# # ,   G     Akademski slikar Matej Metlikoviè `e sko- raj trideset let ustvarja na podroèju likovne umetnosti. “To pomeni, da danes lahko go- vorimo o zreli podobi ustvarjalca, ki je ves èas svojega ustvarjanja iskal navdih v sveto- pisemski duhovnosti in teologiji. Gre torej za osebnost, ki je med redkimi slovenskimi umetniki tvegala svojo umetniško pot v neiz- èrpna prostranstva religioznega. Ta naravna- nost je seveda spontano vodila slikarja v li- turgièni prostor, kateremu je poleg svojega svobodnega ustvarjanja namenil najveè ener- gije. In to ne samo v Sloveniji, ampak tudi na Hrvaškem, na avstrijskem Koroškem in med evangelièani v Nemèiji.”1 Ker je njegovo umetniško delo v veliki meri posveèeno likovni opremi bogoslu`nih prostorov, s tem neposredno vpliva na raz- voj in kvaliteto sodobne likovne umetnosti, ki nastaja v teh prostorih danes. S svojimi raz- novrstnimi deli, izdelanimi v razliènih ma- terialih, oblikah in tehnikah (dela na plat- nu in papirju, barvna okna oz. vitraji ter de- korativni predmeti iz stekla, predloge za ve- zena bogoslu`na oblaèila in antependije, ilu- stracije pesniških besedil), ostaja zvest inter- pret svetopisemske tematike, pri èemer nav- dih te knjige knjig obogati z lastnim razmiš- ljanjem, èutenjem in do`ivljanjem. Milèek Komelj, ki je s svojo znaèilno poetièno mi- slijo doslej `e veèkrat interpretiral slikarstvo Mateja Metlikovièa, je avtorja oznaèil kot us- 17 2/,   Beseda iluminacija izhaja iz latinske besede lumen, po slovensko lu~, svetloba. S tem izrazom poimenujemo srednjeveške slikane miniature kot barvito dekorativne likovne spremljevalke in ilustracije svetih besedil. Hkrati pa iluminacija pomeni tudi duhovno razsvetljenje oziroma razodetje. Prav v tem pa vidim tudi izvorni pomen slikarske umetnosti: v njenih nenehnih poskusih vizualizirati takšna razodetja, skozi procese stopnjevane stvariteljske dinamike (iz)najdevati `ive likovne forme kot upodo- bitve duhovne, osebne in hkrati nadosebne notranje svetlobe. V tej lu~i lahko na svoja dela gledam kot na niz iluminacij, tj. razsvetlitev – tako v vizualnem, likovnem kot tudi metalikovnem pomenu te besede. Saj tudi sve- topisemska besedila na ve~ mestih pripovedujejo o videnjih sijo~ih mavri~nih barv v povezavi s skrivnostnimi, nedoumljivimi, `ivljenje vzpostavljajo~imi, hkrati pa tudi strah vzbujajo~imi javljanji Bo`jega. O navdihujo~i mo~i in pomenu vidne in tudi nevidne, misti~ne svetlobe pa niso razmišljali le srednjeveški teologi, umetniki ilumi- natorji in izdelovalci vitrajev ter ikonopisci, ampak – tako z besedo kot s svojim delom – tudi mnogi umetniki dvajsetega stoletja, med njimi v prvi vrsti pionirji modernega slikarstva Kandinski, Klee, Matisse, Malevi~ in seveda Chagall s svojim obse`nim biblijskim opusom ... Matej Metlikovi~ 1       $ tvarjalca, “usmerjenega v izrazito duhovne sfere”, ki v svoja dela vedno znova “prestreza znamenja bo`je navzoènosti, ki jo èuti v `a- renju barv in dinamiki vsega stvarstva (...), ki pretaplja dedišèino mistiène srednjeveš- ke umetnosti in poduhovljenih ekspresioni- stiènih prijemov 20. stoletja, sunkovitost ge- stualnega in slikovitost abstraktnega slikarstva v docela individualen rokopis”.2 Duhovna izraznost Metlikovièevega sli- karstva je vsekakor povezana tudi z navdi- hom