26. štev.
V Kranju, dne 26. junija 1914.
XV. leto.
Političen in gospodarsKj list.
Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številke po 10 vin. — Na naročbe brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravništvo je v hiši Štev. 178. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Lavoslav Novak — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno.
Izhaja vsak petek : ob petih zvečer :
Inserati se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 30 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila M plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Besedica o obrtnikih.
Pregovor pravi: »Obrt ima zlato dno". Naši obrtniki poreko, da ta pregovor že davno ni več resničen. Mogoče, verjetno! Kje je pa krivda? Precej krivde pada na obrtnike same, nekaj so pa krive razmere časa.
Najprej treba obrtniku strokovne izobrazbe. Slovenci smo zadej. Sčasoma nam bo nekoliko več strokovno dobro izobraženih obrtnikov do-vedla obrtna šola v Ljubljani. Stari mojstri, ki tudi hočejo živeti in nekaj veljati, ne morejo iti v to šolo. Zato je prav, da si skušajo pomagati s strokovnimi tečaji, kakršni se zapravljajo zadnje čase po mestih. V teh tečajih dobe obrtniki vsaj toliko pojma o napredku v njihovi obrti, da si potem s svojim umom lahko sami naprej pomagajo. Z veliko žlico se pa modrost v tečajih seveda ne zajema. To je le en pomoček k zboljšanju in nespametno bi bilo, tečaje v nič devati, če se precej ne pokaže uspeh. Veseli bodimo, da morejo naši obrtniki sploh konkurirati s tujci, kajti ljudje dandanes zahtevajo lično izdelane obrtne izdelke.
Drugič treba obrtnikom nekoliko več solidarnosti. Res je, da vsak človek sam sebi najprej kaj dobrega privošči. Res je pa tudi, da se obrtniki preveč zavidajo in da slovenski obrtniki, zlasti pri isti stroki, drug drugemu manj privoščijo, kakor tujcu. Zavist treba premagati. Vsi obrtniki morajo skupaj držati kot ena vrv in vsi morajo vzajemno vleči naprej do cilja, ne pa eni naprej, drugi nazaj, še drugi pa vstran. Kako lepo bi bilo, ko bi obrtniki skupaj naročali potrebščine in blago skupaj spečavalil Naj se pogleda na nekatere druge organizirane delavske stanove, kakšne uspehe so dosegli s svojo solidarnostjo, da se zdaj vsem članom dokaj dobro godi. Obrtniki po naših mestih so pa kakor raz-
kropljene ovce, ki menijo, da so site, če jih strižejo kričavi liberalci v svoje politične namene.
Obrtniki ne smejo živeti iz rok v usta. Časi so resni 1 Dandanes ne gre tako, da bi se v nedeljo pospravila zadnja krona, v ponedeljek ali torek bi se pa začela zopet prva služiti. Obrtnik, ki hoče imeti kaj veljave, potrebuje nekaj kapitala, ali vsaj nekaj kredita. No, s kapitalom je težko, ker je vse drago in ker nekateri in nekatere res ne znajo varčevati. Nekaj zaloge v bl?gu je pa vendarle treba. Če se mora vsak podplat posebej iti kupovat, se zamudi veliko časa in usnje pride drago. Kdor kupuje le ostanke, bo pri naročilih kmalu osamel. Kdor pa dela duri iz lesa, ki je pred enim mesecem še rasel, sam sebi največ škoduje. Vsak naj ima tedaj dovolj dobre in po primerni ceni kupljene zaloge, da lahko izdela solidno blago. Potem se ne bodo skremžili odjemalci, četudi dobijo nekoliko večje račune, ker so dobili pošteno robo.
Ker pa obrtniki večinoma nimajo toliko kapitala, da bi si iz svojega mogli nabavljati, česar potrebujejo za svojo obrt, naj si osnujejo ne le obrtne, ampak tudi kreditne zadruge. Obrtniki se medseboj najbolje poznajo, zato se ni treba bati, da bi posojali lahkomiselno. Ampak ne se zaleteli! Boljše je, da se prične z malim in da se gre sigurno naprej, kakor da se vse skupaj kmalu zveži. V odbor se pač morajo izbrati pošteni in pravični mojstri, ki dobro poznajo domače razmere. Brž vso upravo zadruge nategniti na tuje kopito, ne kaže; utegne zelo izpod-leteti. S samim cincanjem se pa tudi nikamor ne pride. Imamo pač že v deželi nekaj izvedenih in za blagor obrtnikov vnetih mož; k njim naj se gre po svet in po pomoč, ne pa h kričavim in domišljavim puhlicam.
Slovenska obrt je preveč omejena in preveč navezana na domači kraj. Eksporta je premalo zaradi hib, katere smo našteli, in pa zaradi po-
manjkanja poguma. Na jug nam je še mogoče prodreti. Ne pustimo, da bi Nemec delal most na Balkan in do morja preko naših glav! Slovenec je bliže jugu in uma ima dovolj, izrabiti ga treba.
Ne pozabi naj se pa tudi na krščansko življenje v družinah obrtnikov, kajti krščanska misel je še vedno dober vir božjega blagoslova in družinske sreče.
Liberalci — gospodarji.
Deželna revizijska komisija je nedavno dokončala svoj posel na ljubljanskem magistratu. Celo poročilo obsega 338 strani. O njem veliko ne moremo poročati, ker je to za naš list preobširno. Sedaj, ko je končana polemika med »Slovencem* in g. dr. Tavčarjem v »Narodu", pa podajemo šopek »cvetk", o katerih je g. dr. Tavčar sam priznal, da rasto na liberalnem vrtu ljubljanskega magistrata.
O ljubljanskem mestnem računovodstvu piše g. dr. Tavčar: »Da sta knjigovodstvo in zara-čunba zastarela, to smo vedeli že poprej, nego je prišla na magistrat komisija. Glavni vzrok teh nedostatkov je ta, da mesto do 1. 1890. sploh pravega rednega knjigovodstva ni imelo." To priznanje je nekaj groznega. Tako mesto, kakor je Ljubljana, pa niti natančnih računov nima, dasi ima vsako leto opraviti z milijoni. Vidi se, kako potrebna je bila deželna revizija.
Revizija očita med drugim sledeče nedo-statke:
Mestna blagajna tiči glede zakladov, ki so last mestne občine, že od 1. 1897. (!) v primanjkljajih. Da so se ti pokrili, se je jemal denar pri drugih zakladih, odnosno se je porabljal denar, ki bi se v ta namen ne smel porabiti. Tako se je porabilo: 18.000 K od zemljišč, ki so se prodala v Poljanskem predmestju; 60.000 K od
PODLISTEK.
