LOJZE K O S S I Kenwick,W.A.6107 April 1990 Šestnajsta izdaja. Kenwick Road, (09) 4591828 t medseboj ne stike. Cenjeni bralci! Kaj je narobe z našim vremenom? Mnogi od nas v zapadni Avstraliji se čudimo, da pada dež v visokem poletju in da je mrzlo kot v sredini zimskega časa. Novice iz Evrope,kar se tiče vremena, so tudi osupljenja vredne, so presenetljive in nepričakovane. Prave zime tam skoraj več ne poznajo. V Frankfurtu in Berlinu imajo pomladanske temperature in počele so cveteti cvetlice. Ponekod poznajo sneg le Še iz spominov. Svet se obrača v narobno stran. Tukaj v zapadni Avstraliji skoraj nimamo več poletnega vremena in v daljni Evropi ni ved prave zime. Ali je dostikrat napovedani "Green-effect res že počel delovati ?? Brez dvoma so ti vremenski pojavi znanilci svetovno-Širokih vremenskih sprememb. Z uradne strani se o tem tukaj ne sliši nič, drugače bi se moralo odkrito priznati, da se je ta problem že dolga leta ljudstvu prikrival, samo da se vzdržuje narod v napačni miselnosti; "Don't worry,-she'll be alright" (ne skrbi se - vse bo v redu). Seveda,ker smo ©"luknji" v ozonu že slišali in drugače tudi že dobili predstavljene vizije za bodočnost, moramo začetne posledice vremenskih sprememb temu ignorirajo mediji dogajanja v naravi in ozračju, le postransko. Trgovske postaje radia in televizije nam sicer vedno trobijo kaj se dogaja v Perthu in v okolici, nobena pa ni objavila, da je v Hobartu bil zasedal mednarodni kongres znanstvenikov za varstvo narave. Znano je, da depresivna poročila škodijo kupčijskemu oglaševanju in reklamam na T.V. in radiu, ker odbijajo kupce. Državne postaje SBS in ABC so kongres sicer zaslužno omenile, niso se pa spustile v podrobnosti. Rezultat kongresa je tudi občutiti.KIjub jih objavljajo m bij. ie površno omenjen. Šele v .etu on r/-\ bile posledice vremenskih sprememb v Avstraliji toliko preteče, da bi uničenje okolja začelo vplivati na naše življenje. Ampak do takrat, - "Don't worry mate". Ki, navadni ljudje, tukaj v zapadni Avstraliji bi se resnično morali vprašati: Ali namerno mislijo, da je narod v W.A. neumen? Ali se kdo boji reakcije naroda, Če bi mu odgovorili na niz vprašanj ter mu raztolmačili dogodke, ki se v resnici dogajajo in kopičijo? Vprašajmo se, kaj bi se v resnici zgodilo, če bi mi vsi točno vedeli koliko je ura. Ali bi v NSW in v Victoriji delavci, ki podirajo drevesa in krčijo gozdove šli na štrajk, da ne bi še naprej uničevali okolja za našo bodočnost? Ali bi mi, vsak posameznik, nase življenske navade temeljito spremenili? Ameriški predsednik, Bush, je nedavno bil prisiljen, da je v govoru na televiziji moral ameriškem narodu priznati, da so napovedi vremenskih sprememb za v bodoče bile napačne in neresnične.Svarila sovjetskih znanstvenikov so se pa uresničila. Globalne temperature bi se po podatkih ameriških znanstvenikov do leta 2030 vzdignile za eno stopinjo celzi,ja. Ampak že 1( 1990 se je baje temperatura vzdignila za eno stopinjo. Ce mi takoj nekaj ne podvzamemo, je rekel ameriški predsednik, bo arugače za človeštvo prepozno, V avstralskih medijih smo slišali o tem govoru ame- riškega predsednika toliko kot nič. V Hobartu so bili svetovni znanstveniki v mnenju zedinjeni,da se bodo razvojni učinki "Greenhouse-effecta v besnem tempu Širili.Vsako leto bomo ljudje in živali bolj ali močneje občutili otežujoce posledice vremenskih sprememb. To leto so težka neurja v Evropi, katera jo rušijo. Avstralija je bila poplavljena od močnega dežja, kot v njeni zgodovini še ni bilo primera. V poletju, ko tukaj nikdar ne dežuje, se je mesto Kalgoorlie utopilo v dežju - v sredini puščave. V Sydneyu je padala v neurju toča, v premeru do 8 cm. Po mnenju znanstvenikov je to le skromen začetek tega,kar imamo še za pričakovati. Največ znanstvenikov je mnenja, da je svetovno okolje, katero vpliva na klimo in vreme že tako poškodovano, da je dvomljivo, da bi se vreme dalo še popraviti, se pravi, pod današnjimi pogoji. Ledena meja na južnem polu se bo baje približala polu za 1.500km.v 1.1990. To pa ni posledica talenja ledenih gora in drugih ledenikov,da bi povzročala vzdig morske površine. Na svetovna morja vpliva preveč klimatska toplota. Ta segreva morja in to gretje povzroča Širjenje vode in s tem dviganje morske površine. Recimo, da se je morje ogrelo za eno stopinjo Celzija. Ta stopinja povzroči, da se morska površina vzdigne za okrog 50 cm. Znanstveniki računajo da se bo ozračje, s tem pa tudi voda, do leta 2050 ogrelo za okrog 4-5 stopinj celzija. Morska površina se bo v tem primeru vzdignila do dveh metrov. Ce se to zgodi, bo velik del Pertha pod vodo,ne da govorimo še o Evropi —. Ja, mi smo srečen narod, tukaj v zapadni Avstraliji. Sicer smo tukaj zelo malo informirani o kakršnikoli že dogodkih - saj živimo popolnoma ob strani sveta ampak mi živimo v miru in ga tudi uživamo, se pravi,pote», ko smo plačali naše davke in druge račune. Zakaj bi si pa tudi delali skrbi o odmišljenih in težko razumljivih stvari, takšne kot je okolje in bodočnost? Saj je vendar do sedaj šlo vse lepo naprej in zakaj torej ne bi šlo tako še naprej? Zraven tega, kaj naj posameznik že napravi, da bi vse te dogodke preobrnil? fatalno je: posameznik ne more napraviti niči! V2 (nemška vojna raketa) naj bi raziskovala plast ozona! V "Imperial war museum" v Luxford-u (Angleška) so našli dokaz, po katerem je v Peenemuende razvita raketa V2 bila namenjena, da bi se uporabljala za raziskovanje atmosfere. Eden od izumiteljev, profesor Erich Regener, meteorolog, je vodil prva raziskovanja ozonske plasti, dokler ni bil odpuščen z univerze Stuttgart, ker je bil poročen z Židinjo. Ob začetku vojne je bil prof. Regener premeščen v neki specialni laboratorij, njegove prošnje da bi deloval še naprej na raketi, so