»Verujem 6amo to, kar vidim in e svojimi peterimi čuti zaznavam,« pravijo nekateri. Ti naši čuti! Kako se z njimi ponašamo! Pa kako 6labi ia omejeni so! Nekoč 6em opoldne 6ta! na travniku. Visoko v zraku ie krožil orel... Hipoma je spel peruti in ko blisk planil na tla, ne daleč od mene. v naßled« njem trenutku je spet odplaval v višave s plenom v kljunu: poljsko mišjo. Vse se je zgodilo pred mon jimi očmi; miška 6e je menda skrivala kje blizil mene, a jaz je kljub bližini nisem opazil. Orel pai jo je zagledal iz omotične višine. In naj verujem 6amo to, kar vidim? — Mravlje gledajo ultraviolett ne žarke, ki jih človeško oko »iti zapaziti ne more« So melulji, ki lete po cele ure z enega morskega! brega na drugi, kamor jih vabi le vonj cvetlic, kaj« tere cveto na obalah. Kakšen voh morajo imeti tv živalce v primeru s človekom! In kaj šele pes! »Ne verujem drugega, kakor le to, kar vidim.^ Polonica leti proti gori in pravi: »Saj 6ploh ni gora ker je jaz ne vidim!« Verjamem ji, 6aj je res n« vidi, zakaj ubogo žuželkino oko ne vidi do vrh* ogromne vzpetine. In zato naj gore sploh ni?! Ali naj ne mislimo enako o Bogu in o nam nerazumljivih skrivnostih naše vere? Ali ni tu trebal reči, da 60 moji omejeni čuti in razum vpričo teh! vzvišenih resnic le poloni ce, sove, ki mežikajo « sončnem si iu? Na tem 6vetu živimo kot zakleti princ v pav« Ijicah, ki ga čar drži na stolu v njegovem zlatem gradu. Gleda predse, gleda za seboj 6voje lesketa* joče se dvorane, vendar zgolj sluti, da ima zaklade^ ki pa iih od b'.izu ne more opazovati. Ali si že 6lišal, kaj pravi gluhi? »Ah, kaj go. vorite o tonih! Saj jih ni!« In slepec: »Barve?, Pravljice za otroke!« Ti pa veš, da vendarle vM to je. In kakšna veličastna lestvica tonov, kak« krasne barve! Naše uho pa ie omejen organ. Naj» več more zaznamovati 11 oktav, čeprav jih moni biti, kakor uči fizika, na tisoče. Ce namreč zrak VI sekundi napravi 16 do 40 tisoč nihajev, občutimo tot kot ton. Kaj pa more biti 80.000 nihajev? Tu pa i« ne zadostuje več naše uho, za to nam manjka čutil Od tisoč in tisoč oktav jih slišimo le enaj6t. Ce napravi eter v 6ekundi IU do 365 bilijonov! nihajev, občutimo to na svoji koži kot toploto; če j« število nihajev 3955 do 758 bilijonov, občutimo to t očmi kot barvo. 395 nihajev v sekundi dà rdečo barvo, 758 bn lijonov vijoličasto. Med tema dvema številoma sot števila nihajev drugih barv mavrice v brezštevilnifti stopnjah. Kaj pa je pod 758 bilijonov nihajev? In kaj nad 758 bilijonov? Nič? Kaj šel Gotovo je tudi 380 dol 900 bilijonov nihajev, a ne za naše oko ali uho. N« moremo si niti mieliti, koliko bolj j>ester bi bil svet; ko bi imeli čutila, ki bi bila dovolj fina, da bi vs« to zaznavala. S svojimi organi, kakršne pač imamo, zazna* varno le prav majhen del dejanskega 6veta, za večji del pa smo gluhi in 6lep'. Slepi smo n. pr. nasproti majčkenim bacilom. Le poskusi! Vprašaj samo preprostega moža: »Povejte mi, prijatelj, kaj vid* v zraku, v tef eobi?« »V zraku? Ali 6e vam 6snja, gcepodič? Tu ni prav nič!« »Nič? Ali ne veste, da mrgoli tu na tisoče pok Sasti? Vsa soba jih je jx>lna. Užaljen odgovori: »Veste kaj, mladi gospod, M imejte za norca svojega staregu očeta, ne pa mene 11 (Dalje na 2. strani spodaj.) D o molfub V Ljubljani 15. aprila 1942-XX. 55 - Šlev. 16 ! M¥J1 PETELM P® JE BWOJO JÜTEÄMJ© PESEM RAZGLED PO SVETU Vojna poročila V Severni Afriki se zlasti letalski boji uspešno nadaljujejo. Samo 4. t. m. so italijanska letala »estrelila 6, nemška pa 5 angleških letal. — Dne 8. L m. je pri Derni spet bilo sestreljenih 7 angle-Ikih letal. Istega dne so angleška letala napadla Bengazi ter vrgla nekaj bomb, ki 6o zadele 10 arabskih domačinov, druge škode pa niso napravile. Pač pa so italijanska letala večkrat prav uspešno napadla Aleksandrijo, kjer so napravila velikansko škodo. — Tudi Malta je bila skoro vsak dan uspešno bombardirana ter je vei ladij v pristaniščih pokončanih. -Va ruskem bojiščn so nemške čete pri Petro- f;radu sovražniku uničile 29 oklopnih voz ter 60 etal. — Pri Kerču so Nemci sovražniku uničili M tankov ter pri Volkovu zajeli in uničili sovjetski oddelek. Na tahodu so angleška letala nekaj kratov obiskala zahodno Nemčijo ter metala bombe. Podrlo se je nekaj zasebnih hiš in nekaj civilistov je ranjenih, druge škode pa Angleži niso napravili. V sredi tedna je nekaj osamljenih angleških lelal priletelo nad vzhodno in južno Nemčijo, da bi motila. — Zato pa so Nemci uspešno bombardirali Anglijo. Na Atlantskem morja so nemške podmornice In letala ta teden spet potopile 16 sovražnih ladij. Na Tihem morja Japonci postajajo gospodarji. Te dni je padel polotok Balang na filipinskem otoku Luzonu, ki so ga Američani doslej držali. — Japonci so se izkrcali na Admiralskih otokih. — Japonska letala so začela napadati otok Cejlon. — V Indijskem morju so Japonci potopili 20 so vraž. mh ladij. — V Birmi so Japonci zasedli pristanišče Akijaba ter se bližajo birmanskim petrolej-tkim vrelcem. Poveličano junaštvo italijanskega vojaka Dne 8. t.-m. je bila v kraljevi Italijanski Akademiji velika slavnost, kier je bila ob udeležbi aajodličnejsih mož slavljena duhovna sila junaike italijanske armade. Govoril je italijanski pesnik r. T. Marinetti. ki je najprej slavil zmagovito ita-lijanstvo, ki ga vodi Benito Mussolini, nakar je takole označil vrline junaške italijanske vojske: Vrline italijanske vojske to po Marinettiju Oaslednje: hladna mirnodušnost generalov, zagrizeni ponos poveljnikov obkoljenih oddelkov, izvirna domiselnost patrol, zavestna trdnost pred-ajih straž, radostna in vedra potipežljivost pešaka ka pohoda, zaljubljena in tehnična navezanost na avtomatično orožje, globoka dobrotnost bojevnikov do premaganega sovražnika vzajemnost v Strelskih jarkih ter poželenje po lepi rani in po lepi kolajni, polemični duh, ki gre celo tako daleč, da te iz njega poraja želja, da bi se i junaéko amrtio končale vladalske sanje in načrti italijanskega pešaka, osupljivo nadjunaštvo vseh vrst, tek-Ina junaštva v isti družini, pokorščina zapovedi, ki hoče za vsako ceno, tudi če voiak hndo ra-bjeu, nositi v sebi plamenečo srčnost bersaljerjev molčeča zbranost