz Šoštanja in izpred Rdeče dvorane ob 17. uri. Tekma v Varaždinu pa se bo začela ob 20. uri. (vos) Gostje so igrali zelo ostro v obrambi Okteti Rudarjev Rudarski oktet bo v okviru praznovanja rudarskega praznika priredil koncert, tretje srečaaje pod naslovom Okteti rudarjem, ki bo v petek, 21. junija ob 20. uri t Domu kulture v Titovem Velenju. Poleg Rudarskega okteta iz Titovega Velenja bodo aa srečanju Okteti rudarjem sodelovali: Šaleški oktet iz Šoštanja, Oktet »Lo- Šmartno ob Paki 10-letnice rokometa V Šmartnem ob Paki bodo jutri in v soboto proslavili 10-letni-co obstoja ženskega rokometnega kluba. Ob tej priložnosti bodo najzaslužnejšim podelili priznanja, telesnokulturni' delavci tega kraja pa so pripravili turnir, na katerem bodo nastopile poleg domačink še rokometašice Trboveljskega Rudatja in Iskre iz Šentjerneja. Era — Dnevi Laboda Pozornost do kupcev Tudi velenjska Era si v zadnjem času vse bolj prizadeva, da bi na kar najbolj neposreden način predstavila kupcem blago, ki ga ponuja. Konec prejšnjega tedna, v petek in soboto, so pred njihovo blagovnico Nama in v prodajalni Center pripravili »DNEVE LA- BODA« iz Novega mesta. Obiskovalcem njihovih trgovin so med modno revijo predstavili bogato izbiro Labodovih poletnih oblek, srajc, bluz, kril in seveda, ker bodo mnogi kmalu odšli na oddih na morje, tudi pestro izbiro kopalk. Gotovo si občani takšnih priložnostnih prireditev še želijo. Kdo to tam svinja ? Pred nedavnim smo imeli dijaki 4. letnikov Srednje družboslovne šole družboslovni dan. Odločili smo se, da bomo govorili o ekoloških problemih naše doline. V prvem delu je Slavko Ževart iz razvojno tehničnega oddelka REK-a govoril o rudniku, njegovih dejavnostih in načrtih za prihodnost. V drugem delu smo povabili Tatjano Šmid iz Komiteja za družbeno planiranje in varstvo okolja in Marjana Kaca iz Zavoda za urbanizem, ki se jima želimo še enkrat zahvaliti za zanimiv in odkrit pogovor. Skupaj smo skušali osvetliti večino ekoloških problemov v občini. Začeli smo z vodami. Reka Paka priteče do mesta dokaj čista, tu pa jo že pričakamo mi s svojimi fekalijami in industrijskimi odpadki, predvsem iz Gorenja in Tovarne usnja Šoštanj. V Sloveniji so vode razdeljene v štiri stopnje onesnaženosti. Precejšen del reke Pake spada v 4. stopnjo. To najbrž ve vsak, ki je že bil kdaj v Pen-ku. Zgradili smo tudi kolektor, ki pa še ne dela. Sicer pa kolektor zbrane fekalije spelje do spodnjega konca doline, kjer se z reko zgodi zločin: vse fekalije spustimo naravnost vanjo! Tak kolektor bi imel smisel, če bi bila na mestu, kjer se v vodo spuščajo fekalije nameščena tudi čistilna naprava. Toda namestitev in vzdrževanje je neznansko draga zadeva. Pred lcrat-. kim je uspel referendum za samoprispevek, katerega program je vseboval veliko nepotrebnosti. Menimo, da bi morala biti čistilna naprava v programu samoprispevka kot ena najnujnejših stvari. Velenjsko (Plevelovo) jezero prejme 280 litrov elektrarniške popolne brozge na sekundo. Je mrtvo in nevarno jezero. Slišimo, da je to trenutno edini možni način odpepeljevanja, da pa so v teku raziskave za druge načine. Trenutno raziskujejo možnost odlaganja pepela v posebnih trdnih blokih iz pepela, ki bi bili netopni v vodi. Vsekakor pohvalno, vendar ta problem ni od včeraj, da bi danes ploskali, ker ga že preučujejo in iščejo rešitve. Zdajšnji način je vsekakor najlažji in najcenejši. Ali je res potrebno drago plačevati razne dolgotrajne raziskave, ko pa je po svetu gotovo veliko podobnih problemov, rešenih na različne načine od katerih bi bil eden najbrž primeren tudi za nas. Vsakomur, ki je kdaj videl notranjost