pa bile odbite. Prof. Wernher von Braun je pozneje dejal: ko se je vojna situacija poslabšala, je raziskovanj.e višinske atmosfere postalo nemogoče. Tako so se zaustavila in zaspala vsa raziskovanja ozonske plasti za mnoga leta. Prof. Regener je umrl leta 1955. Njegov sin Viktor nadaljuje očetovo delo na univerzi New Mexico. Kdo ve v kakšnem stanju bi bil ozon dandanes, če bi prof.Regener smel takrat nadaljevati s svojim raziskovanjem višinske atmosfere.rtogoČe bi bil "problem luknje v ozonu" danes že rešen, Če bi do poškodbe sploh prišlo! ------------Iskreno DOMACI NAČRT Ali veste kako se zgodi, ce človek doma kaj načrtuje? Jaz sem že ugotovil. Pri nas je bilo takole načrtovano:po prihodu z dela in iz šole otroka napišeta naloge, po večerji hčerka pomije posodo, sin gre v gostilno po točeno pivo, potem smeta oba do devetih gledati televizijo,ded gre s psom na sprehod,babica že poprej skuha večerjo,pripravi in pospravi mizo, jaz pa prižgem luč. Po večerji tudi mi gledamo televizijo. Tak je bil načrt. V resnici pa se je dogajalo takole: žena je naredila naloge iz češcine in ruščine, jaz iz matematike in fizike. Led je peljal psa na sprehod in mimogrede skočil še po pivo. Babica je skuhala večerjo, pripravila in pospravila mizo ter pomila posodo. Kaj pa otroka? Gledala sta televizijski program od začetka do konca. PROTEST Zakaj si prišel pijan domov? Prišel? a nisi videla, da so me prinesli ? mc Cilka Žagar N S W. Ekonomska politika bodočnosti V preteklosti so si nemški graščaki gradili gradove po Sloveniji. Po vojni so te graščine podedovali komunistični mogotci. Zgražali smo se vsi, ko smo gledali bogastvo romunskih komunistov in revčino romunskega naroda. Vse to lahko vidimo tudi v Sloveniji. Najlepše dele Slovenije so si po vojni prisvojili komunistični terani. Zdaj se vzhodna Evropa veseli svobode. Nemci se veselijo združenja, svet se rahlo boji podrtega ravnotežja. Slovenci se veselimo evropske skupnosti, da bi se rešili trenutne stiske. Komunizem propada, kdo si bo v bodočnosti lastil ogromna bogastva bivših komunističnih mogotcev? Politika bodočnosti je ekonomska. V bodočnosti bodo vladali strokovnjaki, poslovni ljudje, ki bodo tekmovali na tržišču. Mnogi se že tožijo, da imajo vse stranke isto ideologijo. Narodi ne zavzemajo več drugih narodov s puškami temveč z dolarji. Japonci so pokupili najlepše kraje naše avstralske zlate obale, mnoge druge turistične kraje in farme... Nekateri so trdili, da so to investicije, ki bodo bogatile Avstralijo in dale zaposlitev našim delavcem. Opazili smo zdaj menda že vsi, da Japonci zaposlujejo svoje ljudi, na trgovinah imajo japonska imena in mnoge ulice imajo dvojezične napise. Mogoče zaposlijo Japonci avstralske čistilce; teh se ne vidi. Japonci so uspešno zavzeli izbrani del Avstralije brez orožja. V vojski vidijo ljudje pred seboj sovražnika tu pa vidimo samo uglajene, prijazne, poslovne ljudi. Slovenija je biser srednje Evrope za katerega bi mnogi magnati plačali astronomske cene. Ponudbe bodo nujno vabljive posebno v času ekonomske stiske. Prvi in najbolj važen zakon nove slovenske ustave bi moral onemogočiti prodajo Slovenije tujcem. Paziti moramo na vsak najmanjši delček domovine, če nočemo postati sužnji ali brezdomci. Slovenci so bili stoletja tlačani tujih grofov. Zgodovina se rada ponavlja če ne bomo previdni. Izraelci so tisočletja vandrali, da so si s krvjo spet kupili svojo domovino. Če zakon ne bo strogo zaščitil našo zemljo, bodo v Času revčine doma premamili kupci tiste ki vladajo in tiste ki trpijo pomanjkanje. Ko je zemlja enkrat prodana tujcem, ostane tuja. Vsak kos prodane zemlje je kot rak, ki se širi počasi naprej, kasneje, ko je prepozno pa vse hitreje do smrti. Zanima me in zanimati bi nas moralo vse, kakšni so zakoni o prodaji naše zemlje. Pozdravljeni, Jože in Cilka Žagar. 4 Sin, ti nisi pil našega vina ti nisi nabiral naših poljskih cvetlic, in pel sredi noči na vasi. ti nisi poslušal pomladnega petja ptic, Tvoja je ulica petega kontinenta, nisi občudoval spretnosti naših žanjic. Poslušava pesmi o lipici zeleni, Ti nisi pasel krav sredi naših dobrav, oba se vračava, nisi nosil Šmarnic na okna deklet, svojega jutra isčeva. + V bodočnosti smo,dolgovi so plačani. ne ga zapraviti. Kam gremo, kje še nismo bili? Take dni je treba izkoristiti! Nadelali smo se, na zdravje! Nič nimaš od dneva doma. Naj živi! Vsak rad živi. Sveti se kuhinja, Le spi, nikamor se nam več ne mudi. sobe so opremljene, čas hiti. Dan je kot studenčnica, Uživajmo dokler smo mladi! V POSTELJI Veš kaj Mara, med tem ti pa res ni treba jabolka jesti! Zakaj pa ne? Eno zadovoljstvo pač moram imeti! USTANOVLJENO SLOVENSKO"-AVSTRALSKO DRUŠTVO ZA POMOČ DEMOKRACIJI V SLOVELIJ I-VIKTORIJA Pred Kratkim je bilo takšno društvo ustanovljeno v Sydneyu, sedaj pa še v Melbourau. V nedeljo,18.februarja 90.se je zbralo v dvorani Verskega središča Kew, kljub temu,da je bil sestanek sklican na hitro in objavljen le enkrat na radiu 3EA, več kot 100 Slovencev. Prišli so zato,da bi slišali kaj več o tem kako naj bi,po vzoru sydneyskih rojakov tudi mi,Slovenci v Viktoriji,podprli demokratična gibanja doma v Sloveniji. Iz pričujoče politične scene v Sloveniji je jasno,da predvolilni boj za prve svobodne volitve po drugi svetovni vojni,ki bodo aprila letos, ne bo e-enakopraven.Zakaj? Kdo ima za seboj dobro finančno podporo in kdo je nima, tega verjetno ni treba prav posebej poudarjati. Zveza komunistov, Zveza socialistične mladine,Socialistična zveza delovnega ljudstva,ki jo je J%e Smole preimenoval v Socialistično zvezo,vse in še posebej ta zadnja,imajo izredno močan vpliv na slovenske medije.Vsi so tudi poklicni politiki in opravljajo svojo volilno kampanjo v času svoje službe. Seveda to ni slučaj z opozicijskimi