strojničarjev, pogreznjenih v blato in sneg, okriljeni blesk letalcev, drznost tor-pednih letalcev, piemontski čut za dolžnost, računska natančnost ciljalcev tir inženirjev, tehnična spretnost Ligurcev, heroična veličine karabiner- jev, vdanih Kralja in Quceju, prožnost duše, ki je sposobna prehajati od krutosti v nežnost, veselje do naglice ter do tvorne in arhitektonske umetnosti vrtanja gora, do njihovega razstreljevanja, do zidave trdnjav in uirdbic r odpornimi in lepimi oblikami, umetnost za poveljevanje in urejevanje čet, umetnost zakrinkavania pokrajin. Proti nedeljskemu počitku Nemški notranji državni minister je te dni razveljavil določbe, po katerih ima kmetijsko delavstvo ob nedeljah prosto. Minister trtli, da je treba razpoložljivi čas do skrajnosti izkoristiti za poljska dela in po možnosti ta dela izvršiti tudi ob nedeljah in praznikih.Kmetij-eki delavci v Nemčiji so torej dolžni na zahtevo delodajalca delati tudi ob prazničnih dneh. KRATKE In vendarle imaš ti prav, kajne? V zraku i« polno milijonov bitij, ki bi jih mogli vse dobro «deti, ko bi nas bil Bog ustvaril z mikroskopičnimi očmi. Ah, moj mladič, pomisli samo, kaj vse bi lah to videli v sobi, ko bi imeli drobnogledne oči... A.'' ,ne spoznaš zdaj popolnoma jasno, kako nehmen je izgovor« • Verujem eatno, kar vidim? .Cebi Pfm.®tv"n.1,1, n« b'l dal organov za voh in okus, ne Be nit: f,utili (la sta na svetu von in okus Siamski kralj je dal nekoč prelepsti nekega evropskega popotnika , ker ie trdil, da se v Evropi voda pozimi docela strdi, tako da se človek lahko »rehaja po rekahi .NaMIte ga po podplatih! Za w T"' da«bl ,0 ver!el'> Pa že ne maramo ve-Jjarti.« V Siamu še niso nikoli virMi Mu Zato Da Jaj ledu sploh ni? 2> 1600 km e st hočejo zgraditi Nemci v Ukrajini za leto 1942 in 1943. Deset milijonov sladkovodnih rib so nalovili letos ob ustju Donave. Dve milijardi pezet notranjega posojila je razpisala španska vlada. Kot vojni ujetnik je bil interniran v Kanadi princ Ludvig Ferdinand, nečak bivšega cesarja Viljema. Japonci v bodoče ne bodo pisali več navpično, temveč od leve proti desni. Več kot dva milijona švedskih kron (deset milijonov lir) je izdala mestna uprava v Stock-holmu za odvažanje letošnjega snega. Temeljni kamen za spomenik padlim vojakom na prostoru 42.000 k v. metrov so z veliko svečanostjo položili 8. aprila v japonskem Tokiu. 1 kuna = t francoski frank sfa se dogovorili Francija in Hrvatska. Nemški poslanik von Papen se je vrnil na svoje službeno mesto v turško Ankaro. V neko afriško luko hočejo Angleži spraviti na varno po 90.000 tonska prekomornika »Queen Mary« in »Queen Elisabeth« in še druge velike ladje. Pojasnila o delovanju nasprotnikovih podmornic ob ameriških obalah je zahteval ome-riški senat od pristojnega ameriškega poveljnika. Izvoz klavne živine iz Irske v Anglijo je prepovedalo irsko gospodarsko ministrstvo. Hud potres je napravil te dni mnogo škode v Tut rakamu ob Donavi v Bolgariji. Odprl je globok prepad, v katerega se je zrušilo 100 hiš. Cile hi Argentina bosta ostali izven vojne, piše Čilenski list »Diario«. 2205 milijonov sodov je znašala lanskega leta svetovna proizvodnja surovega petroleja. Svojevrstno knjižnico 500 knjig, ki imajo lesene platnice in liste, hranijo v nemškem Kasseln. Požar je uničil v španski Nivi de Arevalo por šolskih poslopij, občinski dom in več stanovanjskih hiš. 7000 slušateljev je štelo v lanskem Šolskem letu vseučilišče v grških Atenah. V japonskih krogih zaniknjejo novico, da so ameriške podmornice nekje na Tihem morju potopile neko lahko japonsko križarko ter več manjših vojnih ladij 70.750 km železnic je zdaj v Afriki. Na tem pol j n ie tam še dosti dela. 2,755.900 ton petroleja na sovražnih ladjah so poslati Nemci na morsko dno od začetka vojne do done«. 07,i T ■IVe C. Invernlzloi ZA NAŠE MLAJŠE (Dalje.) »Stoj poleg svojega ubogega pohabljenega strl-ea,< je dejal ta in se zarežaL, da je pokazal svoje redke in pokvarjene zobe; »videl boš, da ti bo a tistim bedastim in plahim obrazom uspelo ganili srca ter prodati mnogo pesmic in napovedi sreče. Toda to ni edini namen naše poti.« »Oilrinimo,« je dejal velikan, prodajalec obll-tev; »ne preostaja nam preveč časa.« Na dvoriSču jih Je čakal voz, pokrit z obrabljeno streho, napeto na ukrivljeno vrbovino; nekaj slame je bilo na njem. V slami pa je bila košara z živežem in zaprta skrinjica. V voz je bil vprežen mršav, oskuben konj, ki je, kakor kazalo, komaj stal na nogah. Mati Čebula, Kruljec in Plezaček so zavzeli mesto na slami v vozu; velikan je sedel na skrinjico. ki je bila spredaj in prijel za vajeti. Ropotaje so se odpeljali z dvorišča. Ceste so bile še zapuščene; bilo je blatno in temno. Zdelo se je, da je ves Turin še spal. Plezačkova glava je bila polna sanjarij. Kam odhajajo? Voz je odskakovaje brzel po tlaku. Od časa do časa je luč te ali one svetilke osvetlila obraz starke in pohabljenca, na kar je dimnikarčka spet zagrnila tema. Vsi so molčali, dokler niso prestopili meje mesta. Morda so se v mestu bali, da bi se srečali s kakšnim stražnikom ali pa so bili v strahu, da bi jih kdo utegnil zadržati. Zdaj pa so hiše postajale že redkejše in nižje; ni bilo več ne pločnikov ne robnikov, marveč zgolj pusta in tiha pokrajina ter mehka tla, pokrita z lužami, nastalimi od dežja, ki je padal prejšnje dni. Pohabljenec Be je sklonil k dečku in mu dejal: J . :J1!JUI"»HU.. III »Poslušaj me dobro, dečko: zdaj si postal dekletce in sicer nemo dekletce. Ničesar drugega ti ni treba storiti kakor da boš stal poleg mene, iztegoval roko proti ljudem, ki bodo stopali mimo, ne da bi spregovoril le besedico; a gledati moraš' vsakega s proseči mi očmi. Si razumel?« »Sem.« »To je prva vloga, ki jo boš igral na trgu tiste vasi, kamor smo namenjeni in kjer bomo £ rebili dopoldan. Ob desetih bo semenj končan, ledlem ko bosta mati Čebula in moj brat prodajala dalje, bova jaz in ti obiskala pristave naokoli, kjer bova prosila vbogajme; vsi me že poznajo in nihče mi ne odreže. Bolj nego kjer koli pa se bova zaustavila pri mali rdeči vili, ki je nastanjena tudi pozimi, in ko bova že blizu nje, ti bom povedal ostalo. Ampak gorje ti, če ti uide le ena besedal« »Bodite mirni. Nem bom kakor riba.