PoIetje.
,5^ ..j ^^. Po letu solnce gorkeje sije
canjice, e raje je pa zobljejo.
Po letu 80 dnevi najdalji; zjutraj ob tirih e gred6 pridni kmetovalci na delo in pozno zveer se otroci e igrajo zunaj na prostem zraku. In kako prijetno je poletensko jutro! Komaj se zane svitati, e vergolijo drobne ptiice po zraku in plavajo urne ribice po vodi, ter se radujejo in hvalijo svojega dobrotljivega stvarnika. Kumeno solnce vzhaja in razliva presvitle svoje arke po verhovih visokih gorfi, pozneje po hribcih in naposled po vsej cvetoej planjavi. Eosa se sveti kot zlat6 in srebr6 po zelenej travi, po pisanih cveticab. in koatih drevesih. Pastirji vesele pesmice prepevaje en(5 svoje rede na pao. ez dan pa tudi solnce zmiraj huje pripka. Tam po cvetoej loki se pode razno pisani metulji, po zraku pleejo muice in druge krilate zaelke, po zemlji lazijo erni nki in skaejo lehkonoge kobilice. Okoli i-vine na pai posedajo pastariice in tresljajo z dolgimi repki. Iz germov in izpod vej drob in gostol male pevke svoje prijetne pesmice, nektere bolj tiho, nektere zopet glasneje, kakor se jim najbolje zdi. Vse ivi, vse se giblje,
118
vse se vesell in slavi svojega stvarnika. Otroci veseli skakljajo po polji in travnikih ter si nabirajo raznih cvetlic. Tam pod unim drevesom na ze-lenem griku sedijo deki in deklice, pa si veejo opke in pleto venike iz njenih cvetlic, ki so si je natergali po cvetoej livadi. Kako lepo se poda venec iz modrih plavic k rumenim kitam nedolne deklice! Prav je otroci, le nabirajte lepe cvetliice, ki so najlepi kin in krasota nedolne in vesele mla-dine. Tenajdraecvetlice so: nedolnost, poninost ia lahnostserca. Po letu pa tudi vekrat neb<5 otemnf, prideejo se v soparai zrak temne megle in se zdruijo v sivo-ern oblak, ki preti s hudo nesreo. Bliski vigajo, grom bobni, oblak veri in vr. e padajo debele teke kaplje; vse bel pred ploho pod streho, pa je bilo tudi e na asu, kajti e poka toa po strehah. Molitev, jok in stok je sliati v vsakej hii, na vsakem pragu. Ni dolgo, in ves kraj je zagernjen z belim mertvaskim pertom. Ves up je splaval ubogemu kmetovalcu po vodi; a on vendar povzdigne svoje misli proti Bogu in pravi: Bog je dal, Bog je vzel, iine Njegovo bodi hvaljeno na vke. ednosti pa, ki rastejo in cvetijo v dobrem lovekem serci, ne vstraijo se nobenega viharja, marve klijejo veno in nas spreinijo cel6 unkraj naega groba. Poprimite se torej lepih ednosti in nabirajte si je, dokler je e dan! Kedar pride no, zastonj je bote iskali.
Le ednosti cvetliice
Naj lepajo vam serice.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si