strankami.Njeni člani in voditelji ima jo druge poKlicne obveznosti,največkrat stroške plačujejo kar iz svojega,že tako obubožanega žepa;skratka,revni so kot cerkvene miši.Komajda imajo kje kakšno sobico s telefonom. Njihov neodvisni časopis "DEMOKRACIJA" je tudi komaj zaživotaril.Sedanj:' glavni urednik časopisa je Janez JanŠa(iz četverice obsojenih)in odgovorni urednik je Igor Bavčar. Pet opozicijskih strank se je zato,da v Času volitev ne bi prišlo med njimi do razdiralnih konfliktov,združilo v eno organizacijo,DEMOS.To so: SLOVENSKA DEMOKRATIČNA ZVEZA,SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA,SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI , SOCIALDEMOKRATSKA ZVEZA SLOVENIJE IN ZELENI SLOVENIJE. *** DEMOS je moral odpreti svoj žiro račun v Muenchenu,kjer je ustanovljeno MEDNARODNO DRUŠTVO ZA PODPORO DEMOKRACIJE V SIOVENIJI.Spomnimo se enega od soustanoviteljev tega društva,ERIKA MODICAfki nas je obiskal tukaj v Avstraliji pred tremi meseci.Takrat nam je tudi pojasnil zakaj denar,oz.devize Demosovci ne morejo oz. neradi sprejemejo na domače naslove. Predsednik LEMOSa,kandidat za predsednika SR Slovenije Dr,Jože Pučnik je torej protikandidat komunističnemu voditelju Milanu Kučanu. Dr. Pučnik se je sydneyskim rojakom še zahvalil za poslano pomoč,13.ooo dolarjev,naproša pa vse nas za daljno pomoč,zaradi nabave najnujnejše opreme, ki naj bi zagotovila možnosti predstavitve Demosovega programa slovenskim volilcem v Sloveniji. ZA KAJ SE BORIJO DEMOSOVCI? Borijo se za postkomunistično SlovenijolZa spremembo slovenskega političnega zemljevida torej,s katerega naj bi izginili vsi simboli in sledi vlada-vinejki je pripeljala Slovenijo in celotno Jugoslavijo tja kjer je danes. Srp in kladivo sta padla in še padata po celotni Evropi. Slovenski volilci bodo kmalu postavljeni pred usodno odločitev.Ali se zaupati slovenskim komunistom ali ne?! Res je,da je njihov današnji vodja,karizmatieni Milan Kučan dosti boljši od svojih predhodnikov.Res je tudi,da smo zadnje čase večkrat zaploskali,saj se je trdno(moral se je)postavil po robu apetitom v nekaterih drugih delih Jugoslavije,pa tudi zveznim organom.Kijegova partija se je odcepila od Zveze komunistov Jugoslavije,spremenil je partijske simbole in celo ime v ZK Zveza za demokratično obnovo Slovenije.Vendar krvave izkušnje iz pretekle in polpretekle zgodovine ne morejo biti pozabijene.Resnice,ki se še vedno odkrivaj sramotijo vse nas,ki smo komunistom kdaj verjeli ali jim pripadali.In prav ta zgodovinski spomin je za današnje partijsko vodstvo tako destrukriven. Plačevati mora dolgove svojih prednikov. Zato je sedaj Čas tudi za nas,Slovence po svetu,da vsak po svoje izrazimo svoj o „bolečino ali pripadnost.Pred vsem pripadnost domovini-1jubljeni Sloveniji.Cas je,da postanemo tudi mi delček reševalne ekipe,ki naj bi poskušala rešiti to,kar se ševSploh rešiti da.Čeprav smo Slovenci tako zelo apolitični saj je dokazano,da še vedno nismo politično emancipiran narod(kot taki pa bi se težko prištevali v Evropo 21.soletja)prebudimo se,da ne bomo večno prav zaradi te apolitičnosti služili tuj epa gospodarja. Res je,tisočerih bolečin ni moč izbrisati kar Čez noč,bolečin o katerih nam je-gin j eno govorila tudi voditeljica Radia 3-EA, Helena Leber,na slovenski radijski oddaji 19.februarja,nekaj ur po ustanovitvi Društva za podporo demokracije v Sloveniji,sicer pa je prav ona(razen Ivota Leberja,patra Bazilija, Petra Mandelja)bila ena od najbolj energičnih organizatorjev tega prvega sestanka.Na radijski oddaji je dejala: Res je,moramo prisluhniti tudi nekaterim našim ljudem,ki pravijo, ja.meni je Jugoslavija vzela vse;dom,zdravje,družino.Prišel sem v tujino,da to pozabim in da ponovno zaživim v miru.To je resnica.Marsikdo izmed naših rojakov je doživel preveč,da bi bil danes še priprevljen pomapati v kakršnemkoli smislu,oz.reagirati na to,da ravno ta dežela,ki mu je vzela vse,sedaj kliče za njegovo pomoč.Krivice se še nosijo globoko v srcu.Žalostno je,da so vse to doživeli,toda kljub temu je sedaj nastopil Čas,da pomagamo tistim ljudem doma,ki se borijo,da se nastale krivice,če že ne popravijo,p^ vsaj priznajo. Krivice,ki so bile storjene tisočim po drugi svetovni vojni.Gas je,da spregledamo,da v Sloveniji danes živijo ljudje.ki takrat niso bili še niti rojeni in ji sedaj čaka težka bodočnost.Morda so tudi oni zaživeli presvobodno in prelahkO;vse jim je prišlo na prelahek način,med tem ko smo mi tukaj trdno delali,da si zaslužimo--naš kruh - na tuji zemlji.Doma pa smo zapustili vse. Ne gledajmo pa sedaj,v trenutku tako Črno in pomagajmo... Po teh Heleninih besedah se povrnimo zopet na naš sestanek,na katerem smo, kot že omenjeno,18.februarja ustanovili Slovensko-avstralsko društvo za podporo demokracije v Sloveniji-Viktorija.Pojasnili smo namen-zakaj smo ea ustanovili. Na sestanku je kot p;rva podala pojasnitev Helena Leber, za njo pa še Ivo < Leber,predsednik Sveta slovenskih organizacij v Viktoriji Peter Mandelj ter pater Bazilij A.Valentin. Večina v dvorani prisotnih je potem postavljala vprašanja in nekateri so povedali tudi svoje mnenje.Nekako skoraj enotni pa smo si bili,da se pridružimo sydneyčanom(seveda če nas sprejmejo)in delujemo skupaj.Po formalnem delu sestanka je okrog naše mize na odru kar zabrenčalo,Tri je smo morali sprejemati denarne prispevke za pomoč DEMOSU in vpisovati člane v naše novo nastalo podporno društvo.Zbrali smo okrog 2.500 dolarjev in pridobili 43 Članov. Denar je začasno prevzel Ivo Leber,ki je bil izvoljen za blagajnika,saj zadnje čase tako uspešno opravlja dolžnost"zbiralca" prostovoljnih prispevkov in je postal že pravi slovenski "treasurer".Dogovorili smo se tudi,da se bomo do volitev v Sloveniji redno sestajali in se dogovarjali,kako bomo pomagali