Iz ptičjega življenja.
(Iz češčine ptiredil V. HybaSek.)
3. Taščica. (Dalje.)
Komaj je stopil Bradač iz sodišča, jo je tudi on udaril v svoj drugi dom. Naravnost čez ulico so se mu smehljali napisi: .Gostilna pri vitezu", .Vsak dan sveže pivo iz sodčka" itd. Kakor da bi bil hotel skriti se pred nekom, ubežati nečemu, tako je hitro stopil čez ulico in tresknil za seboj s steklenimi vrati gostilne, da se je vse potreslo. Sklonjen nad vrčkom je premišljeval potem svojo preteklo, sedanje in prihodnje življenje. Po umazani sobi so odmevale pesmi iz razglašenega gramofona, ki so mu bile znane. Sam jih je včasih pel, tudi njej — Rezi — jih je pel v tistih tihih, toplih pomladnih večerih. Vest ga je zapekla. Živo in nenadoma mu je prišla na misel soba domače gostilne, ko so šli fantje spomladi na nabor in ob tej priliki napravili ples. Tudi Rezo je v duhu videl v lahki obleki, zdravo in lepo. Še sedaj čuti, kako ga je takrat mamila, ko je ž njo plesal in ko jo je potem proti jutru spremljal v tihi noči domov. Da, sprva nič hudega ni mislil. Lepi so bili še tisti večeri, ko je ž njo posedal na brunih, zloženih pred hišo, ko so jima nad glavama žarele zlate zvezde. A naenkrat, kakor bi bilo treščile, je izginilo vse veselje, izginila vsa sreča.
Mati Bradačeva je stopila pred Rezo, ko se je opoldne vračala domov, in je pred celo vasjo vpila nad njo: .Beračija nesramna, ki mi sina zapeljuješ! Naša nevesta mora položiti tisočak na mizo, da veš, ali razumeš?"
In še hujši časi so prišli. S studom se Bradač spominja, kako mu ni bilo več doma prestajati: Tisto jutro, ko so si ljudje pripovedovali, da ima Reza sina, povezal si je nekaj obleke in izginil iz vasi. Ušel je drugam, a kako je bil presenečen, ko se je v drugi vasi, kjer je dobil delo, nekega dne prikazala Reza z otrokom v naročju... Našla ga je in kakor senca je hodila povsod za njim. Davno je že pustil rokodelstvo in se je poprijel biča. Izpreminjal je službe in gospodarje, a Reze se ni odkrižal: kakor zli duh mu je bila vedno za petami. In kako se je izpreme-nila! Popolnoma drugačna se mu je zdela danes, kakor je bila takrat v veselih pomladanskih večerih. Zoprna mu je bila danes in še bolj ta otrok, ki ga povsod seboj vlači. To je bila Bradačeva preteklost in sedanjost.
A zdaj mu je šlo tudi za njegovo pri-hodnjost. Oče mu je umrl, doma bi moral prevzeti gospodarstvo, mati mu je poiskala nevesto s tisočakom dote — pošteno življenje bi lahko začel, ko bi le ne bilo te...
Vrnil se je domov in za njim je čez 14 dni prišla tudi Reza in sprejeta je bila v službo v isti hiši, kjer je služila pred leti. ,Če mene nočeš, le pusti — a druge tudi ne boš vzel, in za otroka boš plačeval," je predrzno žugala Reza.
Bradač je dobro vedel, da, naj gre kamorkoli, ga bo povsod stražilo dvoje sivih, od ljubosumnosti izkaljenih oči. »Ata — vidiš ata!" je govorila izpred hiše svojemu sinčku na glas, da bi tudi pri Bradačevih slišali, in hitro je otroče za materjo ponavljalo: ,Ata, ata!" Bradač res še sam ni vedel, koga bi bolj sovražil, ali otroka, aH mater. Pa skoraj bolj otroka. Če bi tega ne bilo, kako lahko bi dihal, kako hitro bi bil z Rezo gotov, toda ravno ta otrok mu je na poti in s svojim .ata — ata!" mu kvari prihodnjost in greni življenje . ..
Ni bilo lahko življenje, ki ga je imela Reza s svojim otrokom. Revščina je bila, neprestana revščina. Garala je za-se in za otroka, dostikrat delala za sam grižljaj, samo da je mogla biti v bližini njega na straži, da ne bi druge dobil.
V tem neprestanem boju je ginevala njena mladost in venela njena lepota. Vsa obleka ji je postajala preohlapna, tako da jo je morala skup jemati in prešivati.
.Zdaj me Že ne bo več vzel — kvečjemu zavoljo tega otroka," priznala si je enkrat z žalostjo, ko je opazovala svoje shujšano telo in grdo lice. In takrat se je odločila, da vloži zoper nezvestega ljubimca tožbo radi očetovstva.
.Raje prej, kot pozneje!" rekel je gospodar. .Naj se s teboj poravna, za otroka naloži nekaj denarja ali plačuje zanj mesečno. Če se oženi, bo dal vse prepisati na ženo in potem nimaš kaj, kar bi mu vzela."
_____ (Konec prlh.)
prodanih atavbišč Podturnske graščine; 5161 K 20 v od* raznih drugih izkupil; od nabranega denarja za zgradbo mostu čez Ljubljanico se je porabilo 22.947 K 56 v; od sklada za zgradbo cerkve na barju se je porabilo 14.339 K 7 v vseučiliški zaklad v znesku 148 835 K 86 v se je popolnoma porabil; od meščanske imovine se je porabilo 157.130 K, skupaj tedaj 426.413 kron. Javnost je o tem izvedela šele po reviziji, oziroma po opoziciji S. L. S.
Župan g. dr. Tavčar se opravičuje, da ta nered povzroča okoliščina, ker je treba vsako leto takoj po novem letu plačali na obrestih in anuitetah za mestni dolg vsoto 300.000 kron. Mestna občina ima res okrog 12 milijonov K dolga; samo za obresti in odplačila mora vsak dan plačevati skoraj 2 tisočaka, vendar vsled tega ni opravičena samolastno porabljati denar svojih zakladov in s tem prikrivati svojo finančno mi-zerijo.
Komisija dolži dalje, da so se računski sklepi namenoma potvarjali. 175 tisoč kron se je vzelo mestnim zakladom in se vknjižilo kot .redni dohodki", dasi je bilo to samo izposojilo, ki bi se moralo ob koncu leta izkazati med pa-sivi. Na ta način se pač lahko dela ugodne računske sklepe. Jasno je, da se je to delalo zato, da se meščanom kaže vse v lepi luči, da ni treba zvišati občinskih doklad. To je pač dobro z ozirom na volitve, a tako gospodarstvo mora enkrat privesti občino na kant.