« Dečkov glas je bil odločen, a srčece mu je na vso moč utripalo. Kako bi pa« mogel dobiti dostop do vile ter opozoriti gospodarico na strašno usodo, ki bi jo mogla zadeti ponoči? »Sveta Mati božja,« si je govoril v duši Plezaček, »pomagaj mi ti. ki vse moreš I« Kruljec se ni več menil zanj; začel se je v «vojem narečju tiho pogovarjati g starko. Voz se je pomikal dalja, a dimnikarčka so medtem navdajale z grozo strahotne prikazni. Škripanje koles in konjsko topotanje ga jo še lM>lj razburjalo. Kar naprej je prosil Marijo, naj bi mu poslala kakšno dobro navdihnjenje. XL Nebo se je jelo jasniti in polagoma je cesta, po kateri je tekel voz, postala svetla. Kako mračen, zvodenel, strahopeten obraz je imel Kruljec! In tudi starka i rdečo ruto na glavi in z odpetim jopičem, skozi katerega se ji je videla strajca iz debelega piata, zamazana in raztrgana, je bila kakor strašilo. Od velikana dimnikarček ni videl ničesar drugega kakor široka pleča in glavo z ostrimi, gostimi lasmi, ki so mu uhajali izpod križaste angleške čepice. Kadil je pipo, švrkal po konju in ni govoril; toda vsak hip mu je ušla iz ust kakšna kletev. Oh, ko bi videla mati svojega Plezačka v takšni druščini! Spomini na mater in na Grilko so zastirali dečku oči. Toda hitro si je skrivaj obrisal 9olze. Moral se je kazati pogumnega, sicer bi bil izgubljen za vedno! Dan je bil veder. Vijugasta cesta, ki se je vzpenjala proti nekemu griču, je bila strma in naporna za mršavo kljuse, kateremu so se ob vsakem koraku zašibila kolena in se je zdelo, da bo zdaj pa zdaj padlo. »Kaj ko bi stopili z voza, da si pretegnemo noge in bo voz lažji,« je nasvetovala mati Čebula. Ustavili so razrahljani voz, nakar so se starka, Plezaček in Kruljec napotili peš po cesti. Do vasi je bilo komaj še kilometer. Zdaj so se potniki vsak hip srečavali s kmeti ali kmeticami, katere so zlikovci ponižno pozdravljali z besedami : »Greste na semenj, je-li? Danes bo dober dan. Dan je lep...« »Čas bi že bil,« 90 odgovarjali nekateri, »saj smo imeli toliko dežja I« Končno so dospeli. Slepeči sončni žarki so lili potoke luči vsepovsod, ko je Plezaček zagledal zvonik, ki se je dvigal iznad streh vasice. Kmalu zatem se je znašel na majhnem trgu, ki je bil natrpan z vsakovrstnimi stojnicami: s prodajalci čevljev, suknenega blaga, drobnarije, draguljev, s košarami perutnine, jajc, s kupi starih ključavnic in z blagom vsake vrste. In venomer se je slišalo kričanje moških in žensk, ki so hodili mimo stojnic; oglušujoče vpitje prodajalcev je prevladovalo vse drugo. • Velikan je odpeljal voz na dvorišče, ki je bilo ie natrpano z raznimi vozovi in vozički, in nato odšel v neki kot sejmišča. Tu je postavil dve kozi, na kateri je položil desko, po kateri je razložil svoje obliže in tekočino za odstranjevanje madežev. Začel je na vso moč hvaliti svoje stvari ter vabiti lahkoverneže, ki so se hitro zbrali okoli njega. Starka je nedaleč od njega položila na tla svojo skrinjico in vabila dekleta, naj kupujejo trakove, vezalke, gumbe in vrvice, češ da boljših in cenejših ne bi dobili niti v Turinu. »Prvovrstno blago,« je kričala, »prodam ga za grižljaj kruha.« Kruljec pa je vlekel na dan svoje pesmice ln lističe z napovedjo sreče in govoril, skrivaje se za Plezačltom: »Lepa dekleta ln dobri fantje, žene, deklice, družinske matere, ne odrekajte beliča ubogemu šepavcu, ki mora vzdrževati svojo nemo nečakinjo. Grilina, nečakinja moja, ponudi tem dobrim gospodom lističe s srečo ali pa ljubezenske stihe. Cujte, dobri ljudje, usmilite se naju.« In Plezaček je z nedopovedljivo ljubkostjo molil lističe in na novce ni bilo treba dolgo čakati. Nekatere ienske so gledale a pomilovanjem dekliSev obrazek ln govorile: »Škoda! Tako lepa, pa mutasta!« In druge so pristavljale: Stran 6. »Kruljavec je zelo dober fant in zaslugi usmiljenje.« Novci so deževali v klobuk, ki ga je ta a proseči m obrazom molil predse. Oh, ko bi bili vedeli! Trg se je začel izpraznjevati. Prodajalci sa pospravljali svoje blago, da bi šli h kosilu. Tam, kjer so zlikovci spravili svoj voz, je bila tudi gostilna, ki pa je bila danes natrpana t ljudmi. Velikan in starka sta se odpravila tjakaj prodajat svoje blago, medtem ko sta Kruljavec 14 Plezaček pohajala okoli pristav. »Boš videl,« je govoril mladi človek, ki ■« mu je razvezal jezik od zadovoljstva zaradi kraa< nega izkupička, »bofi videl, da bomo zbrali kra vsotico. In zato boš imel dobro kosilo. Ali čuti da si lačen?« Plezaček je odkimal, češ, da ni. Kruljevec ga je potrepljal po ramenu. »Izbornol Dobro igral svojo vlogo! Samo na» daljuj tako, pa se boš v enem tednu lahko vrnu z lepim prihrankom na svoj dom.« Dimnikarček je mislil, da bi tisti mogel biti oškropljen od krvi, da bi utegnil -življenje dveh dobrih bitij in groza ga jala. »Prinesti materi denar, ki bi si ga na ta natia prislužil?« Je govoril sam pri sebi. »Rajši bf umrli« A ker je Kruljavec upiral pogled vanj, se ftl dečko nasmehnil in plosknil z rokami, kakor aH bi bil zadovoljen. Pri vsaki kmetiji, kjer sta se zaustavila, ja Kruljavec dobil bodisi kakšen novec, velik koa kruha aH pa kozarec vina. Tisti, ki so ga ie poznali, so ga vpraševaltl »No, kje si pa vzel to ubogo, slabotno de» kletoe?« »Moja nečakinja je,« je odgovarjal Kruljave« z medenim glasom in globokim vzdihom; »hčerka neke moje sestre, ki je pred dvema mesecem« umrla. Ubožica ima očeta v Ameriki in umrla bi od gladu, da je nisem vzel s seboj.« »Dober človek ste!« so pristavljali ljudje. »Bog vam bo poplačal in vam prišel na pomoč. In mnogi so podvojili kose kruha in mesta enega solda so mu dajali po dva. A toliko da se je oddaljil od kmetij, ee j« Kruljavec kakor blazen smejal lahkovernosti ljudi, in izrekal na njihov naslov tako divje izraze, df je Plezačka navdajala groza. Metal je kruh v jar» ke in goščave ter kričal: »Morali bi mi bili dati kokoèi, ti skopuhi!« Če je bilo vino dobro, ga je pil, če pa Je bil mošt, je govoril ponižno tistemu, ki mu ga ]• nudil: »Hvala vam. Nikoli ne pijem na tešče. Grlu lina, hočeš ti?