DEMOSU se vnaprej. Volitve v Sloveniji so pred vrati.Naprošamo vse Slovence,pred vsem v Vik-jriji,da po svojih močeh pomagajo in se nam pridružijo.Prebudijo naj se tudi ^naši rojaki v Canberri,Queenslandu,Perthu in Adelaidu. Četudi Demosovci ne zmagajo na volitvah - nič zato,bodo pa drugič,toda ostal jim bo prijeten občutek,da jih avstralski Slovenci v najtežjih trenutkih nismo pustili na cedilu.Da smo torej vedno in povsod prisotni v tem slovenskem kulturnem prostoru v katerega spada tudi politika. SLOVENCI, PRISLUHNITE SVOJI VESTI! ENOTNO ZA NASE PRAVICE! Brez družine je Človek Robinzon *** Sama beseda DEMOS ima brez prijateljev samosevec, dvojni pomen. Je grška beseda, ki brez naroda izkoreninjenec, simbolizira narod, ljudstvo. V brez interesne oripadnosti primeru današnje slovenske poli- Don Kihot.... tike pa označuje demokratično (Pavle Bratina ob kongresu opozicijo Slovenije. Slovenskih krščanskih demokratov) Prispevke pošljite na: DEMOS P.O.Box 197, Kew 3101, Victoria. Naznačite "za DEMOS". K . , Melbourne, februarja 1990. ^apisaia ¿^scc^L G JE 1 XHf£T NttX/ Jugoslavenska je š tam pa tek nakon londonske sudske zavrzlame počela sramežljivo izvjeStavati o knjiži Nikolaia To l s toy a, britanskog historičara 1 na-vodnog pranečaka slavnog ruskog pisca, naslov koje je The Minister and the Massacres (Minister i masakri). U njoj je sir Harold Macmillan. biv&l britanski premijer. gotovo izjednačen s naclstlč-kim ratnim zločine ima, jer je IMS •prisilnim deportacijama odveo u smrt de-setke tisuča ruskih i j ugosla ven skih protivnika Staljinova i Titova režima«. Tolstoy je. uz pomoč stanovi tog Nigela Wattsa, nakon toga napisao i pamflet protiv još živučeg lorda Aldingtona. ne-kadašnjeg vojnog upravitelja okupaci-one zone u Austriji koji je optužen za potpisivanje naloga za izničenje kvjslln-ga Uslijedila je tužba protiv autora pamfleta i dugotrajni dokazni postupak, a na BBC-ju je napravljena i dokumentarna emisija posvečena kontroverznim zbivanjima iz svjbnja 1945. iz koje se moglo zaključiti da bi se krug potencijalnih »zločinaca«, i to onih najtežih, mogao joS proSirivati. Prije mjesec dana napokon je donesena l presuda, izuzetno nepo-voljna za Tolstoya i Wattsa, jer se njome zabranjuje i dal j nje rasparčavanje knji- fte Minister and the Massacres, a tuiite-ju m d od jel] u je astronomska odlteta u iznosu od mltijun 1 pol funti. Tolstoy je iskoristio priliku da tu * ne pravd u kotom mu se žele zapušitt usta« proko-mentira u magazinu Start, napomenuvši da če zasad ne poznati beogradski izda-vač prevesti tu knjigu i za jugoslavensko trži&te. Ukoliko je to točno, britanska bi se afera prenijela i na lokalnu, zacljelo ■demokratskiju« političku scenu. I Praktično vješanje U Britaniji je pitanje deportacije zarobljenih kvislinga pitanje osobne 1 ple-mičke časti po jed in i h uglednika, ali za; sudionike jugoslavenskih ratnih zbivanja problem je neusporedivo složeniji, vezan i uz samu bit krvavih ideoloških polarizacija Znatan dio onih kojj su likvidirani kod Bleiburga. barem prema tumačenju oficira Jugostavenske armi-je, bili su neposredno u pleteni m ratne represalije protiv nevinog stanovniStva s obzirom da su se i formalno nalazlli u Paveličevom, Nedičevom ili Rupniko-vom aparatu S njima se. dakle. postopalo Istim metodama koje su oni sami uveli u ratni -kodeks«. Ključni problem ipak nije u tome, nego u činjemcl, za koju j oš nisu iz nese ni pravi protuargu-menti. da partizanski meci nisu bili selektivni. odnosno da je od njih poginulo i mnogo onih čija se jedina krivica svodi-la na političko nes lagan je s novim po-retkom, a da se ne spominju i nevine žene i djeca. $vi oni zacijeto i nisu bili predvideni za strijeljanje. ah u tim okolno-stima, točnije posvernašnjem kaosu na jugoslavensko j granici, bilo je to «praktično« rjeSenje. Oslobodivši se suvišnog -tereta«, i jugoslavenske i britanske jedi nice imale su slobodne ruke za hvata-nje preostalih njemačkih i kvislin&kih formacija, čime je rat i na tom «slijepom erijevu« Evrope priveden kraju. Činjeni-ca da se iz «prakticizma«, možda i «preventive«, masovno ginulo i od partizan-skog oružja. bila je punačetirl desetlje-ča tabu za jugoslavensku javnost, a svatko je pronalazio svoj argument za nemiješanje u tu temu Unatoč tome, ona se vrača na najneugodniji način, upravo preko Tolstoy evog neskrrvenog antiko-munizma. A taj »borac za ratni moral« stavio je Titovim i britanskim oficirima na duSu desetke tisuča ranijo več razo-ružanih kolaboracionista, ne računajuči one koji su zarobljepi prije negp Sto su se uspjeli predati zapadnim saveznlci-ma- Točne brojeve nije' moguče ustapo, viti,-jer spiskovi nisu pravljenj niti je na ■ to tada itko ozbiljnije pomišljao. Oskud-na jugoslavenska dokumentacija 'nalazi j se i d anas, ako je vjerovati novlnarimai Mladine, u policijskim arhivjma, ned6-: stupna za istraživanje. ' Ali, dok je muk jugoslavenske javnosti stvarao dojam prividne nezaln ta rastra-' nosti za taj problem. Bieiburg je blo i ostao tstožeri okupljanja hrvatske i slovensko emigracij«, dijelom čok 1 on« Brpska. U tome su, Sto Je rijedak slučaj, prevladane sve političke, Ideološke i' stranačke razlike. Spominjanje tog ko-; ruSkog gradiča. za emigrante ujedno i: simbola »komunističkih zvjer stava«. re-< dovno Je bio pouzdan argument zaj ustrajanje na ortodoksno) antljugosla- venskoj liniji. Zapadnoj je javnost Bieiburg. StoviSe, predočen kao «hrvatski superkatyn«, dakle pandan mučkoj likvidaciji poljskih oficira koja je izvedena po Staljinovu nalogu. O dogadajima iz svibnja 1945 pisao je gotovo svaki emigrantski publicist, navodečl, u pravilu, veču cifru od one prethodne. Karak-terističan se primjer može pronači u P& $mu iz Hrvatske Ivanu Meštroviču, gdje se barata s 300000 ubt