kakšne šole mora biti znano, da obstaja naravni vodni krog. To pomeni, da lahko na enem mestu onesnažena voda povzroči popolno onesnaženje celotnega naravnega vodnega kroga. To bi lahko pomenilo grozljivo ekološko katastrofo. Tu bi lahko omenili tudi opuščena odlagališča industrijskih odpadkov, ki so zdaj zasuta z zemljo. Ne vemo, kakšne vrste industrijskih odpadkov so odlagali tja v preteklosti. Zemlja ne more prekriti nevarnosti, ki lahko od tam še vedno grozi okolju. Do leta 2040 bo zaradi izkopavanja premoga pod vodo 400 hektarov površin. Načrtov, kaj z nastalimi vodnimi površinami je več, saj je veliko različnih interesov. Ena od variant je bila, da bi vse vodne površine združili v eno veliko jezero, ki bi bilo dolgo 8 km in bi bilo največje slovensko jezero. Imelo naj bi seveda turistični pomen, čeprav si težko predstavljamo razvoj turizma ob mrtvem jezeru, kakršno bi to bilo, če bi se zlilo tudi s Plevelovim. Turizem se bo gotovo razvil tudi med domačini, ki bodo lahko na zemljevidih iskaii poti do svojih domov v gosti megli, ki se bo nedvomno v velikih količinah spustila nad mesto. Toda, kdo je za vse to kriv? Mi mladi lahko s prstom pokažemo na vas, starejše in aktivne občane. Na vas, ki z odločitvami krojite življenje in usodo celim generacijam. V kolikor vse rodovitne povrine še niso pod vodo, ste jih pozidali, če pa je še kje kakšna, se ne bojimo, da tega ne boste v kratkem storili. Najbrž je bil kdo od krivcev za to že kdaj izven meja naše domovine in je imel priliko videti, da se da to narediti tudi drugače. Do konca odkopavanja bo potrebno preseliti preko 2000 ljudi, ki ne živijo samo v blokih in hiškah, ampak imajo kmetije. Nihče, ki ni kmet si ne more predstavljati stresov, ki jih doživljajo ti ljudje, ko jih iztrgate iz njihovih kmetij, od zemlje, ki jim je življenje in kruh. Nobena nadomestna zemlja ne more biti enakovredno nadomestilo za rodno domačijo. Skoraj prepričani smo, da imajo tisti, ki so zagrenili življenja prebivalcem Pesja, pogosto na ustih besedo »načrtovanje«. Zanima nas, kam se je le-to izgubilo v primeru nove klasirnice v Pesju. Je bilo načrtovano naselje? Je bila načrtovana klasirnica? Ali nič? Porodi se nam vprašanje, ali ne bi bilo mogoče s pomočjo moderne tehnologije prestaviti lokacije klasirnice ali jo celo zamenjati z lokacijo nove uprave Rek-a? Za to bi bilo najbrž potrebno več časa in denarja. Ali pa bo cenejša preselitev prebivalcev Pesja, ko ne bodo več zdržali hrupa in prahu, ki se jim obetata? Elektrarna kljub čistilnim filtrom uničuje gozdove v bližnji in daljnjt okolici, že prvošolčki pa vedo, da so gozdovi pljuča mest. Visoki dimniki problem ne rešijo, temveč ga samo prenesejo drugam. Zdaj, ko so gozdovi ozeleneli, imamo v.Lokovici, Za-vodnjah, Topolšici in drugod priliko videti, da so »ožgani«. Mar je to res samo posledica hude zime? Ali bi lahko kdo to razložil tudi drugače? Kako si zamišljate razvoj zdraviliškega turizma v Topolšici z uničenimi gozdovi? Se spominjate, da je bilo tam včasih pravo klimatsko zdravilišče za zdravljenje pljučnih bolezni? Ponavadi že odrasli med sabo ne najdete odgovornih, zato si ne umiš-ljamo, da jih bomo mi. Zato samo sprašujemo, v čigavem imenu in s' kakšno pravico to počenjate? Danes velikokrat poslušamo, tla sedaj mladi plačujemo, ker so naši starši živeli predobro. S čim pa se boste opravičili čez nekaj let, ko mi in naši otroci ne bomo imeli več pitne vode, gozdov — zraka za dihanje in zemlje za pridelovanje hrane? Čudimo se, da normalnim odraslim ljudem ni jasno, da se bodo pogreznili v lastnem dreku. Termoelektrarna Šoštanj proizvaja približno polovico