« Plezaček je odkimaval, češ da ne, in Kruljoc vec je nadaljeval: »Tudi ona, ubožica, je vajena piti samo voda« In komaj sta se oddaljila, že je preklinjal lil rotil: »Stiskači! Ni jih sram ponujati mi mošta I Ko bom drugič hodil tod mimo, jim bom nametal strupa v vodnjak. Tako se bodo skopuhi naučili dajati mi dobrega vina.« Ali pa je grozil, da jim bo zažgal senik. Plezaček je poslušal ln drgetal po vsem te« lesu. Kako grdo dušo je moral imeti ta človek, ki se je rotil zoper dobre ljudi, ki so mu izkazovali usmiljen jet Ko bi mu mogel vsaj uiti I Plezaček je postajal truden, zato mu je Kru» Ijavec ookazal strmo, kamnito stezico in rekel: »VidiS oni rdeči stolpi« tam gori? Tjakaj mo. rava. Toda prej sediva za trenutek. Moram tf dat! ie druga navodila.« Zraven cestnega jarka Je bila nekakšna vzpe« tina. ki Je bila videti kakor sedei. Cesta je bila ob tisti uri prazna. Bila sta na meji neke hiše, od katere ni bil« opaziti drugega kako streha z visokimi kadečinu se dimniki. Nekaj siromašnih hiS je stalo posami« to iS tam. »VidiS tam gori ono kopico br&ljana, plezali in rde«i stolpi«?« Je vprašal Kruljevec. »Ko bol prišel tjakaj, boi videl, da je to obzidje, ki p4 tej strani obdala majhno vilo, v katero nam bol drevi pomagal. Zagotavljam te, da ne bomo prilli iz nie s orazniml rokami.« Plezaček se je hllnll silno Iznenadenega, ozil ge je naokoli in zamrmral: »Ali smem govoriti?« ) (Nadaljevanje prlhodnllt.l B« Cvet Sredozemskega morja Malta oporišče angleške mornarice v Sredozemlju. Otok Malta leži na jugu Sicilije, od katere je oddaljena boril) 90 km, od afriške oliate pa 325 km. S svojo najvišjo točko leži Malta «amo 260 m nad morjem. K. Malti spadajo še sledeči otoki: Gozzo, Cornino, Commetto. Salomone in Filfolo; poleg teli še nekaj drobcev, ki štrlijo iz morja. Celokupno otočje ima komaj 320 kva: dratnih kilometrov površine, sama Malta meri 2«i kv. km; dolga je 25, široka pa 17 km. Otočje stoji na podmorskem grebenu, ki veže afriško nabrežje s Sicilijo. Svet je pust, zato so že malteški vitezi pred stoletji izdali zakon, da mora vsaka ladja, ki pristane ob malteški obali, pripeljati s seboj nekaj kubičnih metrov zemlje, ki bo ostala tam. Podnebje je sredozemsko, prav tako rastlinstvo. Notranjost največjega malteškega otoka je kraška visoka planota, revna na vodi in sestavljena iz kamenja tako zvane staroterciaTne dobe. Na umetno pripravljenih terasah raste žito in v aprilu dozori krompir in najrazličnejše vrste zelcnjadi. Prebivalstvu prinaša lepe dohodke tudi živinoreja, zlasti reja koz iu ovc^ pa tudi ribolov, mala industrija čipk iu Ion-čarstvo. Prebivalci Malte so po veliki večini katoličani italijanskega rodu. Uradni jezik na otoku je angleški, učni jezik na javnih ljudskih šolah je malteška italijanščina. Clavno mesto na Malti je La Valette. Drugi večji kraji so. Floriana, Senglea, Vittoria, Cis-pòcua, Sliema. Stara prestolnica je bila Citta-vecchia. Danes živi tam komaj 500 ljudi. Tu je bil svoj čas sedež rimskega konzula. Pravijo, da je na tem otoku sv. Pavel osnoval stolno cerkev. V njeni bližini ti kažejo katakombe in grob sv. Agate. Na Colline di Big obovi Zemljepisni položaj je napravil Malto za izredno važno strategično postojanko, tako pomorsko kakor zrakoplovno. Ker leži Malta ob največji ožini, ki deli vzhodno Sredozemsko morje od zapadnega, je bda že od nekdaj dje. žno zaklonišče za ladje. Nekateri gredo tako daleč, da izvajajo njeno ime od židovske besede »malet«, kar pomeni zaklonišče, drugi spet Utrjeno malteško glavno mesto La Valetta. Pogled na glavno pristanišče otoka Malte. menijo, dn prihaja ta naziv od grške besede »melita«, to je čebelo. Malta je namreč slovela zaradj velikih množin medu. Burna zgodovina Malte ie ohranila svoje 6iledove v napisih, spomenikih, kulturah, utrdbah, običajih in nošah na otoku. Zaradi tega imenujemo Malto še danes »Cvet Sredozemskega morja«. Malta je urejen otok. Ima marljivo prebivalstvo, ki šteje okoli 300.000 duš ali 775 ljudi na kvadratni kilometer. To je ljudska mešanica s primesmi arabskega in židovskega živijo. V upravi prevladuje angleščino, domačini govore malteško narečje, ipa tudi italijanščino. Med italijanskim prebivalstvom je v zadnjih letih ponovno vzplamtelo gibanje za priključitev k Italiji. Sedanja svetovna vojna i» končnovc-ljavno rešila tudi.to vprašanje. Naj dodamo še par zanimivosti: Znana je malteško mrzlica, več dn: trajajoča nalezljiva bolezen, razširjena v južni Evropi, V Afriki, Aziji in Ameriki. Ta mrzlica je običajna posledica zaužitega surovega kozjega mleka, v katerem so se razpasli mrzlični bacili. Oboževateljem pasjega rodu ni neznan malteški pes: mali, naročji psiček bele barve. Koža je pokrita z dolgo svileno dlako, ušesi sta srednje velikosti in viseči. Malteškega psa so poznali že 6tari Rimljani. Zdravnikom najbrž ne bo neznano malteška goba, to je rdečevijoličasti sok rastline, ki ji je latinsko dm e cynomorium coccineum. V prejšnjih časih so uporabljali sok te rastline za pomiijenje krvi. Coltimeli tino Die britischen teftsfigunaswerlie auf Motto Zemljevid Malte in njenega otočja. O Malti se zadnje čase mnogo piše in govori, ker jo italijanski in nemški letalci večkrat in hudo bombardirajo. Malteško pristanišče ie bilo naseljeno že V predzgodovinski dobi Upoštevali so ga že Stari Feničani, potem so zavladali ila Malti Grki tn Kartažani. Rimljani so osvojili Malto 1. 218. V drugi polovici V. stoletja so pridrli na Malto Vandali, za njimi Vzhodni Colie. Bizantinski vojskovodja Belizar je osvojil Malto leta 534. V X. stoletju so zavladali Malti Arabci, I. 1090 so jo osvojili Normani, i. 1530 ie prišla v oblast malteških vitezov. Ko je Napoleon Bo-Oaporte pripravljal svoj vojni je osvojil Malto i 1798, toda samo za zakaj leto 1800 so se Malte ipolastili _________ Dokončno jim je pripadla 1. 