jenih vojn tka kod Dravograda i Maribora, Sto daje ratnu bilancu žrtava >srbo-komunizma« od oko 500.000 Hrvata; viSe nego Slo su uči-r.iil -Turel kroz sto godina«. Rukovod-stvo HSS-a nije bilo naklonjeno ponaia-nju ustaSke vlasti, ali je Bieiburg prihva-tilo kao ■ hrvats k u tragedij u«, naglaSa-vajuči da su večinu tada predstavljali prisilno mobilizirani domobrapt, medu njima i mnogi simpatizeri njihove stranke. Zato je Juraj Krn je v ič, Mačekov nasljednik, i u periodict HSS-a iziiao ■ tvrdnjama da se poaljednjih dana rata predalo ili je od Britanaca bilo izručeno, •oko 200000 hrvatskih vojntka l oko 300.000 civilnog pučanstva«, od kojlh gotovo nitko nije preživio. Udružena emigracija izdala Je 1976, 1 zbornik Bleibur-ška tragedija hrvatskog naroda (priredi vač t Frano Nevlstič i Vinko Nikollč). u kojem su se usuglasili oko -200.000 hrvatskih žrtava«. Posljednja velika-emigrantska manifestacija vezana uz taj dogadaj zbila se 19BS, kad je u samom Bleiburgu odrtana javna komemoracija, pračena adekvatnim političklm sad rta-jima. I Rekonstrukcija dogadaja Iako se prije pojave Tolstoyeve knjige u Jugoslaviji time mahom nije operiralo, blajburikim su se kontroverza,ma bavili i mnogi drugi inozetnni historičari Neki !od njih, primjerice Nijemci Kiszling. Hory i Broszat, tinlll su to revizionl-st^čkih razloga, pa -su ^se oslanjalt nd, emigrantske izvore Nagli je interes pt>. ¡taknuo slavni sovjetski disident Alek, ,sandar Solženllcia koji je u>Arhipelagu \CuJag potaknuo Interes za sudbtnu Ko-^ka-Ukrajinana i Rupa-viftsovaca, afl k podsjetio da se tfiisto odnosi 1 na Jugoslavenska kvislinge. Teme*su 36 tada pifihVatill 1 nel^i britanskiliistoričari, sa zaključcima različltim od op i h Tolstojevih. da bi 1987, bio organiziran 1 prvi' mediinarodni «impozlj o prisilnim izru-čfenjima posllje drug o g 3vjetskog. rata, čiji je'organizator bilo oksfOrdsko sva-učilISte. Sudionici'tog skupa, medu kojl-ma nije bilo jugoslavenskih historičara. različito su tumačili pitanje odgovornosti za izruiivanje uu-obljenlka na jugo-slavensko-austrijsko) granici, ali su se navodno složili u ocjeni da je to značilo' put u slgurnu smrt Jedan od sudionika oksfordskog skupa, britanski historičar Robert Knighti iste Je godine na okru-glom stolu jugosiavensko-brltansklh istraživača drugog svjetskog rata naii- danas, is. 1. imcl 26 Ji roko komentirao Tolstoyevu knjigu, objavljenu godinu dana ranije. dapače odbacio «urotu. dijeta britanskih politi-cara u korist Tita i Staljina. U Jugoslaviji se ni nakon toga nitko nije upustio u ozbiljniju analizu blajburškog slučaja, mada je Knightovo izlaganje štampano u zborniku Konec druge svetovne vojne v Jugoslaviji, Jedini je ozbiljniji izuzetak bio Franjo Tudman u svojim Bespučlma povtjesne zbiljnosti, za kojeg je slična metodologija narastanja jasenovačkog i bleiburškog mita. kao .i obostrana potreba da se bez ikakve mjere umriožavaju srpske i hrvatske žrtve, dokaz «naka-znosti« drufitvenlh tokova koji to stimu-Ura ju. Rekonstrukcija svibanjskih dogadaja posljednje godine rata u Jugoslaviji do-ista mje jednostavna. Nedostaju pojedine činjenice, dokumenti, analize, dakte sve ono što osigupava provjerljivost znanstvenog zaključivanja. dok s druge strane objavljeni tekstovi obiluju su-bjektivizmom j ideoloikorrr isključivo-šču. Početkom svibnja 104S. ostaci ustaško-domobranske vojske povlačili su se u pravcu Dravograda, nadajuči se da če s austrijske strane granice naiči na za-padne saveznike, predati im se i tako izbječi kaznu koju su im namijenile jedi-niče J ugoslavenske armije. Nastala je trka s vremenom, u k o jo j su i Titove snage činile nadljudske napore da bi predu-hitrile eventualnu benevolentnost An-glo-Amerikanaca, U to se, da bi priča bila još zamršenija, uplela krupna politič-ka kombinatorika oko novog definiranja zapadnih g ranica Jugoslavije. Na policaj Edvarda Kardelja nove su jugo-slavenske vlasti, naime. zatrazile pripa-janje cijele Koruške, ne bi li tako «trajno zaštuiie stovensku manjinu«. Od zapad-niii je saveznika, kao prvi korak u ostva-renju tog cilja, zatraien i jugoslavenski udio u vojnoj okupaciji Austrije. Save-znlci mpoAio nisu bili skloni tak vi m pla-novima, a dogodilo se da na njih moraju odgovoriti baš onih dana u kojima je tekla predaja iugoslavenskih kolaboracionista U skladu s ranijim dogovorom, bjeguncirna nije dopqšten slobodan pri-je laz preko Drave, a za to su se pobrinu-le jedi niče 5. britanskog korpusa gene- HISTORIOGRAFIA rala Charlesu Keightleya. Sukob na ju-goslavensko-austrijskoj graniči omogu-čio je jugoslavenskim snagama da opkole ostatke vojske, tada več bivše, Nezavisne Države Hrvatske i nakon pregovora prisile je na predaju. Izobru-ča su se, po svemu sudeči, probjle samo manje ustaško-domobranske jedlnice. i to na britanskoj strani, ali i one su kasni je položile oružje pred saveznicima I Logor Vitkring , Je li s dravogradske i blajb urške strane Drave bilo ukupno 200000 hrvatskih kolaboracionista. kako to večinom tvrde emigrantski krugovi, i koliko' je u toj brojci ili izvan nje bilo civila, žena i dje-ce, velika je enigma 1 Prema svjedočenju publiciste Milana Baste, ta-dašnjeg oficira Jugoslavenske armije, moglo se govoriti o najviše -100000 ne-prijateljskih vojnika-, s tim da je medu njima biio -Nijemaca i če trnka.. Nesporno je. niedutim. da je prije identifikacije nekoliko grupa -pokošeno mlira-Ijeskom vatrom«. O Uojern se dijelu radi-lo, još je veča nepoznanica. No. ni večinu ostalih uskoro nije zadesila bolja sijdbi-na. Kolaboracionisti su odmah 3prove-deni natrag. Cak i do Makedonije. Na tim, isto tako tajno vitim, »marševima smrti« mnogi su ostavili svoje kosti. Preostalima se to dogodilo u improviziranim prihvatnim logorima (zacijelo i u Jase novcu!), iako je