Dan vstaje slovenskega naroda
Konec junija in začetek julija 1941 spadata v tisto časovno obdobje, za katero lahko urravičeno rečetno, da je odločilno vplivalo na izhodišča naše novejše zgodovine.
Na dan napada fašistične Nemčije na Sovjetiko zvezo 22. ju-nija je Centralni komite KPJ analiziral situacijo, ki je s tem na-stala, in opredelil možnosti za vključevanje narodov Jugoslavije v vsesplošen osvobodilni boj proti fašizmu.
Od takrat so se z vso naglico vrstili izredno pomembni do-godki za v.ie naše narode:
—  4. juiija je v Beogradu po.litieni biro CK KPJ sprejel sklep o prehodu posameznih akcij in sabotaž na splošni vseljud-ski odpor proti okupatorjem in njihovim pomagačem;
—  12. julija je CK KPJ izdal proglas, v katerem jepozval vse narode Jugoslavije v neizprosen oboroieni boj do popolnega uničenja fašističnih napadalcev in domačih izdajalcev.
Po tej od/očitvah in smernicah ter glede na razmere na terenu in na pobudo partijskih vodstev in komunistov, ki so stopili na čelo uporniških mnoiic, so vJugoslavijiiejulija 1941 nastalajte-vilna iarišča oboroienega odpora in seponekod kmalu razrastla v pravo vseljudsko vstajo.
Na podlagi odločitve političnega biroja CK KPJ o začetku oboroženega boja in smernic CK KP Slovenije je slovensko po-veljstvo partizanskih čet 16. julija 1941 sprejelo vrsto odločitev, usmeritev in sklepov o začetku oborožene vstaje na Slovenskem. Na teren so biliposlani člani CK in Glavnega poveljstva z nalo-go, da seznanijo okrofna partijska vodstva z odločitvijo o vstaji indajimpomagajopriorganizirgnjuoboroienegaodpora.hto-ča.mo je Glavno poveljstvo Slovenije sprejelo »Partizanski zakon«, v katerem so bile opredetjenepravice in doinostiparti-zanov, svečana zaobljuba, organizacija enot, oblika zastave in drugo. Na osnovi tega zakonaje bila izvršen" >udi reorganizacija partizanskih skupin v čete in bataljone.
Odpor se je razplamteval na Gorenjskem, Štajerskem, Do-
lenjskem, Notranjskem... in ae razraščal v mogočni tok, kiga ni • bilo več mogoče zaustavili.
V tem odporu je pomembno vlogo imela naša Ljubljana, prvo jugoslovunsko mesto-heroj, ki je v NOBpredstavljata neizčrpen virtU>veški!i in materialnih močiztislovenskopartizanskogiba-nje. V okupinmi Ljubljani sta bila Glavno poveljstvo partizan-skihčet in CK KPS vse do maja 1942.
Fašistični okuputorji so s pomočjo domačih kvislingov na vse večji odpor slovenskega naroda odgovorili s strahovitim uniče-valnim terorjem, policijsko uro, nuglimi sodišči, mučenji in stre-Ijanji, izseljevanjem in raznarodovanjem, koncentracijskimi ta-borišči...
Vendar to ni zlomilo poguma in odloenosti slovenskega naro-da, da skupaj z drugimi narodi in narodnostmi Jugoslavije vztraja do končne zmage. Zrtve so bile ogromne, a bi jih bilo brez oboroienega boja še m\ Samo nepopusdjiv oboroženi boj je rešil slovenski narod propada.
Letošnja proslava dneva vstaje stovenskega naroda ima še po-schen pečat, ker je povezana s 40. obletnico usvoboditve in zmage nad fašizmom.
ln ko se danes spominjamo tiste zgodovinske odločitve, ko smo zcičeii neizprosen oboroieni boj, ki nas je pripeljal do zmage, xi prizadevamo razvijati revolucionarne pridobitve kot čvrsto povezavo med preleklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo.
Danes smo ponovno v teiavah zaradi hitrega razvoja, napak, hiiro spreminjajočih odnosov v svetu... To pa nas usmerja na takšno ravnanje v družbi, ki nas je v teikih vojnih preizkušnjah pripeljalo do zmage, v povojnih časih pa večkrat izvleklo iz raz-nih težav. Izkušnje govore, dani težuve, iz katere se ne bi rešili v pogumom, enoinostjo, učinkovitim delom in odgovornostjo. ALOJZ HREN, generalmajor v pokoju