1914 in od tedaj je || za fante op farT] IZ DNEVNČKA ŠPORTNIKA TOMAŽA MIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIllllllllllli™ IV. V nušem društvu je imel gluvno besedo Pino Bil je nemiren duh, poln moči in načrtov, močno umetniško nuvduUnjen, v malih stvareh iirokogruden, v velikih pu strog. Iludo radi sino imeli. Bil je tovariški voditelj, čigar beseda ie včilsiii več zuleglu od nasvetov vseh profesorjev skupaj. Na družbo ni vplival le s svojim močnejšim duhom, pač pa s skalnato vero v dobri) in s svojo prikupno šaljivostjo. Znal je kratkomulo vse: pisal je pesmi in razprave, igral violino, risul in slikal, izdeloval načrte za obleke, sestavljal simliolične vaje, telovadil na orodju', prednjučil v lahki atletiki in bil priljubljen tovuriš vsem od otrok do zrelih mož. Fantom, ki so se premalo umivali, je lahko naravnost povedal, da so umazani, prijatelje žlahtne kapljice Slovenskih goric je krotil v pijači, trpečim zaljubljencem ie govoril o pametnejših stvareh. Tudi pri takih očetovskih prizadevanjih je itoci več uspeha od poklicnih vzgojiteljev. v naše telovadne večere je zanesel Pino novega dulia. Učil nas je vaj, ki so bile bolj podobne umetnosti kot pa telesni vzgoji. V tistih časih je nastala na Slovenskem nova vrsta ljudske umetnosti, tako imenovane »simbolične vaje«. Naj omenim samo nekatere: Za materjo (po pesmi »Kaj pa delaš Anzeljček«), Gor čez i/aro, Mladci, Mornurji, Molitev. Po naravi je bil Pino poln veselja do življenja, delaven, borben in globoko veren. Takšna so bila tudi geslu, ki jih je dui nekoč telovadnim sestavam zu fante: Mi smo mladci v jutru (veseli gibi). — Mi sino delavci na polju (posnemanje dela). — Mi smo borci z močjo (borbene vaje). — Mi se klanjamo Najvišjemu (mirne kretnje, podobne molitvi). Mlad fant naj bo veder in podjeten, delaven in borben, ponosen in srčen, otroško ponižen pa samo pred Bogom. Tuko nam je govoril Pino. Ko se je približal konec naših dijaških lei, imo se hoteli posloviti od dragih Muriborčanov s prireditvijo, ki nai bi bila lepša od vseh dotedanjih. Naziv akademija nam je bil premalo, pa smo rekli, da bomo priredili »umetniški večer«. Visok naslov, toda kdo bi zameril mladi druščini, ki je verovala v svoje poslanstvo? Na tistem večeru je prišla do veljave lepa beseda, glasba, petje, simbolične vaje in telovadba na orodju. Takrat ie nastopil Pino (ki je zdaj že priznan evropski umetnik) prvič z umetnim plesom. Š svojo sestro Mimico je na-študiral »Pomladno«, plesno pesnitev, polno veselja do mladega življenja. Večer pred nastopom smo posekali na Kalvariji košato vejo, Pino pa jo je okrasil z drobnimi papirčki, da je bila podobna cvetoči breskvi. Drugi večer sta plesala na odru krog »cvetočega drevesa« in žela velikanski uspeh. To je bil dejansko začetek tistih mednurotlnih uspehov, katere je dosegel l'ino v poznejših letih v velikih operah Pariza, Monakovega, Belgrada, Prage, Berlina, Zagreba in Ljubljane. O našem »umetniškem večeru« moram povedati še nekaj. Ivan iz Pilštajna bi moral začeti s prvo točko, predgovorom. Določeno je bilo, da bi moral z obema rokama razgrniti zaveso, stopiti zanosno na oder in govoriti. Tako se je tudi zgodilo; Ivan se je pojavil pred zaveso, zaklical »Ljudje božji«, stopil pa je tako znnosno, da je v naslednjem trenutku zdrknil v šepetalnico. Gledalci so napeto čakali nadaljevanja tega nenavadnega nastopa, revež Ivan pa je zardeval in se znojil tam spodaj v omarici pod odrom. O, kolikokrat smo ga pozneje dražili zaradi njegovega izvirnega predgovora I V tistih časih smo se že tako uveljavili, da »o nas vabili tudi v Ljubljano na slavnostne akademije v veliki dvorani hotela Union. Nekoč je potoval z nami tudi Ivan, o katerem je bilo znano, da je imel tako majhno sobico, da je moral stopiti na hodnik, če je dobil obisk. Potoval je brez voznega listka. Sprevodniku se je spretno umikal, ko pa je prišel revizor, smo bili v hudih škripcih. Pri pregledu je bil na vrsti ravno grešnik Ivan, rešila ga je pa gola »reča. Vlak je smuknil skozi predor, nastala je »Oha!« so jeli kričati in vreli z vseh koncev ln krajev skupaj, ko so zagledali Mataja. »Gar- Jeva ovca gre in dva klobuka ima na glavil — .e hitro z nami pod lipo, da se boš zagovarjal za svoje grehe I« »Zakaj ne,« se je odzval telebanovski Odisej dobrodušno. »Moja vest mi ne očita prav nič slabega l< »Z Bogom, Mica!* se je smehljal berat. tPa hvala za malicoI Le srečno — premiiljuj!*... Gnali so ga z velikim hrupom in vriščem pod drevo na zatožno klop. Ko so prihromatali tudi najstarejši zapečkarji, je Mica Kobacajka, še vedno v kočemajki, toda že v copatah, tiho in slovesno zlezla na klop zraven obtoženca, si obliznila tanke usine in pričela.obravnavo. »Matajev Matija, kod si se potikal od četrtka do sobote, do danes?« je vprašala svečano. »V Ljubljani sem bil,« je odgovoril Mataj, malo poparjen, ko je opazil preteče poglede iu žugajoče pesti zbrane množice. »Človek božji, kaj si pa vendar mislil, da si storil kaj takega!« se je otresla nanj. »Zakaj nisi nikogar nič vprašal, zakaj 6i delal kar po svoji neumni pameti? Ali nisi vedel, da dozdaj ni bilo Se nobenega Telebanovca tam?« »O, pači« je ugovarjal Mataj. »Moja sestra Spela!« , Mica Kobacajka je osupnila, toda le za trenutek. »Špela ne šteje nič, Spela se je pogospodila, ne poznamo je več, Špela ni več naša, kajne, prijatelji in prijateljice?« »Tako je!« so pritrjevali poslušalci. »Matija, Matijal« ga je karala Mica. »Grdo Je, da si se odtihotapil tako potuhnjeno! Tiščal si v ris, potem pa v veliko mesto med izkušnjave. Velika je bila nevarnost, da se tam izpridiš in potem pohujšaš tudi nas in naše nedolžne otrokel Zdaj se pa zagovarjaj in povej odkritosrčno, kaj st uganjal v LJubljani l< . »No. le počakajte, vse vam povem po pravici,« tema, Ivan pa je hitro menjal sedež. Tako se je gladko izmuznil strogemu revizorju. Kdo bi mu zameril? Akademije v Ljubljani so bile tako mikavne, da smo si pritrgovali od ust. samo da bi bilo kaj denarja za potovanje v Ljubljano. Tam smo videli postavne Šenpetrčane, ki so samozavestno nastopali z vzornimi vajami, zanimale so nas nove točke, prav posebno pa orodna vrsta, v kateri so bili sami slavni telovadci. Prva leta smo smeli te prireditve samo gledati, pozneje pa nas je doletela čast, da smo tudi nastopali na odru. Pino je pripeljal vrsto deklet in fantov, ki so pokazali njegove lepe vaje, mene pa so vzeli med telovadce orodne vrste, čeprav smo se po akademiji vso noč vozili in se vračali v šolo brez nalog (še danes se mi često sanja o mukah, ki jih preživi ia dijak brez domače naloge), vendar bodo ostali tisti večeri v Unionn v spominu kot dogodki nepopisnega navdušenja in zmagoslavja. je dejal Mataj in odložil dežnik pa košaro na klop. »Tiho, otroci I« je Mica posvarila nemirno mladino. »Poslušajmo Matijcal« »V Ljubljani je vse polno čudežev!