vjerojatnije pretpo-staviti, o čemu takoder postoje svjedo-čanstva, da je dio zarobljenika kasnije ipak pomilovan. Tek sada dolazimo do onog što je uzburkalo britansku javnost i inspirira-lo Tolstoy a da napravi pravu hajku pro-tiv Harolda Macmillana i Tobyja Lova, kako se tada nazivao lord Aldington. Dakle, Kozaci i jugoslavenski bjegunci, koji su prije predaje uspjeli dublje pro-drijeti na austrijski teritorij, bili su smješteni u prihvatni logor Viktring. nadajuči se da če otuda biti razaslani na Zapad i u Ameriku. Sačuvana bilješka britanskog kapetana Thomsona, koju je javnosti predočio ljubljanski historičar Dušan Biber, kazujo da se u tom logoru našlo barem 20 339 jugoslavenskih kolaboracionista, od čega 12.100 Hrvata, 5.480 ktMti$Lo«j Mu/4 j d rwvüluOje Kolona zarobljenih njemačkih vojnika i jugoaia venskih k vishnga 9Vibanj ¡945. Srba i 8203 Slovenca. Toliko ih je, biio do kraja svibnja predano jugoslavenskim ' v lasti mu, dok je to isto u čin je no u korist Sovjeta s nekoliko desetaka tisuča Kozaka. Kontroverze oko tog izručenja po-čivaju na izjavi premijera Wins tona' Churchilla od 26. travnja iste godine da. se eventualna ekstradicija može odrešiti samo na vojnike marionetske Nezavisne Države Hrvatske, dok bi ostalima bila osigurana za št i ta od Titovih jedi niča. Spomenute pretenzije Jugoslavenana Korušku bitno su pobrkale te planove. Kako je Jugoslaviji za nedvosmislen.ne-gativan odgovor trebalo dati i neku za-dovoljštinu. čini se da je rješenje nadeno u naglom udovoljavanju zahtjeva za vra-" čanje kolaboracionista iz Vikiringa Pri-hvati li se ta teza, ispada da je očuvanje austrijskog suverenite.ta od. kako to Tolstoy tvrdi, pretenzija •Velike Jugoslavije«, plačeno životima »protivnika Titova režima«. Bilo kako bilo, a u politic! s u sve kombinatorike moguče, bjegunci iz Viktringa su na prevaru utrpani uželje-mličke vagone i. uinjcstc u Italiju, vrače-ni na jugoslavensku granicu. Tolstoy j© u vezi tog «barbarskog čina« podijello mnoštvo britanskih političara 1 vojnih rukovodUaca na »dobre« i »loše«; Medi prvima su, na primjer, Churchill 1 iel-dmaršal Alexander, jer su se -zaklinjalU da neče popuštati Titu, a druge p red vode Las Macmillan, koji je «potajno« do-putovao u Klagenfurt da bi utanačio •sramnu nagodbu«, i danas močni lord Aldington, »naj zaslužni ji- za njenu pro-vedbu. Koliko je uopče rpoguče takvo manihejstvo u državnoj strukturi koja počiva na hijerarhjji prava i dužnosti, shvatljivo je samo onima koji tu močenja društvenih tokova olako podreduju una-prijed zadanim tezama Zamenljiva je, dakako. i jugoslavenska strana' istog problema Titovim je jedinicama vračanje kolaboracionista- bilo garancija da ih, u slučaju naglog zaoštravanja odnosa zapadnih saveznika s a Sovjetskim Save-zom, Britanci ipak neče ponovno napru-žatl i poslati protlv npvih jugoslavenskih vlasti. Najnovija demografska istraživanja ne sagledavaju blajburškl problem u razmjerirna koji su pubiicisUčki zadani. Vladimir Žerjavič, primjera radi, baA u tom segmentu dopuita prlllčno'velike odstupanja, ali nikako ne prelazi red ve ličina od nekoliko desetaka tisuča žrta-va. Trenutno su'stvarnom broju na^tra-dalih. Sto podrazumijeva da svatko od njih Ima 1 konkretno Ime i prezime, naj-biiži Slovenci, ustvrdlvši da je živote U blajburškoj aferi, ali i nakon ekstradicije na masovnim s tratiš t ima na Kočevskem Rogu i drugim lokacijama, Izgubilo oko 10.000 domobrana Za Hrvate i Srbe taj če posao iči neuspored ivo teže, jer podrazumijeva oslobadanje od niza drugih mitova, jasenovačkog po naj prije. Najavljeno preštampavanje optužujuče Tolstoyeve knjige, iako je ona sada u Ve-lijtoj Britaniji izvan zakona, samo ie jed-na u nizu pouka kako je odavno prošlo vrijeme ček an) a da jugoslavenaka biito-rio^rafija sama raičieti sa svojim dubi-ozama. ■ Žaijko KruMi DANAS, 16. 1. 1980. 27 IVILADIISTIN INTERVJU I VROČI ZDAJ! Mlrjana Krlžman, odgovorna urednica strankarskega lista »Evropa zdaj« Zgradba na TomSičevi5 v Ljubljani, kjer jc sedež buržoaz-nega reviziomzma, je vedno bolj podobna prepovedanemu mestu Zadnjega kitajskega cesarja: zunaj v kaosu nastaja nova republika, znotraj pa se mirno vrtijo stari rituali. Vratarji za ■prebojnimi stekli skrbno motrijo prišleke, po dolgih hodnikih pisarji plrp naša jo kupe papirjev, s praznih zidov gleda tovariš Tito. Navzven pa partija s prospektom letalske kompa-nije prodaja novo podobo. V pisitrm v drugem nadstropju je sedež tega najmlajšega partijskega otroka. V začasnem uredništvu Evrope zdaj sedi Mirjana Križman, ki je v tem deset letju opravila nedvomno najbolj Zgledno partijsko kariero: pomočnik komandanta mladinske delovne akcije (1976), komandant mladinske delovne akcije (1977), tajnica Radia Študent (1979). direktor Radia Študent (1982), urednik kulturne rubrike zveznega lisla Mladost (1984), vodja press centra zadnje štafete mladosti (1986), v. d. odgovornega uredniku papir: i a'e ga ligra Evropa zdaj (1989). Vsebinska zasnova drugega partijskega časopisa je preprost;^ to. kar je bilo v Komunistu kontrarevolucija, notranji sovražnik, s pod kopa v naje temeljev državne ureditve in nesprejemljivo, je v Evropi zdaj temelj kakovosti življenja. Partija je s 120(1 nekonvertibilnimi starimi milijardami patinira-nega papirja vstopila v predvolilno kampanjo in prostodušno -npoveduje. da si jc že pred leti izmislila Demokracijo. # Ali ste komunist? Nisem komunist. Komunistka sem. # Kaj lo pomeni? Štejem se za levičarko na politični sceni. V partijo sem vstopila s prepričanjem, da je to politična organizacija, ki lahko s svojo akcijo ustvari pravična družbena razmerja. # Med levičarstvora in produktom, ki ga dajete ud sebe, ni kakšne posebne zveze. Vroči zdaj je po okusu in Vrednotah, ki jih propagira, namenjen