Pri meščanski imovini se je izkazala končna gotovina 125.318 K 25 v, a blagajniški dnevnik je kazal le vsoto 45.318 K 25 v. To je res .vzorno" knjigovodstvo. Če so se kdaj kmečki odborniki pri kaki zadrugi na obrestih všteli za kako krono, je »Narod" vpil o škandalu in klical vse državne pravdnike na pomoč, na magistratu petinštirideset tisočinskega prebivalstva so pa imeli tako »računovodstvo".
G. dr. Tavčar priznava, da se je manipuliralo s temi zakladi zato tako, da so se prikrili primanjkljaji na magistratu. Pravi tudi, da se je to godilo še pod Hribarjem. Ko se je pa to pod Hribarjem dogajalo, je .Narod" Hribarja v zvezde koval in dr. Tavčar je takrat računske sklepe kot magistratni odbornik potrjeval in k vsemu molčal!
Z najetimi posojili so na magistratu kaj čudno postopali. Občinska posojila se smejo porabiti samo v tiste namene, za katere so dovoljena. Na magistratu so pa delali drugače. Pri vojaškem preskrbovališču n. pr. se je porabilo drugam 192.560 K 59 v; pri Mestnem domu se je prekoračil proračun za 63.639 K 39 v.; pri hotelu .Tivoli" za 73.960 K 66 v. Pri mestni zastavljalnici je bilo do konca leta 1913. izgube 24.597 K 59 v.
Pri hotelu »Tivoli" se kaže modrost napred-njakov v posebni luči. Najemnina nosi komaj za vzdrževalne stroške, ker je cela stavba ponesrečena. Izgube je na leto okrog 11.000 kron, ki jih plačajo davkoplačevalci. Sam g. dr. Tavčar piše, da je ta hotel ponesrečena špekulacija. Da pa nekoliko opere občinski svet, je pa napravil V »Slov. Narodu" Ljubljančanom ta-le poklon: .Ljubljančani ne vedo, kaj je pravzaprav hotel »Tivoli". Drevoredi in nasadi bi, če bi tja slučajno ne zašel kak tujec in če bi ne imeli nekaj vpokojenih gospodov, skoraj vsak dan prazni ostali." Tako ljubljanski župan opisuje svoje someščane, da nimajo smisla za lepoto. To je njegov zagovor za zavoženo gospodarstvo!
Revizija je napravila Ljubljani veliko uslugo. Kako se bodo Ljubljančani pomenili s svojimi naprednimi .gospodarji", je njih stvar. Mi pa izvajamo iz nereda na ljubljanskem magistratu nekaj naukov. Eden glavnih je ta, da so liberalni kolovodje za ta smrad vedeli; da pa zmanjšajo vtis teh razkritij, so se v svojih časopisih besno vrgli na deželno uprave in ti očitali reči, ki so se pri njih godile. Ko je dežela posodila (pa ne zapravila) svoj vseučiliški fond, so liberalci vpili, da je s tem slovensko vseučilišče pokopano, isti čas so pa liberalci sami svoj fond resnično zapravili. Deželni zaklad obstoja še, ker .Zadružna zveza" vleče le vsakoletne obresti, mestni zaklad pa je pokopan za večne čase. Slabo mestno gospodarstvo pa ni nobenega razsodnega človeka presenetilo. Kjerkoli vladajo liberalci, tam je nered, pa naj bo v Ljubljani, Gradcu, Gorici, Trstu ali Pulju.
Za bodoče pa si zapomnimo, da liberalcem in njihovim časopisom ne smemo ničesar verjeti. Da svoje umazanosti prikrijejo, obdolže druge, da tako delajo. To je njih stari manever, ko love gimpeljne.
DOPISI.
Železniki. Lepo je bilo v Suši binkoštni ponedeljek, ko se je škofjeloško okrožje »Orla" priporočalo Materi božji v varstvo in imelo ondi pri cerkvi mladeniški tabor. Dobro so nam še v spominu besede navdušenih govornikov gg. dr. Kreka, dr. Korošca, Marčiča in slavospev .Orlu", katerega je zložil zaliloški g. župnik. Pripravljamo se zdaj na okrožno telovadbo, ki bo sv. Ane dan v Selcih. Upamo, da bomo zopet doživeli^ dan, ki nam bo ostal v veselem spominu — Železniški liberalci vedno svojo godejo. Zmiraj le to zahtevajo, da duhovni v javnem življenju ne smejo imeti nobene besede in da jih ni treba poslušati. Če pametno govore, čemu bi jih ne poslušali? Sami zase pa liberalci zahtevajo, da jih mora vse ubogati. Neki liberalni mojster je rekel: »Ako moj vajenec v političnih rečeh ni z menoj, ni za mene."
Iz Podbrezja. Štirinajstletni deček Peter Justin je kupil od Alojzija Miheliča flobert-puško in se je pogumno učil dne 20. t. m. zvečer ob 6. uri na njivi streljati. Za cilj je imel po koncu stoječi ročaj motike. Po nesreči se mu je pa ptflka napačno sprožila in zadnja krogljica mu je šla v trebuh. Začel je bruhali kri in je kmalu potem umrl.
Na Šenturški Gori bodo praznovali na Urhovo nedeljo une 5. julija 1.1. slovesno 1501et-nico, odkar je bila zidana in posvečena farna cerkev sv. Urha. Ob 10. uri bo svečano cerkveno opravilo. Popoldne po litanijah pa priredi K. s. izobraževalno društvo ob svoji petletnici ljudsko veselico z igro. — Bratska društva vljudno vabimo !
Kovor. V nedeljo je bil pri nas shod, na katerem je poroča! deželni odbornik g. dr. Lampe. Na shodu se je razpravljalo tudi o načrtih vodovoda in nove ceste do kolodvora v Križih.
Moravče. V nedeljo se je vršil četrti ljudski tabor na Limbarski Gori. Pred štirimi leti si je zamislil g-dr. Krek, naj bi se ob priliki letnega cerkvenega shoda vršil tudi ljudski tabor. Zbrala se je letos ogromna množica. Po sv. maši je govoril poslanec g. dr. Krek o sedanjem političnem položaju. Shod je pokazal, kako tesna vez je med ljudstvom kamniškega okraja in njegovim poslancem.