« je začel Mataj in sukal svojo palico v roki »In čudni ljudje so Ljubljančani. Na bodite zato sitni, če vain jiovem kaj takega, kar se vam skoraj ne bo zdelo verjetno I — Komaj sem prišel v mesto, precej 6em videl rdeče in rumeno pisan voz, kj |eli brez konj ali volov ali druge priprege kar š.im po cesti.« »Kaj malo?« se je porogljivo zagroliotala Mica in vsi drugi za njo. »Lejte no, takoj začetkoma se je zlagal tako debelo, da se ni mogel bolj!« »Matija, slabo si začel, slabo!« ga je svaril čenčanov Janez. »Kaj boš govoril tako onegavo? Še tepen boš, primaruha, boš pa videli« »Prav nič se ne lažem,« je zagotavljal Mataj'. »Kar sem vam povedal in kar še bom, vse je živa resnica! Videl sem tudi dosti Ljubljančanov, ki jahajo na kolesih. Gledal sem jih tako debelo, kakor zdajle vi menel Pk — pk — pk — pk — pk — pkpkpk! dela kolo in leti, da je kaj!« »Ali ste slišali, kaj veriži?« je zagodla Mica. »Kar je preveč, je prevečl Matajev Matija kvasi take, da bi se morali valjali od smeha, če ne bi bilo vse skupaj tako žalostno. Le nič mu ne verjemite!« »Verjemite mi ali ne verjemite, res je pa le!« Je trdil Mataj, vzdignil palico in jo zasadil v tla. »Le poslušajte! Špelin mož mi je pokazal čudno omarico in rene; z njimi se lahko pogovarja z drugim človekom, ki je v Ljubljani ali v Trstu ali celo na Dunaju. Ko mu nisem hotel verjeti tega, je pozvonil, govoril v omarico, poklical prijatelja in dal tudi meni reno k ušesu. In zdaj sem slišal čisto natanko, kako sta se pogovarjala in se posvetovala, kam pojdela v nedeljo.« »Mendar si obseden ali kaj — ne morem ti dobrega reči — da se lažeš tako strašansko!« ja evitila Čenčanova Urša in iztezala suhi vrat. »Da ga le sram ni, sram, lažnivca grdega!< so ga zmerjal; razjarjeni vaščani. »Saj vam ne morem zameriti, če mi ne verjamete, ljube duše!« je nadaljeval Mataj. »Jaz tudi ne bi verjel vam, če ne bi videl sam teh stvari. Kaj pa porečete k temu: sestrina kuharica odvije pipo pa priteče voda iz zidu, kakor studenec izpod skale — premakne kljuko, pa zasveti luč!« »Vse to je pet krav za groš!« mu je Mica živo skočila v besedo. »Dušo bi zaaral, da je res!« se je branil obtoženec. »Kaj bi se vam lagal, ko ni treba, da bi kazal kai narobe.« »Ali ste ga slišali, prijatelji in prijateljice?« je povzela Mica zopet besedo. »Vse si je izmislil na celem, vse je vzel izpod pazduhe. Odkar stoji svet, se ni lagal še nihče tako debelo, kakor ta garjeva ovca I« »Dušo bi zaaral, da je resU se je branil oblolenec. »Kaj bi se vam lagal, ko ni treba, da bi kazal kaj narobe.*.., (Nadallevanie prihodniič.) 4 Ist narave DIVJI PETELIN IN BllSEVEC ____ Ta in drugi me sec po više ležečih gozdovih poie svo-io pesem bujni naravi diuii pete lin. ki ie ne le naj; več ii. marveč tudi najlepši ptič naših gozdov. N iegova mlada pesem doni te kar blizu Ljubljane. že v gozdovih nad Št. Vidom, pod Sv. Katarino, v litijskih hribih in drugod, zlasti pa tam, kjer gozd boli sameva ter tujski in turistovski promet še ne moti preveč njegove skrivnostne tišine. Divji petelin noje svojo pesem vsako jutro, še preden vzide sonce in ko je deviški gozd še ves pogreznjen v nočno temo. Komaj se tam na vzhodni strani nočnega neba pokaže prvi bledi soj jutranje zarje, že se oglasi petelin s svojo pesmijo. Njegovo petje ni prav nič podobno petju domačega petelina. Najprej kleplie, kar se sliši, kakor bi kdo tolkel ob dve trdi leseni deščici, ali kakor bi kdo prav glasno tleskal z jezikom. Sprva počasi, nato hitreje in hitreje. Potem pa začne brusiti, to ie njegovo pravo petje. Brusi nekako tako, kakor bi kdo s trdo oslo naglo potegnil po kosi. Takrat petelin široko odpre svoj kljun, iz katerega prihajajo ti bruseči glasovi. Spodaj pod njim v res ju se začno gibati niegove gozdne kokoši, gozd počasi oživi, sonce posije, dan se razgrne, petelin pa poje do belega dne, včasih pa še deli. Kajpada ni vedno tako. ker ie petelin kaj plašen ptič ter ga vsaka malenkost zmoti in spiasi. Lovci pripovedujejo, da petelin takrat, kadar poje, nič ne sliši, češ da je tako zaljubljen v svojo pesem. Tisto ie resnica, da petelin med petjem ne sliši, da bi bil pa zaradi svoje zaljubljenosti gluh. ie pa bosa. Petelin ie namreč tako ustvarjen, da mu kost spodnje čeljusti, ki se premika kakor kak vzvod, zapre ušesne odprtine. kadar široko zine. Zato med petiem ne sliši. Takrat lovec, ki ga zalezuje ali naskakuje, brž skoči za korak ali dva naprei. nakar mora mirno obstati, dokler spet ne zapoje. Naskakovanie divjega petelina je najlepša lovčeva prisoda. Mnogo ie lovcev, ki so slišali peti že stotine petelinov, ki pa iih niso streljali. temveč le poslušali. Na naslovni strani prinašamo sliko poiočeea diviega petelina, ki jo je posnel znani slovenski lovski pisatelj, kateri ie zalezoval diviega petelina zato. da ga ie slišal in fotografiral. Na sliki vidite spodaj v gozdu se črno temo. medtem ko se petelin kot črna senca lepo odraža na danečem se nebesu. Ruievec ie mnogo manjši bratranec divjega petelina. Ta pri nas živi le v visokih planinah, na iman i 1500 metrov visoko. Ta bo začel peti prihodnji mesec ter bo pel do meseca rožnika. Ruševec ie še bolj plašen, lepši in bojeviteiši. Ko poie svoj značilni >čhu — i — š«, poskakuje na snežišču ter pleše in gruli kakor golob. Pri tem pa ie tako oprezen, da lovci vele, da ima na vsakem peresu oči. Kakor rečeno, ruševec pri nas živi v visokih gorah, kjer ni več dreves in ie le samo rusevte. Na severu, zlasti v Prusiii in Rusiji, Va v, vellk,h iatal» živi kar v ravninskih gozdovih in z brezami in grmičjem poraslih ste- mia muH Tonka, mala Robinzonka (Dalje.) 