malomeščanstvu, smrtnemu sovražniku levičarstva. Pod naslovom Evropa zdaj so se pojavile tri publikacije: luksuzno opremljen osnutek programa ZK, čigar art direetion jc vodil Studio za marketing, dve pa sta časopisni zadevi, ki po estetiki odstopata od iuksuza. Za ti dve številki Časopisa se ne bi sirinjala, da sta desničarski. Namenjeni sta levici, seveda ne samo delavsko-razredni levici, pač pa politično levo razmišlju-jočim ljudem v Sloveniji, kamor štejem tudi intelektualce, kulturnike, znanstvenike itd. 9 Da, to je sedaj moderno, da so stranke prijateljice vseh slojev in vseh barv in dobrikate se vsemu, kar lazi okoli. Ne morem pa verjeti, da ZK lahko zdrži brez razrednega sovražnika. Koga vaš časopis napada? V prvem uvodniku sem zapisala, da želim v medijski prostor ponuditi prijazen časopis. Mislim, daje za prijazen, nenapada-leu, če hočete pacifističen časopis dovolj kadrov in dovolj ljudi, ki lahko z opisovanjem dejstev, dobrih in slabih rezultatov politično nasproti stoječih dosežemo mobilizacijski učinek pri tistih, ki jim je časopis namenjen, • Govorit« v duhu dediščine, ki jo je partija pobrala iz evangelijev. Temelj političnega boja je krščanska ljubezen do liti/njega. Ali ni vaš časopis predvsem orožje v predvolilnem boju? Prva misel je bila manj ambiciozna. Evropa zdaj naj bi bila le predkongresna publikacija, ki naj bi zapolnila vrzel v obveščenosti Članstva. Zadovoljstva je bilo dovolj, da je iz tega nastala predvolilna publikacija, koncept časopisa za prevolilne potrebe pa še ni izdelan. Tudi kadrovsko še ni nič zaeementi-rano. CK bo na januarski seji odločal, kakšna bo nadaljnja usoda. 9 Kdo pa je publika, na katero se naslavljate? Dve ciljni publiki sta. Ena je članstvo, ker ZK računa, da je članstvo tudi njena volilna baza. Drugo so pa nečlani, državljani Slovenije, ki so na volitvah pripravljeni ¡zbrati soeiali-stično opcijo. Predvolilno strategijo bomo naravnali na tisti del družbe, kjer je po svetu volilna abstinenca največja, na mlade in ženske. Ženske in mladi nista dve posebni kasti, ampak družbeni skupini s specifično senzibilnostjo in interesi, ki so se v dosedanji uniformiranosti družbe utopiti. • Komunisti ste izdali revolucijo in restavrimte kapitalizem. Iz teh prvih treh številk se zdi, da ste izgubili svojo govorico. Ali delavski razred, razredni interes, revolucija sploh še sodijo v vas žargon? Tako, kot ste to postavili, ne. Vendar se ne prepoznam v trditvi, da smo komunisti izdali revolucijo, ker se ne morem šteti med tiste, ki so to revolucijo delali. Govorim o članstvu, ki si urejanje družbe predstvalja drugače, kot so si jo predstavljali predvojni, medvojni in povojni komunisti. Jazz rcvolucijo nimam nič drugega kot to, da sem se rodila v družbi, ki jo jc ta revolucija proizvedla. Ne vem, s čim me lahko obtožite, da sem izdala revolucijo. • S tem, da vaš časopis odkrito propagira restavracijo kapitalizma, meščansko demokracijo in svobodni trg. Časopis ponuja predvsem tisto, kar jc od socialističnih dosežkov m socialističnih kategorij manj na no. Lahko vam le navedem Milana Kučana, ki je v uvodu v prvo Številko Evrope zdaj zapisal, da nastaja nova civilizacija, ki črpa iz najboljših dosežkov meščanske rcvolueije in humanistične vizije socialistične revolucije. Sveta ne moremo več deliti na dve zelo jasno prepoznavni polovici, kapitalistično in socialistično. Ne gre samo za svobodni trg in meščansko demokracijo, ampak tudi za drugačno kulturno senzibilnost. individualizem, ki je za boljševika Še bolj grozen od trga in pravne države., . • ... in drugih temeljnih postavk programa socialne demokracije, kije, kot je znano, agenl kapitala v vrstah delavskega razreda. Tudi delavski razred je treba drugače postaviti. Pri nas je zelo nejasno, ali sploh imamo srednji sloj, ali sploh obstaja visoki sloj. Bili smo bombardirani s trditvami, da imamo le delovne ljudi in občane, sedaj pa poskušamo jasneje razmejiti. Obračamo se k državljanom in volilcem. • Komunisti stopijo na pot buržoaznega revizionizma takrat, ko dokončno sesujejo narodno gospodarstvo in uničijo družbo. Potem naenkrat govorite o demokraciji, kut da sle bili že od nekdaj demokrati. Vendar ni še laku zelo daleč čas, ko sle govorili le delavskemu razredu in šuntali policijo in vojsko, naj ščitita njegove interese. Vi ste bili ortodoskni komunist - o tem imam dokumente - se spomnite, kdaj ste si premislili? Ko sem nehala ¿[udirati na FS PN. Vaša trdile v velja ¿a osebo, ki se je intelektualno in politično formirala skozi določeno obdobje. Osebnostna, intelektualna in politična kriza se je začela v tretjem letniku Študija in je trajala kar nekaj časa. Delovna izkušnja na RŠ in soočenje z demokratično javnostjo sta precej prispevala k temu, da sem si - kot pravite - premislila. Vendar ni šlo za obrat - do včeraj sem verjela to. danes pa nekaj drugega. In ta proces Se ni končan. • Koliko bralcev i mate? Težko rečem. Raziskave branosti Se nismo opravili. Naklada prve Številke je bila H50CH), naklada drugih dveli pa po 80 000. Bralce, ki so do sedaj vzpostavili stik z uredništvom pa bi lahko preSlela na prste nekaj rok. • Ko sle že obsedeli) »d tržnosti, ati vsaj veste, koliko izvodov prodate? V tej fazi to ni tržna opcracija. Člani ZK časopis dobijo zastonj. Evidenca prodaj a noSti v kioskih Se ni bila opravljena. • Imate dokaze, da je kdo do sedaj kupil vsaj en izvod? Prodajalci v okoliških petih kioskih ne ravno evforično pravijo, da prodajo po nekaj izvodov na dan. Nekaj desetin izvodov smo ga prodali. Za Časopis, ki je bil do sedaj oblikovan kot člansko ne pa kot tržno blago, to zadošča. • Od kod vam denar? Iz Članarine. • Preprost seštevek papirja, tiskarskih stroškov in distribucije prve de luxe izdaje pokaže, da je je stala 121)0 milijard. Ne