potrebne električne energije za Slovenijo. V tem pogledu so oči vseh uprte sem, vsi se veselijo rekordnih odkopov naših rudarjev. Kaj pa bo takrat, ko bodo vse zaloge izčrpane? Prepričani smo lahko, da se bo takrat zanimanje za nas bistveno zmanjšalo. Problemi bodo drugje, bolj malo bo koga zanimalo, v kakšnih pogojih živijo prebivalci Šaleške doline. Zato moramo za to poskrbeti sami že zdaj, dokler še ni povsem prepozno. Vemo, da ljudje ob vsakdanjem hitenju ne mislijo na te probleme. To potrjuje tudi anketa, ki smo jo izvedli med prebivalci Velenja. Le 35 odstotkov vprašanih je že slišalo za besedo ekologija in samo 27 odstotkov jih ve, kdo so »Zeleni« in za kaj se borijo. Na splošno naši občani ne mislijo, da je s našim okoljem karkoli narobe, skrbijo jih le pohojene in zasvinjane zelenice (tudi ne brez vzroka). Tako pasivno stanje je seveda nadvse primerno za nadaljnji nemoten razvoj opisanih stvari in za tiste, ki to počenjajo. Upamo, da je že nekaj od tega, kar smo napisali dovolj, da vas prepriča: ni razlogov za mirno življenje v malem mestu!! Dijaki 4. a in b Srednje družboslovne šole Titovo Velenje kvanj« iz Vojnika, Oktet »TRO« iz Prevalj, Oktet »Tosama« iz Domžal in Oktet »Suha« s Koroške. STRELJANJE Na strelišču Mrož je strelska družina Mrož izvedla občinsko prvenstvo invalidov. Po pričakovanju je prvi del prven stva pripadlo Dragutinu šafariču s 185 krogi, 2. je bil Hinko Bola 183, 3. pa Franjo Žučko 181,4. Milan Burger 176, 5. Rudi Zager 172 krogov. Republiškega prvenstva v streljanju z malokalibrsko puško za pionirje in pionirke v Ljubljani, so se udeležili tudi strelci Titovega Velenja. Najbolj se je izkazala pionirka Mateja Banda-lo z osvojenim 1. mestom v streljanju 30 leže z 245 krogi, ter 3. mesto 3 x 10 strelov z 217 krogi. V ekipnem delu je med pionirkami pripadlo 4. mesto Velenju s 500 krogi, za ekipo pa so nastopile sestre Mateja in Urška Bandalo in Sofija Tolmač. Med pionirji je bronasto kolajno osvojil Simon Vetemik z 266 krogi v trostavu. F. Žučko - Slovan-.Rudar 3:4 Nogometaši velenjskega Rudarja so v zadnjem kolu spomladanskega dela tekmovanja gostovali v Ljubljani in premagali enajsterico Slovana z rezultatom 3:4. Gostje so prikazali solidno igro. Za Rudar so bili uspešni Bajec, Buško-vič, Nabernik in Novak. Nogometaši Rudarja so končali spomladanski del prvenstva na osmem mestu s 23 točkami, prav toliko jih imata še Železničar in Kladi-var. ; Ža Rudar so v Ljubljani zaigrali: Hrast, Nabernik, Bajec, Stjepanovič, Granov, Božičevič, Polovšak, Novak, Gabrič, Matijevič, Plemeniti, Buško-vič Šmartno:Vozila 3:0 Na nogometnem igrišču pri osnovni šoli v Šmartnem ob Paki je domača enajsterica v zadnji tekmi v slovenski nogometni ligi premagala goste iz Nove Gorice z rezultatom 3:0. Gostitelji so prikazali dober nogomet in povsem zasluženo zmagali. Vse tri zadetke je dosegel Korbar. Žal pa jih osvojeni tdčki nista rešili izpada iz slovenske nogometne lige. V 26 kolih so zbrali Šmarčani le 16 točk in zaostajajo za predzadnjo uvrščeno ekipo Brežic za tri točke. Proti Vozilom so za Šmartno zaigrali: Pusovnik, Matko, Brunšek, J. Kopušar, Maglica, Fajdiga (Pušnik), Korber, Grobelšek, M. Kopušar, Zver (Oprčkal), Rupnik (Maksimovič). Šoštanjčani pred evropskim prvenstvom v Castingu Pred dvema letoma so v Bologni na kongresu mednarodne federacije za športni ribolov sklenili, da zaprdsijo športnoribolovho zvezo Jugoslavije o organiziranju 6. evropskega prvenstva v casting športu. Ta je sprejela pobudo mednarodne federacije in priredltelj-stvo poverila ribiški zvezi Slovenije. Ribiška družina Paka iz Šoštanja že več let zapovrstjo