20. marca. Kožica pusti, da jo vsako jutro molzem za svoj zajutrk. Včeraj sem bila zopet zelo vesela. Našla sem zrna zelenega kofeta. Takoj sem jih spoznala, toda dokler jih nisem zgrizla med zobmi, kakor to delajo stare ženico, nisem vedela, ali naj jih jem ali ne. Ampak ko sem jih obžgala na ognju, so tako lepo dišala in sem koj vedela, da je to res kofe — ne kava, tako so rekli v šoli. Mama pa pravi vedno kofe. Zdaj ne vem, kaj je prav. Ampak pisala bom kava, ker v šoli bolj vedo, kako je treba pisati. Bilo je že prepozno, da bi bila šla iskat še druge, toda danes sem bila tam in sem jih natrgala in žgala in zdrobila, jutri pa bom pila mlečno kavo. In čez leto dni bom imela tudi kruh. Danes sem bila na polju in trinajsta žetev je že v klasju. Kakšna čudežna dežela, kožice bodo imele za jesti. Tako je bilo pisano v Tonkinem dnevniku. Da, imela je tudi že svoje polje. V varnem kotu je posejala pšenico in oves, ki ga je rešila s seboj iz ladje. Blizu je tekel studenček in v njegovem močvirju je posejala riž... Cez dobre tri mesece je bila njena setev zrela. Imela je malo slame, pa polno zrnja. Vzela je največje klasje (kakšna žrtev I) in ga postavila v lepi posodici pred Marijin oltarček ter je molila, naj ji drugo leto da prav tako bogato žetev. Ostalo žito pa je zopet posejala, nič ga ni porabila. Tako se je njeno polje večalo. Cez tri mesece je zopet žela... in zdaj že tretja žetev poganja in pokriva dobršen kos zemlje. Vsak dan hodi na svojo njivo, ki .ji tako bogato rodi. Zdaj bo zopet žela meseca maja. Presenečenje. Iz Tonkinega dnevnika: 21. marca. »Danes imam veliko veselega za povedati... Pravijo, da je danes v Ljubljani začetek pomladi ... Pri nas je še vedno poletje... in skoraj vodno je lepo vreme in vroče. Davi sem Sla brez Kožice na sprehod na svojo njivo, pa sem v gozdu zaslišala divji krik. Sla sem gledat bliže, pa sem videla veliko vojsko med opicami. Ostala sem zadaj, ker sem se bala, da mi pah. Bržkone ie nekdaj tudi v naših krajih živel v ravnini, prav tako veliki divji petelin, pa ga je človek pregnal v višave in samoto. Človek namreč 9 svojo civilizacijo vedno boli izpodriva naravo. Čim bolj gosto obljudena ie kaka dežela, tem manj življenja ostaja za ne-kdai tako bujno razvijajočo se živo naravo. katera kanonskih krogel (poglej besednjak) n6 prileti na glavo. Nazadnje pa se Je velika opica vrgla na drugo prav majhno, grbasto; davila jo je in vrgla s pai-me na tla. Nato so vse opice zbežale. Približala sem se ubogi živalci na tleh in videla, da je vsa krvava. Mislila sem, da je mrtva, toda na hrbtu se ji je krčevito držala druga, prav majhna opica, ki je zavijala oči in divje kričala. 1 Zvečer sem so vrnila še pred večerjo na to mesto. Mati je bila že mrtva, mala pa je nesrečna čepela na njej. Vzela sem jo in jo odnesla v hišo. V kvadrate vstavi zloge, t ' ki Jih sestaviš Iz nasled njih črk: aaaaččdd 2 deeoeellrž Besede pomenijo: 3 1. Slovensko mesto 2. Pokrajina 8. Pokrivalo. Zdelo se mi Je, da je žejna, zato sem jo dala h Kožici, da jo pomolze. Ta je sprva nekoliko brcala, ko sem ji pa prigovarjala, se je vdala. Potem pa sem jo zaprla (opico) v svojo mrežo za živila, da mi ne bi ušla. Odnesla sem jo v svojo sobo in ji dala banano, da jo za kratek čas grize. To bo moja punčka in jaz bom njena mama. Preden bom zvečer zaspala, ji bom pričela delati mrežo za ležanje. Ime sem ji seveda tudi morala poiskatL Klicala jo bom ,Buča\ 26. marca. Preveč dela sem imela z Bučo, zato nisem mogla pisati. Ta čudna stvarca ni prav nič pridna. Vsak hip začne kričati, kakor bi jo davili. Men» in Kožice, njene dojilje, se prav nič ne boji, glavo ima kot velik požrešnež, zalo ji tudi Buča pravim. Zraven se pa vleče za ušesa ali pa se skrije na mojo ramo in me vleče za lase. Kakor poreden, divji deček je. Kožica jo ima rada kakor svojega otroka. Zato sem danes obesil* njeno mrežo v hlev, zakaj snočl me je prišla tresti za nos, medtem ko sem spala. 15. marca. Kakšno veselje I Plima je vrgla na obrežje prazen sod. Se prav dober je, nič preveč star; zame pravo bogastvo. Spravila sem se, da snamem obroče, zato sem potrebovala celo dopoldne. Končno sem le dobila oba okrogla dna. Danes popoldne sem skozi sredo vsakega kolobarja napravila luknjo, tako sem dobila dve kolesi Iz ostalih desk in žebljev si bom napravila zaboj, k| ga bom postavila na kolesa. Tako bom dobila voz; vanj bom vpregla obe mladi srnici, ki sta zdaj že veliki. . Paseta se in nama z Bučo ostane vse mleko njihove mame. Buča je tudi že velika. Zna že jahati na svoji hraniteljlcl in je zelo zvita in smešna. Ob njej človek nima časa za dolgčas... »včasih jo pa moram kaznovati, ker rada krade moja živila.« (Nadallevanle orlhodnilč.) 1. KAKO JE ROTARJEVEGA PETRA VRAG PRASKAL Rotarjev Peter je bil znan preklinjevalec. Povsod, kjer je hodil, ga je spremljala tudi njegova neotesana kletev, povsod je Slo z njim njegovo neotesano govorjenje. »Mora ga vzeti vragi Mora gal« To obsodbo so bolj ali manj očitno pred njim ln za njim ponavljale dobre, pa tudi nekatere ma-loverne duše o tem preklinjevalcu prve vrste. Rotarjev Peter pa je govoril po svoje, mislil po svoje in gledal po svoje. Tako je bilo tudi tistega dne. Komaj je dobro vstal, že je preklel vreme, ker je bilo deževno. Ce bi bilo pa sončno, bi ga bil ravno tako preklel. Potem se je znosil nad konjem, ker ni hotel toliko jesti, kolikor mu je Peter napravil. Prišel je iz hleva, pa se je spet spotaknil nad domačim petelinom, sam ljubi Bog vedi, zakaj. Klel je nad njim. Ni mogel drugače, kakor se je zagovarjal in opravičeval. Žvižgal je in gledal okrog sebe in nič ni videl, da je stopil na vojnice ob domačem vozu. Kaj mu je kazalo drugega, kakor da je moral spet kleti. Morali To je bilo njegovo prepričanje. Vse je moral. . »Peter, Peteri« ga je opominjal hišni gospodar. »Kaj pa je?« »Pa bi vendar malo prejenjal « »Če pa ne morem.« »Poskusil« »Drugi naj poskušajol Jaz ne morem.« »Se žal ti bo.« Tako je šlo njegovo rentačenje naprej in naprej, od jutra do večera in še globoko v noč. Gospodinja ga je klicala k malici. Odgovoril ji je z grobostjo, katere ae je držala apet njegova spremljevalka, kletev. »Peteri Boš videli« »Kf.i bom videl?