mi reči, da ste to plačali iz Članarine. Financiranje prve Številke so delno podprli sponzorji kongresa, ki so plačali reklame. Vaš izračun 1200 milijard pa tudi ne drži. Naša hiSa je dobila račun za pol manj. • l)a. Toda dobili sle zastonj papir, niste plačali tiskarskih stroškov in drugih storitev. Papir ni bil čisto zastonj. Papirnica je dala 20 odstotkov popusta. • Zakaj narodno gospdarstvo vlaga sredstva v komunistično glasilo? To vprašajte narodno gospodarstvo. Očitno so bili prepričani. da gre za pomembno ni zanimivo politično organizacijo, za politično opcijo, v katero se splača investirati. • Ali ni ravno narobe res, da so člani gospodarskih lobby-jev, ki so odločali o denarju, vsi člani centralnega komiteja in so plačali lastno politično dejavnost? Del teh ljudi res. Vendar so to poslovodje in menedžerji, ki pri odločitvah niso samostojni in so odvisni od odločitev v podjetjih. Res pa je, da del teh ljudi sedi v CK in da gre za vzajemnost. O gospodarskih lobbyjih pa je sedaj težko govoriti, ker niti politični niti gospodarski prostor msta tako profilirana. da bi jih bito mogoče prepoznati. • Mogoče pa je prepoznati to, da partija izrablja položaj kolektivnega lastnika gospodarstva in daje seja CK hkrati tudi seja gospodarske zbornice. Dokler ta naveza obstaja, lahko štancate osemdeset tisoč izvodov partijskega papirja in ga podarjate okoli. Koliko bi ga stiskali na lastno pest, če bi ga morali prodajati? Napoved je tvegana. Mislim, da je realna naklada med petind\ajsei in trideset tisoč. Edini vzorec ekonomsko neodvisnega političnega lista je najbrž Mladina, pa Se pri njej ne vem. koliko je finančno samostojen in finančno pokrit časopis. % Še vedno jo financirata CIA in KGH, Slovenija ima do sedaj dva čisto strankarska časopisa, vas in Demokracijo. Oboji tarnale o demokraciji, trgu, pravni državi, Evropi, dostojanstvu, narodu in podobnih buržoaznih goljufijah. Kaj so razlike, ki vas dulocajo? V zadregi sem. Evropa zdaj ni časopis, ki bi bil tako jasno ideološko profiliran. Toliko je definiran kot partijski program, Do sedaj je predkongresni program določa! uredniško ob- zorje. Imamo načrte, da bo Evropa zdaj prerasla v neodvisen levi časopis, ki ne bo organ partije, kot je bil Komunist. Seveda pa je za medije, ki so v družbeni lasti, položaj nejasen, dokler se ne razjasnijo lastniška razmerja. Mi smo v še zamo-tanejšem položaju, ker je prvo številko napisala programska komisija ZK, drugi dve Številki pa sta poskusni. Mislim, da stopnja prijaznosti naredi Evropo zdaj za nekaj posebnega. Ni militanten časopis, ki bi dezavuiral svojega nasprotnika. Zamisel je drugje, v tem da bi Evropo predstavili s tem, kar je Evropa pri nas doma, in v tem, kar je zunaj. Žal pa na tako koncizno postavljeno vprašanje ne morem odgovoriti, ker tako konciznega razlikovanja na tej ravni ni. Razlikovanja se bodo zares vzpostavila šele skozi predvolilno kampanijo. Je pa Evropa zdaj lepša kot Demokracija. • Kaj mislite še početi v predvolilnem obdobju? V predvolilni kampanji mislimo predvsem promovirati partijo z ustvarjanjem dogodkov. Ne mislimoe na spektakle, ampak na ustvarjanje politike z drugačanim obnašanjem partije v političnem prostoru. Primer, ki bi ga lahko izrabili v propagande namene - pa naj se sliši še tako grozno - je javen poziv Preasetstva partije slovenskim elektrikarjcm, naj ustavijo jedrsko elektrarno Krško, ker se tam že 14 dni trese. To bi bil lahko dogodek. # Do sedaj ste v predvolilnem boju izrabljali predv: Čudežno karto Kučana kot trdnjave slovenstva pred navalom Srbov. Že Ciril Ribičič je precej nesrečnejša figura. Linijo simpatičnih obrazov boste težko porivali naprej kot temeljno propagando strategijo. Najbrž je res, da ljudje Še vedno hočejo junaka, uspešnega gospodarstvenika, pater familiasa in poštenjaka na čelu liste. Naše predvolilne priprave se da strniti v tri točke. Promocija kandidatov, tukaj izhajamo iz dejstva, da je 'večina javnih delavcev članov te stranke, in si jih mislimo pridobiti na svoje liste. Drugič, piomocija lastne organizacije z vzpostavljenjem zaupanja do organizacije. In tretjič, razkrivanje nasprotnikovih slabosti. To tretje je najtežje, ker nasprotnik do sedaj ni imel priložnosti delati napak. Mislim, da je volilno telo še precej neodločeno in da ga je mogoče pridobiti. Opozicija jemlje zgolj tista dejstva, ki partijo blatijo in kažejo v črni luči. in seveda ne dela analize okoliščin, v katerih se je partija odločala, kot se je. Mi pa mislimo izrabiti dejstvo, da gredo premiki v Sloveniji v zadnjih letih partiji v prid. Demokratizacija v Sloveniji je tudi delo naše partije in če partiji demokratizacija ne bi bila po volji, bi, tako kot je v navadi pri komi stičnih režimih, preprosto pometla z opozicijo. Če do preloma ne bi bilo prišlo v partiji, bi opozicija ne imela možnosti, da se artikulira in organizira. Partija je dovolila demokratično kontrolo, ker jo je ocenila kot politično nujno, in odprla prostor; sebi bo vzela le tisti del oblasti, ki ji ga bodo državljani zaupali. Kot rečeno, lahko bi z vsem skupaj pometla, • Pardon, Sedaj je v navadi, da opozicija pometa s partijami kot z mačkami. Vsaj na Poljskem, Češkem, Madžarskem in v Bolgariji ter Vzhodni Nemčiji je tako, če naj vam Romunije niti ne mečem naprej. Ali ni tako, da bi, če partija ne bi bita tako prijazno privolila v opozicijo, pometlo pač ujo, privolila pa je, ker jo je desetleten pritisk stisnil ob zid? Ali ni prav v tem modrost partije, da je ugotovila resnost in težo državljanskih pobud? # Ali je sploh imela kakšno drugo možnost? Mislim, da ne in da je dobro, da je ugotovila, da druge možnosti nima. _ . Ervln hladnlk-Mllhartlt VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE Želi vsem bralcem Lojzetov konjiček.