drugih umetnosti, predvsem glasbe (kar je znaèilno tudi za mnoge avtorje mo- derne dobe, npr. za Kandinskega in Klee- ja), saj se v njegovem slikarstvu “razkriva tudi izrazit smisel za muzikalnost, razviden v prelivih barv in zlasti ritmu poteze. (...) Metlikovièeve slike so slikarske skladbe, ki v nekaj barvah in ritmih zajemajo dinamiko celovitosti (...).”3 V zvezi s tem je treba ome- niti zlasti moèan navdih, porojen iz sreèanja z glasbo, poezijo in mislijo francoskega skla- datelja Oliviera Messiaena (1908–1992).4 Po- leg glasbe pa sta tu še poezija in plesni gib – iz teh navdihov se je porodilo tudi njegovo ustvarjanje v duhu celostne umetniške krea- cije oz. sinergiènega povezovanja razliènih umetnosti: ob predstavitvah svojih del na- mreè pogosto skupaj z drugimi ustvarjalci sooblikuje spremljevalne dogodke z glasbo, plesom in recitacijo. Povezavo Metlikovièevega slikarstva z glas- bo in z mojstri modernega slikarstva pa je zgošèeno opredelila tudi gospa Karin von Maur, avtorica knjige The Sound of Painting, kot odgovor slikarju, ki se je s pismom od- zval na njeno knjigo: “Kar ste napisali o od- nosu med vašim delom, še zlasti slikanim ste- klom, in glasbo, na splošno in še posebej z Messiaenovo, je še en dokaz intimnega pre- pletanja vizualne in zvoène umetnosti. Va- še slike so neke vrste sinteza Matissea in Kan- dinskega, ki ju povezujejo abstraktne okraj- šave, plesni ritem in dinamièna melodija.”5 Metlikovièevo slikarstvo je polno barve in njenih izjemnih odtenkov. “Vse Metliko- vièeve slike namreè `arijo v barvah, ki jih pre- `arja notranja – ne atmosferska – svetloba: zla- ta, onstranska, topla in varna, radodarna ne- beška luè. Taka luè je resnièni ambient, kra- jina, resnièna zemlja in nebo njegovih slik. Z njo pa so presvetljene tudi druge barve, ki jih svetloba rešuje krèevitega zemeljskega ob- jema, zlasti ognjeno rdeèo, kjer plamenenje zemeljskosti pre`arja z ognjem oèišèenja. Ne- besno-morska sinjina in angelska belina, ki poleg nje prevladujeta, pa sta tako in tako duhovni barvi, ki spremljata prehajanje vsega v kozmosu v toploto duhovne luèi.”6 `e na zaèetku Metlikovièevega umetniš- kega delovanja je Marko Ivan Rupnik o nje- govih barvah zapisal: “Govoriti o Metliko- vièevi barvi ni lahko, kajti njegova kromatska lestvica dejansko zavisi od samega naèina sli- kanja. (...) Gre za barvo, èisto in intenziv- no, èez katero pride nova, kvalitetno drugaè- na barva, ki zaradi moène poteze z lopatico ustvarja transparence, prosojnosti. (...) Barva je v pravem fiziènem in metafiziènem odnosu z drugo barvo.”7 Prav ta naèin slikanja omo- goèa Metlikovièu, da imajo poseben uèinek tudi njegovi vitraji in druga dela v steklu, ki jih v zadnjih letih ustvarja skupaj z obliko- valcem stekla Stojanom Višnarjem. Polaganje razlièno obarvanih stekel po slojih in njihovo spajanje (fuzija) pri visokih temperaturah pri- vede do novih barvnih efektov, celoto pa op- lemeniti še ekspresivna èrna linija s èopièem, s katero slikar prek tako nastale veèbarvne steklene plošèe zariše obraz, ptico, angela, zvezdo ali kakšen drug simbolièen lik. Udejanjanje Metlikovièevih likovnih za- misli v tako razliènih materialih ter bogata ikonografija nedvomno ka`eta na njegov izre- den umetniški potencial, ki se ka`e v številnih