Bled. »Prostovoljno gasilno društvo" na Mlinem na Bledu bo obhajalo slavnost blago-slovljenja gasilnega doma, bencin motorske briz-galne in drugega gasilnega orodja, v nedeljo dne 28. junija 1914 o priliki občnega zbora .Kranjske deželne gasilske zveze" na Mlinem. Ob 729. uri dopoldne bo sprejem in pozdrav društev pred občinskim domom na Bledu. Ob */al 1. dopoldne sv. maša na blejskem otoku. P6-tem gasilski tabor in zborovanje delegatov Kranjske deželne gasilne zveze. Ob 3. uri popoldne blagoslovljenje gasilnega doma in orodja na Mlinem. Nato pride na vrsto slavnostni govor in pozdravi. Gasilna vaja z bencin-motorsko briz-galno. Velika ljudska vrtna veselica pri Petranu. Srečkanje, šaljiva pošta, koriandoli, prosta zabava. Pri slavnosti sodelujeta jeseniška in domžalska godba. Čisti dohodek je namenjen za poravnavo dolga na gasilskem domu in orodju.
Boh. Bistrica. Preteklo nedeljo se je vršil živinorejski shod. Govorila sta gg. Legvart in in Cvenkelj. Osnovalo se je »Živinorejsko društvo za Bohinjsko dolino". Sklenilo se je tudi delati na to, da se že deloma propadla bohinjska pasma ohrani, okrepi in izboljša.
Lesce. Na premovanje kobil in žrebic pinc-gavskega plemena je bilo prignanih 85 kobil in žrebic. Razdelilo se je daril v znesku 780 kron. Načelnik major Pfeiffer se je jako pohvalno izrekel o naši konjereji.
Kor. Bela. Pred par tedni je nanagloma umrla B. Lipovec, p. d. Zimovka, z Javorniškega Rovta. Šla je po opravkih v Radovljico, nazaj grede se je pa mrtva zgrudila na radovljiški postaji. — Pri nas imamo novo monštranco, krasno delo, ki dela čast izdelovatelju g. Kregarju iz Ljubljane. — Naši soc. demokratje so čedni ljudje. Enkrat nekaj dovolijo, potem pa besedo snedo. Tako so dovolili gotovo vsoto za orga-nistovo stanovanje, a pozneje o taki vsoti niso hoteli ničesar vedeti, tako da se je moralo vsoto znižati. Malo jih tudi jezi nova društvena hiša, v kateri ima organist stanovanje. — Odbornik Noč, p. d. Stanej, je uskočil k soc. demokratom. Kako se to zlaga z njegovim verskim mišljenjem? Ali je to moško ? — Požarna bramba je imela zadnjo nedeljo veselico v gostilni Žumer. Na vabilih je bil tudi ples. Kako se to strinja s pravili zveze, v kateri je včlanjena tudi naša? Pri nas brez plesa sploh nobena reč ne gre.
POLITIČNI PREGLED.
Velike vojaške vaje so sedaj v Bosni. Vodi jih deželni načelnik in glavni nadzornik fcm. Potiorek. Navzoča sta tudi prestolonaslednik Franc Ferdinand in načelnik gener. štaba baron Conrad.
Liberalna narodnost. V zadnjem času se je avstrijska vlada pogajala s hrvatsko vlado, da bi se priznali izpiti zagrebškega vseučilišča tudi v Avstriji. Ker bi potem vsi hrvatski dijaki iz Dalmacije in Istre, in morebiti tudi precej Slovencev, študirali v Zagrebu, bi se na ta način pospeševala jugoslovanska skupnost. To pa ni všeč Madžarom in zato temu nasprotujejo. Liberalna srbsko hrvaška koalicija, ki vlada v Banovini, je ponižno zlezla pred Madžari ped klop. Pogajanja so se razbila. — Koalicija je pa naredila še drug greh. V Reki bi Hrvatje, ki jih je tam okrog 18.000, radi imeli svojo šolo. Koalicija se je pa postavila na stališče, da se sabor ne more za to zavzet', ker je to vprašanje »politično". Na Hrvatskem vlada Madžar, podpirajo ga pa poslanci — Sokoli.
Ernest Nathan, bivši rimski župan, naj-strupenejši sovražnik katoliške Cerkve in ljubljenec »Slov. Naroda" in drugih slovenskih listov, je dobil pri volitvah v rimski občinski svet najmanj glasov. Najvišje število glasov pa je dobil katoličan, knez Colonna, ki utegne postati rimski župan. Ko je bil Nathan župan, si je stavil glavno nalogo, da je pri vsaki priliki na krut način žalil čuvstva ne samo rimskih katoličanov, ampak vsega katoliškega sveta. Nastopal je povsod kot protipapež. Cerkev svetega Petra v Rimu bi bil najrajši napravil za policijsko kasarno. Ves katoliški svet se raduje propada rimskih brezvercev, »katoliški" list »Sava* je pa »pozabil" o tem poročati svojim .katoličanom".
Srbske utrdbe. Srbija gradi ob bolgarski meji 90 utrjenih stražnic.
Srbski kralj Peter je bolan in je odšel v kopel. Izdal je na naiod proglas, s katerim je izročil za ta čas vlado prestolonasledniku Aleksandru. — Srbska skupščina je razpuščena. Nove volitve bodo 14. avgusta.
Črnogorski kralj pojde v Petrograd obiskat carja, Kjer se je zadnje dni mudil saški kralj.
Za Albanijo skrbne varuhinje iščejo posojila in je baje Francoska obljubila posoditi 75 milijonov frankov.
Grške priprave. Grška je kupila od Zje-dinjenih držav dve oklopni križarki.
NOVIČAR.
Vse naše cenjene naročnike vljudno prosimo, naj nemudoma poravnajo naročnino za »Gorenjca" za drugo polovico leta. Znabiti se bo kje dobil še kak nov naročnik. Upravništvo.
V nedeljo 5. julija, na praznik sv. Cirila in Metoda, v Ljubljano!  Ta dan bo v
Ljubljani velikanska slavnost. Prišli bodo v Ljubljano Slovenci v narodnih nošah od vseh strani, da bo ondi velik slovenski ljudski tabor. Gorenjci pridejo z vlakom ob 7. uri 35 minut zjutraj in se bodo zbrali oni v narodnih nošah pred .Ljudskim Domom", »Orli" pred orlovsko telovadnico ondi, gasilci na Elizabetni cesti in druga naša društva v Alojzijevišču. Potem bo slavnosten sprevod k sv. maši, ki bo ob 9. uri v »Zvezdi". Potem bo v Alojzijevišču ljudski tabor, kjer bo govoril dr. Korošec in drugi, nato bo kosilo v raznih gostilnah, katero naj se prej naroči. Ob 3/44 bo v stolnici cerkvena slavnost, govoril bo č. g. dr. Merhar o apostolstvu sv. Cirila in Metoda. Nato bo v »Unionu" velik ljudski koncert, na katerem bodo nastopila koroška pevska društva. Kdor le more, naj gre 5. julija v Ljubljano v narodni noši.