uspešno organizira mednarodne turnirje in državna prvenstva v castingu. Zato ni naključje, da je slovenska ribiška zveza organizacijo tako pomembnega prvenstva zaupala šoštanjskim ribičem, saj so z leti postali že izkušeni prireditelji tekmovanj v suhih disciplinah ribolovni-štva. V Šoštanju so tudi dobre možnosti za ureditev tekmovališč, na voljo pa imajo opremo s pripomočki in več izurjenih zveznih ter republiških sodnikov in enega mednarodnega. V tem kraju ne manjka izurjenih tekmovalcev. Domačin Vlado Mešič bo letos avgusta tekmoval na državnem prvenstvu, ki bo prav tako v mestu ob Paki, kasneje pa se bo udeležil še evropskega prvenstva. Zagnani člani Ribiške družine Paka so sprejeli organizacijo evropskega prvenstva, v priprave pa so se vključili turistično društvo, socialistična zveza in krajevna skupnost ter drugi dejavniki v občini Velenje. Ribiška zveza Slovenije in ribiška družina Paka pripravljata evropsko prvenstvo s pomočjo organizacijskega komiteja, ki ga vodi predsednik športnoribolovne zveze Jugoslavije Vladimir Majorinc, predsednik operativnega odbora pa je Franc Sl,atin-šek. Tekmovanja v casting disciplinah se povsem razlikujejo od drugih tekmovanj športnega ribolova. Casting ni ribiško tekmovanje, ki poteka ob tekočih rekah in bregovih jezer. To je šport »na suhem«, na ravnih, dobro urejenih tratah, za "izvedbo pa niso potrebni nobeni večji športni objekti. Veščina in umetnost tekmovalcev je v tem, da znajo spretno ravnati z ribiškim priborom in metanjem utežilni-ka ter umetne muhe na različne cilje in daljine v mnogih disciplinah. Evropsko prvenstvo v castingu se bo začelo v Šoštanju 7. septembra in bo trajalo tri dni. Zaključna slovesnost h" v hotelu Vesna v naravnem zdravilišču Topolšica. V tem hotelu bodo tekmovalci prebivali tudi v času tekmovanja. Udeležbo so že prijavile reprezentance iz Madžarske, ZR Nemčije, Norveške, Nizozemske, Švice, Belgije, Avstrije, Poljske, ČSSR, Finske in Francije. Na prvenstvo pa so povabili še reprezentance iz drugih evropskih držav in tudi iz Japonske, Kanade, Avstralije in ZDA, ki bodo lahko nastopale izven konkurence. V Šoštanju bodo evropsko prvenstvo popestrili še s kulturnimi in turističnimi prireditvami. Tako bo v tem času turistjčno društvo pripravilo tradicionalni^ turistični teden. Udeležencem, ki bodo prišli iz različnih držav Evrope in od drugod, bodo pokazaH mnoge zgodovinske, kulturne in druge zanimivosti, predstavili pa bodo tudi razvojne možnosti turizma na našem območju. Generalni pokrovitelj letošnjega evropskega prvenstva v castingu je Gorenje iz Titovega Velenja, sodelujejo pa še druge organizacije združenega dela. Košarkarice SŠD Biba Roeck Republiške prvakinje Prejšnjo nedeljo je bilo v Šoštanju republiško finale mlajših pionirk v košarki. V finalu so sodelovale ekipe ŠŠD B. Magajna (Divača), M. Šušter-šič (Ljubljana), D. Jereb (Slovenske Konjice). To so ekipe, ki so zmagale v štirih polfinalnih skupinah. Na poti do finala so mlade šoštanjčanke premagale nasprotnice iz Maribora, Murske Sobote in Kamnika. Vse tekme si zmagale z veliko razliko. Rezultati finala: B. RSck: D. Jereb 76:51 (38:23), B. Magajna : M. Šu-štaršič 36:35 (18:20)., Tekma za 3. mesto: D. Jereb : M. Šuštaršič 58:50 (25:22), za I. mesto: Biba ROck : B. Magajna 42:20 (27:15). Igralke ekipe domačink, ki so igrale v postavi: Lah, Toplak, Ločnikar, Škorjanc, Ravnjak, Moškon, Hliš, Goršek, Kodrun, Hliš, Poldo in Gra-zer so s svojo agresivnostjo povsem razbile svoje nasprotnice. Odlikovale so se tudi z dobrimi meti. Veliko zaslug za uspeh ima tudi njihova učiteljica Tea Podgoršek in njen pomočnik Toni Rciiar.