dobro premišljenih in zasnovanih umetniških delih. Marko Ivan Rupnik je zapisal, da so Metlikovièeva dela pravzaprav “itinerarij, 1    # vodnik po postajah njegovega notranjega do- gajanja. To je slikarstvo odnosov in iskanja. Iskanje resniènega, tistega zadnjega, trdne- ga, ki umetnika vabi in mika z luèjo, jasnost- jo, z bivanjsko trdnostjo. (...) To je te`ko in tvegano iskanje zadnjih stvari znotraj psi- he, ki je osebna in dinamièna.”8 Po njego- vem gre pri tem slikarstvu za “notranjo re- snost, ki nujno posega v ontologijo osebe. (…) Navidezna lahkotnost in poetiènost fi- gur v Metlikovièevem slikarstvu je v bistvu osebnostno te`ka in polna, do skrajnosti po- membna odloèitev, ki se doloèi v vsaki po- tezi, v vsakem poskusu.”9 V zvezi z Metlikovièevim ustvarjanjem bi rada omenila Rilkejevo metaforo iz Devin- skih elegij o angelih kot pticah duše, ki se je slikarja še posebno dotaknila: Vsak angel je strašen. In vendar, gorje mi, pojoè vas izzivam, ker vem za vas, ptice duše, skorajda smrtne.10 Matej Metlikoviè s svojimi deli dokazuje, da je zanimiv in prodoren umetnik, ki ne- nehno išèe nove poti, moè in navdih pa pre- jema iz neskonènega sveta umetnosti in svoje globoke meditativne notranjosti. Uvodno predstavitev avtorja in naše razstave lahko lepo sklenem z mislijo Milèka Komelja: “Tako kot nekoè Kregar in še kdo je Met- likoviè osebnost, ki se ji v rokah in pogledu vse naravno tako rekoè samoumevno spre- minja v nadnaravno, smrt v `ivljenje in zem- lja v mistièno porodnico neba; s tem pa se njegova umetnost zelo vidno uvršèa med pre- novljene oblike našega kvalitetnega religiozno obarvanega in v bistvu ekspresionistiènega, v posebnih nalogah tudi cerkvenega slikars- tva, ne da bi kakorkoli izstopala iz èisto umet- nostnih te`enj èasa, ki naglaša nujnost èim izrazitejših osebnih poetik, in zato zagotavlja kvaliteto tudi na tem tradicionalnem, nekoè osrednjem, a dolgo in pogosto tudi še danes estetsko zanemarjenem podroèju.”11 * Besedilo je povzeto po: Matej Metlikoviè, Nataša Polajnar Frelih: Matej Metlikoviè, Iluminacije / Illuminations, Stièna, Slovenski verski muzej, 31. marec-31. julij 2006, razstavni katalog, 2–5 1. Ivan Štuhec, Kozmièna liturgija slikarstva, januar 2002. Objavljeno v elektronski reviji LOGOS: www.kud-logos.si/LOGOS-1-2002/kazalo-1-2- 2002.htm. 2. Milèek Komelj, Bivanje v soju svetlobe, Delo, 7. novembra 1994, 7. 3. Komelj 1994: 7. 4. Glej blok tekstov o Messiaenu v:Tretji dan, april 2000, št. 4, 65–124. 5. Pismo Karin von Maur, 12. avgust 2004. V knjigi The Sound of Painting (Prestel, Munich, London, New York,1999) je avtorica, ugledna umetnostna zgodovinarka, dolga leta direktorica in kuratorka Staatsgalerie iz Stuttgarta, pokazala na neloèljivo prepletenost modernega slikarstva in glasbe. 6. Milèek Komelj, Religiozno slikarstvo Mateja Metlikovièa, Naši razgledi, leto XL, št. 20 (955), 25. oktobra 1991, 585–586. 7. Marko Ivan Rupnik, besedilo v zgibanki k razstavi slik in risb Mateja Metlikovièa, Mala galerija v Mestni hiši, 24. junij–17. julij 1983, Gorenjski muzej Kranj. 8. M. I. Rupnik 1983. 9. M. I. Rupnik 1983. 10. Rainer Maria Rilke, Devinske elegije (Druga elegija), prevod: Kajetan Koviè. 11. M. Komelj 1994: 7. 1   Bo`ièna noè / skica za vitraj (izrez), 2006. Risba s tušem na papir.