Velika Ljubljana. Cesar je potrdil sklep deželnega zbora, da se Spodnja Šiška priklopi mestu Ljubljani. Šišenci so sedaj postali iz vaš-čanov meščani, postali so »Ljubljančani". Sedaj šteje Ljubljana 51.000 prebivalcev. Šiška sama je štela okrog 6000 prebivalcev in je bila največja vas na Kranjskem.
Z bombami na Slovence. Preteklo nedeljo so imeli tržaški »Sokoli" pn sv. Jakobu v Trstu veselico. Okrog 11. ure zvečer pa je neki, do sedaj še neznani laški vagabund vrgel na veselični prostor bombo, ki se je razpočila, a k sreči ni napravila nikake škode. Lahi so z doma navajeni na bodala in bombe, sedaj so pričeli to svojo .kulturo" razširjati tudi pri nas. V Trstu živi okrog 30 tisoč laških podanikov, ki odjedajo kruh domačinom. Vsled »prijateljstva* z Italijo pa naša vlada ne sme nastopati proti njim. Morda bi bilo dobro, če bi slovenska dr-žavnozborska delegacija še bolj nastopila proti tem ljudem.
Sokoli narodnjaki. V Radečah pri Zidanem mostu imajo .Sokoli" svoje prostore v nemškem hotelu. Heilt
priloga »Gorenjcu" gftv. 26 Ig I. 1914
Članom »Kmečke zveze11 za kranjski okraj se naznanja, da je došel en vagon oljnatih tropin in da jih tisti, ki jih še niso dobili, lahko dobijo pri »Jelenu- v Kranju.
Razširjenje ljubljanskega južnega kolodvora. Ljubljanski južni kolodvor je že davno potreben razširjenja. Ko je bil v Ljubljani še za drž, poslanca župan Hribar, je bil ,Sl. Narod" razkričal, da je ta izposloval razširjenje kolodvora in si s tem stekel veliko zaslugo za Ljubljano. Toda za razširjevanje se ni živa duša zmenila. Ker je pa razširjenje kolodvora postajalo vedno potrebnejše, se je zavzel za to poslanec S. L. S., Povše, in dosegel v seji železniškega sveta 22. t. m., da je ministrstvo dovolilo zahtevani prispevek. Tako se bo prepotrebno razširjenje južnega kolodvora pričelo v najkrajšem času.
Oblak se je utrgal pretekli petek nad Prevojami. Padala je tudi toča, ki je skoro ves pridelek uničila. Voda je odnašala prst z njiv in zasipala senožeti. Odnesla je v Bistrici pod Prevojami tudi mostove, razdrla jezove in razrvala cesto. Voda je zalila mline, da so ljudje komaj rešili živino in sebe.
Iz politične službe. C kr. okrajni komisar v Kamniku g. dr. Leopold Žužek je premeščen k deželni vladi v Ljubljano. V Kamnik pride kot okrajni komisar g. dr. Josip Hubad.
Katehetski tečaj slov. in hrv. katehetov se bo vršil 15. in 16. julija v Pazina v Istri.
Kov kanonik. Cesar je imenoval č. g. Ig. Na/irahs, spirituala v Škofji Loki, z« ljubljanskega kanonika.
Romanje na sv. Goro ne bo 28. junija, ampak 20. septembra.
Zadruga dimnikarjev na Kranjskem bo imela občni zbor 29. junija v Ljubljani, v hotelu »Ilirija".
Liberalne cvetke. Bivši štajerski liberalni slovenski poslanec je tožil urednika »Slov. Gospodarja" v Mariboru, ker mu je list očital, da si je nekaj zemljišča nepostavno prilastil. Urednik Žebot je ponudil dokaz resnice in ga je porota oprostila. Vredno je iz te razprave povdariti to, da je zastopnik Sokolskega prijatelja Robleka, Sokol dr. Koderman, odklanjal skoro vse slovenske porotnike, pač pa se je zadovoljil z Nemci in nemčurji .Slov. Gospodar* dela namreč nem-čurjem sive lase. Če bi se kakemu našemu poslancu kaj takega pripetilo, kakor se je Robleku, ali bi bilo vpitja po »Savan" o klerikalnih uma-zanostih. Sedaj bo pa vse tiho.
Vestnik S. K. S. Z. Tretja številka je ravnokar izšla. Naročnina znaša 3 K, izide letno 6 štv. Kdor je prejel štv. 3, a naročnine še ni poravnal, naj to stori ta*koj, da se more urediti naročnike. Vsebina »Vestnika" je jako bogata in praktično porabljiva. List se sam priporoča.
Spomin na Gosposvetsko polje". V spomin petstoletuice zadnjega slovenskega vmeš-čenja koroških vojvod je izdal pod gornjim naslovom dr. Valentin Rožič času prav primerno, z dobrimi slikami okrašeno knjižico, katero bodo Slovenci radi prebirali. Knjižico, ki opisuje poleg omenjenega zgodovinskega dogodka prav dobro tudi Celovec, toplo priporočamo. Čisti dobiček knjižic, katerih en izvod stane 50 v, se bo daroval narodnim namenom koroških Slovencev.
Mestni gospodarski odbor v Postojni je sklenila deželna vlada razpustiti. Deželni odbor je namreč izvršii revizijo, ki je odkrila nc-rednosti. Odbor je mi v rokah liberalcev.
Postojnski gospodarski odbor je torej razpuščen, za gerenta je imenovan deželni račun, revident g. H. Petemel. Liberalci so prej toliko vpili in zmerjali deželni odbor, ker je izvršil revizijo pri odboru, kjer je bil načelnik njihov pristaš Lavrenčič. Revizija je pa pokazala take stvari, da je deželna vlada odbor razpustila. Našle so se sledeče zanimivosti: Komisija je 18 dni iskala, če so se posojila gospodarskega odbora v znesku 197.000 K porabila v dovoljene namene, a ni bilo nikjer blagajniških dnevnikov, ker se je vse vršilo bolj »po domače". Na zamudnih obrestih posojil so plačali brez potrebe 2658 K 31 v. L. 1908. so imeli 17% doklade, I. 1913. pa 60%, tako so .gospodarili". V tem času so prekoračili potrjene proračune za nič manj kakor 59.644 K. Deželni odbor jim je leta 1909. dovolil najeti posojilo pri »Kranjski hranilnici" po 4V«%- Napredni .gospodarji" so pa najeli rajši v Postojni posojilo na menice in plačevali do 74/g% obresti mesto po 4V« in vrgli pri tem 4361 K preč, na kolkovinah pa 520 K. Pri elektrarni so prekoračili proračun kar za 25.651 K. Najlepša je pa sledeča postavka. Leta 1908. je odbor kupil od Jos. Dekleve nekaj zemljišča za 11.587 K, a mu izplačal 23.174 K, torej ravno polovico preveč. Prodal je pa odbor za 25.397 K 48 v lesa. Kam je šel ta denar, pa ni v knjigah nič zaznamovano. Revizija je tudi spravila na dan »kupčije" s cementom. Napred-njak Teodor Dekleva se je moral zavezati, da plača 50 vreč. To govori dovolj. Iz tega je razvidno, zakaj liberalci vpijejo proti revizijam, ki jih prireja deželni odbor. — Dobro bi pa bilo, če bi deželni odbor tudi še kje drugod izvršil revizijo.