« »BoJ ie videli« Peter se je norčeval Iz svaril In opominov. Prišel pa je tudi zanj tisti dan nepričakovane groze. Gospodar mu je naročil, naj gre namesto njega po hlode. Sel je. Semo kakol Saj bi vse povedal, pa bi potem vi govorili, da sem prezgo-voren in preklepetav. Zato naj bom pa tihol Po hlode je torej šel Rotarjev Peter. Pot do hlodov navadno ni lepa, ne prijazna. Hlodi se ne nakladajo na razkošnem mestnem trgu, pač pa jih boš dobil po komaj dostopnih grapah, po milinah iu robovih in strminah. O, tristo Judov I Tistega dne so imeli pa le gospodje iz mesta lov tam v Jelenovi grapi. Za lov pa Peter ni vedel. Če bi bil vedel, gotovo bi ga bil najmanj trikrat na drobno in na debelo preklel. Zakaj, če bi bil Peter sera, če bi bili z njim aamo njegovi tovariši, saj bi se dala njegova zgodba in nezgoda morebiti še kako skriti in potlačiti. Tako pa — kar je bilo, je bilo. Petra je zaneslo t pota malo na stran, po opravkih, ki niao ravno najlepši, Ampak biti morajo in opraviti M morejo. Peter je čepel za grmom. Ko je bil ravno začel svoj« opravilo, v tistem hipu — poki — puška poči, zadaj za Petrom pa nekaj zašumi. »Pomagajte, pomagajtel O sveta Mati božja, pomagajtel« Peter je klical in vpil kakor sama grešna duša. »Pomagajtel I, tako, pomagajte!« »Kaj pa je, noi Kaj?« »Pomagajtel Jojl Cvili, grize, praska. Kakol« »Kaj pa je vendar?« »Hu.., hu ..., sam hu... me grize in praska. Pa kakol Avl Javi« Peter ni upal povedati Imena, da ne bi bil hudobarja še bolj razdražil. Semo hu ..., hu,.., hu.., je ven in ven ponavljal. Zajec, ki se je ves preplašen vanj zaletel, pa je brskal, cvilil in praskal in iskal Izhoda in rešitve iz zadrege, v katero je zašel. Lovskih psov se je srečno rešil; ti so divjali in lajali že kdo ve kje, že najmanj na koncu Jelenove grape, Peter pa je še vedno klical na pomoč. In še vedno od samega strahu ni mogel povedati, kaj ga grize in kdo ga praska. Matijčetov Miha je tekel na pomoč. Ko je bil že skoraj zraven, je pa stekel iz neprostovoljnega ujetništva sam kosmati divji zajec in jo odkuril v zlato svobodo. Kdo bi si bil mislil, da bo njegov beg preplašil Petra, da bo neprimerno skrivališče ohranilo in zajcu podaljšalo življenje, »Vidišl Zajec!« je mogel v eni sapi zavpiti Miha.« »Pa res! Saj pravim: sam hu. , ga je semkaj nagnal.« »Vidiš, to je zato, ker ti le preveč kolneS.« »Misliš?« »Mislim, mislim!« »Saj ne bom več. Res ne bom več. Hu... — skoraj «e mu je »pet zareklo —, da ne bom nikoli več.« »Prav!« »Miha!« »Kaj pa je?« »Samo to te prosim: Nikar nikomur tega ne pravi« »Nikomur ne bom.« »Daj mi'roko!« Miha jo je podal. »Saj veš. Miha, naše ženske. Pa še on zraven. Nikoli ne bo miru. Saj bo Slo od hiše do hiše, od ust do ust. In koliko bodo še zraven dodali!« »Molčal bom.« »Ta hu.., zajec, kakšen strah mi je naredil. Zakaj ga nisem!« »Kar miren bodi in hvaležen, da Je šlo vse teko naprej in da te nihče ni videl.« Lov je bil za tisti dan končan. Ura v želodcu je kazala že skoraj na poldne. Zgovorili so se lovci, da se bodo po končanem dnevnem trudu ln poslu zbrali pri Petričku. Že prejšnji dan so gospodinji naročili, da mora biti miza dobro pripravljena. »Če boste dobro plačali?« »Kdaj pa Se nismo!« »O, še vselej. Dobro in pošteno!« »Tako se govoril Mi nismo taki kakor onegava Mica Kovačeva ...« Šumelo je v kuhinji, vršalo in ' zrčalo, kakor bi bila sama semanja nedelja. In v steklenice je teklo kakor iz Skala. Lovci bodo pač žejni... Proti poldnevu se je začela polniti gostilniška »oba. Vsi so prihajali. Samo njega nI bilo. Od nikoder ga ni bilo. Poldeta Zaletelovega. »Kje neki ie?« »Kdo7 Polde. Kdo v«, kam se je zagledali O, bo že povedal.« »Počakajmo gal« »Saj ve, da je lačen sam in da smo tudi ml vsi lačni.« Posedli so okoli mize in v skleda se |e kar odsedalo. Petra pa le Se nI bilo. »No vidiš, Kaj bi bilo, če bi ga čakali.« »Vsi bi bili ie lačni.« Naposled so se le odprla hiina vrata In Polde je vstopil. Ves nasmejan, kakor najbolj jasen dan. »Kje so te pa vešče nosile, Peter, kje?« »Počakajte, da se malo podprem. Ti, mati Pe-tričkova, ali ga bo en požirek?« »Bo, bo. Kar nagni gal« Zvrnil ga ie na dušek. In Se enega. »Takol Dobrol Hvala lepa, Petrlikova mati.* »No, sedaj pa začnil« »Čakajl Lačen sem kakor sam volk.« Zajel je in jedel z užitkom, kakor bi že desef let ni bil nič kuhanega pokusil. »Zdaj pa poslušajte!« Pošteno se je odkašljal, potem pa začel. »Veste, kaj smo danes naredili? Nekaj ime« nitnega.« »No, kaj se bol zlagal?« »Kdaj sem se pa žel Pa ti pripoveduj, če bo* lje veš.« »Veste, zadnji strel smo oddali, zadnjega zaf« ca smo preplašili TI al ga menda, Jože, ali ne?« »Naj ga, kdor ga hoče,« se je branil Podpeča-nov Jože, ki ni hotel nikdar priznati, da je kaj izgreSil ali kaj zagrešil, »kar naprej pripoveduj« Saj vidiš, da vsi komaj čakamo, kaj bomo sli« Sali.« »Zadnji strel je torej počil ln preplašil zajca. Zajec pa, vesel svoje rešitve, io je skokoma udri po hribu. Psi pa za njim. Kar naenkrat vpitje, pa kakšno. Kakor bi koga iz kože devali,..« »Kdo pa je kričal?« »Po glasu sem sodil, da je bil Rotarjev Peter.* »Tista sirovinal« »Zdrknem malo po hribu gorela hiša. Za velikodušni dar se ji še enkrat najlepše zahvaljujem in Domoljuba vsakemu toplo priporočam. ČOŽ JANEZ Nova gora 2 Sv. Križ • Velika Loka in drugega. Vrtajo z novimi vrtalnimi 6troji do globine 1000 metrov. Vse ugotovitve natančno zarišejo v svoje zemljevide. Poleti pa bodo — če poj. de vse po sreči — začeli izkoriščati, kar so zadnji dve leti dognali. Priliklitl redttni praiak ..REDIN" za praSiie Prl raallh prmftlókih pospešuje Rediu praAek hitro rast, krepi kosti in Jib varuje raznih bolezni. Večji praM^I pa ne čudo-dovlto hitro redijo in dobro prebayljajo. Zadostil e f« 1 zavitek za 1 praftič« ter stane 1 zavitek L. 6*-, po poAtl L. 1(7-, 3 zav. po poftti L. 2?-, 4 zav. no no*ti I* 28"-. Mnoeo zahvalnih pisem. Pazite: Pravi .REDIN" m dobi sam« % gornjo sliko Proda'a drogerija Kane. Ljubljana, 2idovtka ul.1 Na deteti pa zahtevajte Redin pri Vajeni trgovca alt '«" druRi. ker »i prihranit« poštnino. Narofnlkl ti proTine» Triest* In Gorizia morajo poslati denar vnaprej. Nalagajte denar v sol idnem zavodu, v Zavod daje posojila pod najugodnejšimi pogoji Posluje v lastni hiši poleg dekliške šole reklamarije pFZf^^'^oììlL? XÄA'V * 5E!se »P«"!™« uredništvo .Domoljuba., naročnino, inserate m Izdajatelj: ÄÄ^Ä' J'ÄV^t -"to' üJ^lZf Vr a* Ü * * * **