Leonova družba se je prerodila. Dobila je te dni nov odbor, obstoječ iz naših prvih znanstvenikov. Upanje je, da bo začela prav čvrsto delovati za narodno kulturo na katoliškem temelju. Za predsednika je bil izvoljen dr. Gruden, za podpredsednika dr. Mantuani, za tajnika dr. Grivec in za blagajnika dr. Detela. Občni zbor je imenoval za častna člana škofa dr. MahniČa in profesorja dr. Kosa.
Strašna nesreča. Preteklo nedeljo je divjala na Topli Rebri pri Žužemberku silna nevihta s ploho Nekaj fantov, ki so šli od maše, se je šlo vedrit pod smreko, v katero je udarila strela in fante razmetala. Trije fantje so bdi ubiti, med njimi je bi I tudi neki fant, iti je bil že tretjič okli ca n.
Hvala kmečkega stanu. Najbolj zadovoljni so še kmečki ljudje, četudi morajo veliko trpeti. Pred nekoliko leti je umrt kmet, ki je imel dva sina duhovna, eden je še celo škof postal. Ta kmet je v neki družbi rekel: »Ko bi še enkrat prišel na svet, bi hotel zopet kmet biti".
Kranjska podružnica slov. plan. društva priredi na praznik sv. Petra tn Pavla izlet čez Šenturško Goro v Kamnik. Odhod iz Kranja zjutraj ob 6. uri, zbirališče v zvezdi, prihod v Kamnik približno opoludne, povratek zvečer z vlakom ob 7'29 uri, ali pa na vozeh. kar se potem lahko v Kamnika odloči. Dojužnik na] se vzame seboj. (Kdaj je maša na Šenturški Gosi, nam ni znano. Uredn.)
,,Najlepše ceste ima Kranjska11, tako so povedali avtomobilski tekmovalci, ki so se nedavno vozili skozi našo deželo. Zaslugo ima seveda od liberalcev toliko obrekovani deželni odbor.
V Pulju se bode ustanovila nova župnija in sezidala nova cerkev sv. Astona Fattevffrcskegs1 Oadi je 20 tisoč katoliških Slovanov, ki nimajo nobene cerkve. Zato je nova cerkev zelo potrebna in dobro delo stori v verskem in narodnem oziru, kdor podpira z milodari velevažuo delo, kateremu je protektor naš prestolonaslednik Frane Ferdinand,
Na prodaj je velika graščina, ki leži na ravnini v lepem kraju na Koroškem. Posestvo obsega 140 oralo«, polovica je gozdnega sveta, ki je dobTO zaraščen, druga polovica pa so rodovitna polja in travniki, ki lahko rede do 50 glav živine, dalje obsežna, dobro ohranjena gospodarska poslopja z vodno silo, mlinom in žago. Naprodaj je z Inventarjem vred, viievfi preko 30 glav živine s konji. Cena okoli 100 000 K. Pojasnila daje »Sloven. Straža" v Ljubljani — Trgovci pozor! V nekem spodnještajerskem mesta je naprodaj trgovina z dvema nišama, gospodarskim poslopjem« velikim vrtom in sado-nosnikom. Cena približno 25.000 K, od tega lahko ostane polovica zneska vknjiženega. Pojasnila daje pisarna »Slovenske Straže" v Ljubljani.
Nove umetniške [ trobarvne razglednice o vstoličenju zadnjega vojvode v slovenskem jezika naj se naročajo po dopisnici pri »Slovenski Straži*. Vsak Slovenec naj v letošnjem jubilejnem letu rabi te razglednice — na teh razglednicah čestitajte ob godovih in drugih stičnih prilikah!
Srečo in bogastvo nudi loterija, a ne vsem, kajti dobe le nekateri, dočim je onih, ki zgube, neprimerno več. Komur pa je njegov denar drag, ta naj črta današnji oglas »Slo venske Straže", glasom katerega a nakupom dobrih vrednostnih srečk zamore obogateli, na vsak način pa mu je zajamčen za vsako srečko po najmanj en dobitek, trajna vrednost srečk in s tem tedaj varnost za srečko izdanega denarja. Ker so za naročnike srečk določene tudi nagrade in premije, je marsikomu dana prilika, dobiti poleg izbomih vrednostnih srečk tudi še velik ali pa ves del zanje izdane kupnine nazaj. Ponudba je vseskozi poštena in se tedaj sama od sebe priporoča. Ker se prihodnje žrebanje vrši že v prihodnjih dneh, pišite še danes po pojasnilo, ki vam ga takoj pošlje Valentin Urbančič, Ljubljana.
Pazite na otroke! Požari se pojavljajo! Vzemite otroke seboj!
fia tedenski semen) v Kranja dne 22. junija je bilo prignanih:
domače govedi 96 « za pitane vole . . . . 86 v bosenske . . — m za srednje pitane vole 80— 82 . hrvaške     ,    .   —  * za nepitane vole .  .   74—76 ,
telet.....14   % za teleta......1 — ¥
domačih prašičev 351 *5 za pitane prašiče . . . 1*12 . hrvaških . . — m ja prašiče za rejo . . . 2-— , domačih koz — n za bosensko goved . . 0'— , domačih ovac      39  n za domače ovce  .  .   .  0*— ■
Za 100 kg:
pšenice.....28-— K detelja.....1*40 K
rži......23.— . seno......6*50 .
ječmen..... 20'— . pšenična moka .  kg 046 „
oves......18 — . kaia...... 0 32 .
koruza..... 18'— , ješprenj    ....  028 .
ajda......27— . maslo..... 2 80 .
proso.....20-— . jajce......0.06 .
krompir    .... 620 . drva (trda) (klaftra)    18*— .
fižol (rdeč)   .  .  . 28— . drva (mehka)   .   .   10— .
koks...... 30-— .
RAZNOTEROSTI.
Grozna nesreča v zraku. V Pischamendu pri Dunaju se je zgodila v soboto dopoldne grozna nesreča. Zjutraj se je dvignil v zrak vojaški zrakoplov, ki ga je vodil stotnik Hauswirt. Ž njim so se vozili še trije častniki, en inženir in dva podčastnika Za njim pa sta se dvignila na letalnem stroju nadporočnik Platz in mornariški nadporočnik Buchta, ki sta imela naloge delati vaje okoli zrakoplova. V zraka je pa letalni stroj zadel z vijakom v zrakoplov in ga raztrgal, na kar je ta eksplodiral in se ažgal. Čez nekaj sekund sta padla balon ia letalni stroj na zemljo. Pod balonom so našli 7 zgorelih trupel, v stroju pa oba častnika razmesarjena in mrtva.
Baronica Zois, o kateri smo avoječasno poročali, da je hotela podtakniti otroka, da bi tako prišla do dedičine, je bila pred poroto v Gradcu obsojena na dva meseca strogega zapora.
Orel odnesel otroka Bliža Bolcana na Tirolskem je izginil 4 letni otrok, za katerim ni sledu. Ker je v okolici dosti orlov, ki kradejo ovce, ljudje sodijo, da je otroka odnesel orel.
Propad banke. Na Dunaju je propadla banka „Th. I. Pleva", katere lastnik je bil Gustav Schober. Pasiva znašajo 3 milijone kron. Bankirja so zaprli.
Ponesrečeni zrakoplove!. Major Felix je v Chartresu preizkušal neki nov aparat, a pri tem je padel na tla ter se ubil. — V Budapest! je padei zrakoplovec Prodan in se smrtno nevarno pobil.
Napad na fiotscnilda. Znanega bogataša
Henrika Rotschild«, ki biva v Parizu, je v soboto napadel na cesti neki renlir in ga s streli ranil Napadalec je najbrž zmešan.
Velika goljufija. V KTakovu v Galrcrji sta napravila trgovca follak in Roessler 1 in pol milijona kron dolga. Ker nista plačala računov, sta bila ovadena policiji. Pollak je Izvedel to in pobegnil, dočun so Hoessterfa z«prti
Nesreča v rudniku. V Viktoriji (v angleškem del« Kolambije v Ameriki) so eksplodirali v tamošnjem rudnika plini. V rudniku je delalo 600 rudarjev, od katerih so jih rešfli le 200, ostali so mrtvi.
velika nesreča w premojjevnifcm. V Fer-niji v Kanadi se je v ondomem preprogekojru dogodila eksplozija, ki je zahtevala okrog 600 človeških žrtev.
Orkan. V južni Rasiji ob Črnem morju je razsajal orkan z nalivi in povzročil velikanska opustoierjja^
Pameten odlok. Ruski car je izdal ukaz, ki prepoveduje vojakom uživanje alkohola sploh. Vojaki, ki bodo radi te prepovedi kaznovani, ne bodo mogli postati podčastniki; podčastniki ae pa bodo za kazen degradirali. Tudi za cestnike ima carjev ukaz stroge določbe.
Kako je v Braziliji? V zadnjem času je poskočilo v brazilijanski državi Sao Paulo število avstrijskih priseljencev, ki pripadajo trgovskemu in uradniškemu stanu. Mislijo, da bodo tam lahko dobili delo in zaslužek. Pridobitne razmere pa so v tej državi zdaj nad vse neugodne. Tako je za dninarje, da že celo za rokodelce silno težko, da dobe delo; o nastavljencih po pisarnah in o pripadnikih podobnih poklicev pa ni treba govoriti. Kdor se želi izseliti v državo Sao Paulo, bi pač nikakor ne smel zamuditi priložnosti di ae pred odhodom natančno poduči o tamošnjih razmerah. Vsekako bi se pa smel odločiti za odpotovanje edino le tedaj, če razpolaga g potrebnimi sredstvi, da lahko prebije 3—6 mesecev, ne da bi bil kje nastavljen. Zraven pride še v poštev, da so tam življenjske razmere vsaj tri do štirikrat dražje kakor v Evropi. Pripomnimo še, da imajo dobra spričevala in priporočila brez znanja deželnega jezika in brez poznanja tamošnjih življenjskih razmer dvomljivo vrednost. Tudi na delavce v industriji so se pridobkne raunere obruile , na slabše. Zaprli so mnogo tovarn in tako je nešteto delavcev po tovarnah prišlo v obupen položaj. Res pa je močno popraševtnje po poljedelskih delavcih sa delo po neizmernih kmetijah (plantažah). Vendar pa se neštevilnl delavci, ki so brez dela in zaslužka ne posvete* kmetijstva; razlaga je lahka, ker usoda delavcev po plantažah v splošnem pač ni sijajna. Pri sedajnih razmerah je tudi nevarnost, da posestniki plantaž ne bodo točno izplačevali svojih delavcev.
Steckcnpferd
od Bergmann & Co., Totschen ob E!bi
je čedalje bolj priljubljeno ta razširjeno saAi pridanega vpliva proti pegam in dokazane nedosegljive vrednosti z o žirom na negovanj« kože in telesne lepote.
Tisoči pr&nalnih pisem. Mnogoštevilna odlikovanja'. Pazite pri nakupu izrecno na znamko »Scecken-pferd" in na celi naslov. Gena 80 vin. v lekarnah, drogerijah in parfumerijah itd. Istotako priporočila vredno je tudi Bergmaaovo lilijtso nalilo .Mane**" za ohranitev lepili in nežnih ženskih rok. Gena 70 v za tubo.
NOVEJŠE VESTI.
Dunaj, 25. junija. Ruski car je ukazal, da bode od 1. julija osem novih ruskih garnizij nastavljenih na zahodni meji, proti Avstriji in Nemčiji.
Mostar, 25. junija. Prestolonaslednik Franc Ferdinand je bil tu od vsega mestnega prebivalstva prav slovesno pozdravljen.
Rim, 25. junija. Konkordat med Vatikanom in srbsko vlado glede katoličanov v Srbiji je podpisan.
Albanija. Pred nekaj dnevi sklenjeno premirje se je pretrgalo. Sedaj govore zopet puške in topovi. Albanci so izjavili, da bi se podali pod naslednjimi pogoji: Mohamedanska vera postane državna vera, davkov naj se deset let nič ne plačuje (I) in od vojaščine se vsak pod gotovimi pogoji tudi lahko oprosti. Naravno je, da vlada kaj takega ne more sprejeti. — Vstaši so zasedli mesto Elbasan in vjeli vladne čete. med njimi dva holandska častnika. Od tam so odkorakali proti Lušni in razkropili kneževe prostovoljce, ki so izgubili celo vse topove. Vstaši so zasedli tudi Berat. Sedaj so vstaši pred mestom Fieri in so tudi že pred Valono, mestom ob morju, ki je velike važnosti. — Knezu pomaga albanski veljak Prenk Bib Doda, ki dobiva za to vsak dan 15.000 frankov plače Prenk ima baje 8 tisoč mož. Po nekaterih poročilih so vstaši Prenkovo armado razkropili, deloma vjeli ali pobili. Vjet je bil baje tudi Prenk sam, ki pa je bil izpuščen na svobodo, ker je dal besedo, da se ne bo več boril proti vstašem. Druga poročila pa trdijo, da Prenk uspešno prodira. Kaj je resnica, se pa danes še ne da dognati.
Dekla dobi dobro službo.
Več pri upravništvu .Gorenjca".
PISARNA
la urejevanje splošnih gospodarskih zadev
J. Rozman, Kranj.
IzlaipL
Podpisani Lovrenc Triller, posestnik v Čir-čičah št. 34, obžalujem, da.sem dne 28. maja 1914 pri županskem ogledu v Čirčičah obdolžil Blaža Nadižarja, posestnika v Čirčičah, da je kradel letos meni, lansko leto pa Jurci, les in izjavljam, da je bila ta obdolžitev, katero izrecno prekli-cujem, popolnoma krivična.
Čirčiče, dne 13. junija 1914.
Lovrenc Triller.
Lepo stanovanje
u uIHt o Kranju
obstoječe iz 4. sob, kopalne sobe, kleti in drugih pritiklin ter nekaj vrta, se odda s 1. avgustom.
Natančneje se izve pri tvrdki
Zabret & Knmp.,
Britof pri Kranju.
t——————————1
ZobozdraunlShi In ipbotehnBki ateljč
j   Dr. Edv. GSoteočn!!*, okro?ni zdravnik in zoboidravnik, in Fr. Holzhaeker,
konc. zobotehnik
V KRANJU
v HlebScvi hiši, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. ure zjutraj 16     do 5. ure popoldne na razpolago. 52—21
Jabolčno vino
naravno pristno iz jabolk-mošanjčkarjev, 1C0 litrov 20 K, razpošilja proti povzetju Josip Rosenkranz, Marlbor ob Dravi, Štajersko.
IUBSECPS   S11 Si2    ,šče se Pri!eten> neoženjen
KRAVAR
za moderno urejen hlev. Plača po dogovoru.
Natančneje se izve
na Visokem št. 26.
priprosto meblovana, se išče za nizko ceno.
Ponudbe na upravništvo »Gorenjca".
Proda se takoj
restauracifa
pri kateri je tudi pravica prodaje tobaka. Tik kolodvora v Tržiču na lepem in prometnem kraju. Plačilni pogoji ugodni.
Pojasnila daje gostilničar
R. Jeglič
„Nova pošla", Kranj.
I. Denarni promet: izposiovanje po
sojil v vseh oblikah. — Prevzem kapi-talij in njih pupilarnovarno nalaganje. — Ranžiranje insolvenc. — Eskont menic. — Nakup in prodaja državnih vrednostnih papirjev. — Izdaja uradnih borznih kurzov.
II. Informacijske zadeve: Izdaja
trgovskih in obrtnih informacij ter naslovov dobaviteljev in odjemalcev za vse blagovne stroke.
III. Izterjevanje terjatev: izterjevanje trgovskih in obrtnih terjatev. — In-kaso menic.
IV. Promet z nepremičninami:
Posredovanje pri nakupu, prodaji in zamenjavi nepremičnin, industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetij.
V. Tehnično-komerc. zadeve:
Nakup in prodaja industrijskih, obrtnih in poljedelskih strojev vseh sistemov. — Oprema celih delavnic. — Instalacije. — Načrti in proračuni.
VI. Strokovni nasveti v vseh navedenih zadevah.
Strogo stvarno poslovanje. — Prospekti na razpolago. 129 52—35
pozor! Gostilničarji iti Kooznmenti!
Zajamčeno pristen štajerski :: JABOLČNI IN HRUŠEVI MOŠT ;: iz dobroznanega štanj-skega kraja, krepileu in močan, razpošilja proti povzetju od lOOlitr. naprej G. MITTERBERGER, poštni predal 11 v Wetz$lsdorfu pn Gradcu, žel. postaja Gradec. CENE: Prvovrstni jabolčnik za 100 litrov od 20-22 K, prvovrstni tfruševec za 100 litr. 17—20 K. Posoda se vzame v račun;' ako se jo pošlje nazaj.
mlin naprodaj.
Pri sodniji v Radovljici bode dne 1. julija t. 1. ob 10. uri dopoldne na dražbi prodano
S0r posestvo
hišna št. 3 na Brezjah
obstoječe iz hiše, mlina, žage, gospodarskih poslopij, gozdnih in zemljiških parcel. Najmanjši ponudek je 6490 kron, vadija treba
založiti 973 kron 48 vin. Natančneja  pojasnila   dajeta:   Ana Pretnar, posestnica  na Z gor. Dobravi  št. 1, pošta Podnart in Lorenc Šivic, posestnik na B r e z j a h.
• Najbolje in najceneje se kupi • 2   :: :: pri tvrdki :: :: l
RUDOLF RUŠ
urar v Kranju poleg lekarne, iistanoolleno i. 1885.
• Prva in največja zaloga ur, zlat-:    nine in srebrnine. Strogo solidna in po-
• stena postrežba. — Ceniki zastonj in poštnine prosti.
J. Zmet, Kranj j j
oblastv. izprašani zidarski : mojster — strokovnjak. :
Praktična IzorSIteo oseh staobnlli naCrtoo, :: statičnih In staobnlli proraCuuoo.
Zgradba noolta In popraoa starih poslopll. — TehnlCna pisarna.
Strohoona mnen|a o oseh staobnlh zadeoah.
»iiacaooeaeaaaaaaaaaataaaaattiit
e
e e e e
b
e
v
Deželni doorec.
Uhod fiosposha ulica.
a b
e e e e b
ebebebebeesebbee ^/RTfeeeeeeeebeeeeeee e e
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4 in pol odstotka,
vloge v tekočem računu od dneva vloge do dneva dviga. Zalaga va-dije in kavcije za podjetnike in obrtnike. Daje posojila proti vknjižbi in na amortizacijo. — Priporoča v nakup svoje pupilarno-varne
e b e
e e e
e e b
e e e
|2 JO
zastavne liste in komunalne zadolžnice, kosi po 100, 200, 1000, 2000 in 10.000 kron. — Za vse posle Kranjske deželne banke in za njene vrednostne papirje jamči dežela Kranjska.
e
e e e e e e
b
b e e
RA
30