Slovenski 5okol.
QLflSILO SLOVENSKE SOKOLSKE ZVEZE.
Štev. 11.	V Ljubljani, 25. novembra 1906.	Leto	111.
DR. MIROSLAV TYRŠ:
O društvenem ustroju.
Na dve načeli se opira vsaka živ. Ijensko krepka in trajna družba, prostost in disciplina se imenujeta povsod. Svojo prostost posvedočimo s tem, da si potrebne rede določimo sami in jih po potrebi preminjamo, disciplinos tem, da se jim, dokler veljajo, prostovoljno podvržemo. Prostost premembe ima, kar se tiče vseh bistvenih delov, pred vsem vse članstvo, disciplino in red pa predočujeta v naših društvih dve skupini, izišli iz članstva in njemu odgovorni, o katerih hočemo tu na kratko razpravljati.
Odbor je prvi med njima, izšel je naravnost iz občnega zbora, on ima naravno, bržko se je občni zbor razšel, moč in pravico najvišjo. On čuva, da se izpolnjujejo pravila in redi, on graja in hvali, on razsoja spore v društvu, njegovim sklepom se pokorjava s spoštovanjem vse članstvo.
Toda njegova avtoriteta temelji v natančnem izpolnjevanju naloženih mu dolžnosti, ona se mora opirati na res- ! ničnem delu in uspešnem. To delo vrši ' on skupno pri skupnih posvetovanjih, j ki ob njih rednosti tudi visi uspešno s društveno življenje v važnih ozirih, on i ga vrši razen tega po posameznih svojih | članih, ki jim poverja določene stroke delavnosti, stroke, ki jih mora vsakdo
med njimi vestno in skrbno opravljati, ne da bi posegal v krog drugega.
Vsako društvo si prizadeva doseči svoj namen z raznimi sredstvi, med katerimi imajo gmotna sredstva kakor v življenju posameznika tako v društvenem življenju vedno važno nalogo.
Razen predstave in vršitve najvišje nravne avtoritete je pridobivanje in uprava teh gmotnih sredstev, ki pred vsem pristoji odboru. „Upravni odbor11, tako se on nazivaj vedno zavedno in ponosno! Več nego praviloma drugo društvo provzroča sokolsko društvo gmotnih stroškov. Najem prostorov, njih razsvetljava in snaženje, raznovrstno in dobro orodje, brez katerega telovadba ne more procvitati, oprava oblačilnice, sempatja potrebne poprave, to vse zahteva brez dvoma znatnejših sredstev. Poleg tega treba včasi kakor drugje tako tudi pri nas misliti četudi na skromno nagrado dobrih učnih ali vsaj vodilnih moči. Ta potreba se pojavi le tem bolj, čim bolj se v časovem duhu povzneso naše težnje. Naš čas se odvrača od površnega in nestanovitnega diletantizma na vsakem polju in zahteva povsod že strokovnjake, ki svoji stvari obračajo trajno delo in pozornost To pa pomenja trajno izgubo časa, izguba časa zopet izgubo gmotno,
11
ki zahteva zopet nadomestitve, četudi bi se ob ugodnih okolnostih pokazale večkrat izjeme. Ne pozabimo naposled, da nobeno društvo ni zavarovano za vse mogoče primere, dokler si ni postavilo svojega lastnega poslopja, iz katerega ga že ne more izgnati nobena prememba krajevnih razmer.
To je cela vrsta tehtnih okolnosti, važnih nalog, ki se jih bo gotovo vsak upravni odbor jasno zavedal in ki jih nikdar ne more puščati vnemar. Redko bo mogoče vsem hkratu ugoditi, vedno pa mora biti težnja namerjena na to, da se polagoma vse, kar smo seveda tu samo naznačiti mogli, doseže s polno mero.
V naših društvih morajo biti zastopani vsi sloji slovenske (češke) družbe, že zategadelj, da morejo svoji nalogi gmotno in nravno vobče biti kos, že zategadelj, ker je naša stvar določena in važna za celi narod. To je šele društvo v vsakem zmislu popolno, v čigar članstvu nedostaja nobenega izmed velikih temeljnih slojev narodne družbe, kjer se vsi vzajemno plemenitijo in nravno povznašajo. K bistvenim nalogam odbora pripada tudi, da pridobi društvu vse te življe, in bo zlasti tam, kjer je društvo še v povojih, prva njegova skrb.
Pač je včasih nepremagljivih krajevnih razmer in ovir, izvirajočih iz fi-listrske mlačnosti gotovih slojev do vseh čvrstejših pojavov narodnega življenja. Tam ne preostaja nego sveti plamen stvari sokolske vzdržati tudi z onimi skromnimi sredstvi, ki so vprav pri roki; radostno ponujeni mali prispevek revnega delavca je bolj vreden spoštovanja nego vnožljivo dani, dasi znatnejši znesek. V celoti pa treba vendar morda uvaževati, da se s preveč nizkim prispevkom in za vse vrste članov
enakim iztežka doseže hitrejših in trajnih uspehov.
Seštejmo le postavko za postavko samo najpotrebnejše izdatke, ki smo jih zgoraj pokazali, pa naredimo sklep, s čim more društvo ob najvzornejši upravi zdelovati. Gotova omejitev je kajpada možna, toda resnica je tudi, da je prispevek tem prej moči po potrebi stopnjevati, čim popolneje so vsi družabni sloji v bratskem soglasju zastopani v društvu. Tudi iz tega ozira je torej tu za vsak odbor širok in važen delokrog.
Naravno je, da se odbor v celoti voli iz starejših in izkušenejših članov društva. Če je društvo samo življensko krepak ustroj, je v odboru pred vsem razum društva in možganski organizem utelesnjen. On zrelo pretresa, hladno preudarja, pa naj se drugače kri razburja, mišice krčijo in živci razvnemajo. Njemu pristoji premislek in mir; pri vsakem razporu nazorov ali oseb mu bodi blaginja društva edini končni ozir. Neomajna nepristranost razsojaj vse spore!
Mir vladaj pred vsem pri posvetovanjih, pri skupnem delu, mir pri preudarku, ki ne izključuje hitrosti v izvedbi. Tiče se ta pred vsem porazdeljenega dela, ki ga izvršuje odbor po posameznih svojih članih, prideljujoč jim določene panoge delovanja.
Ce predočuje odbor možgane v društvenem ustroju, je tajnik, je njegov namestnik misel v teh možganih. Kakor misel sta previdljiva in povsod prisotna, kakor misel urejata vse važne zadeve, katerih skupno jasno podobo podajajo tajnikova poročila.
Utelešena pozornost je zapisnikar, ki mu ne uide nobena beseda. Gorje, kdor svoje izraze nepremišljeno voli, zmisel kakor nezmisel ovekoveči on
enako verno in nepreklicno v svojih zapisnikih.
Kakor spomin predstave tako drži blagajnik vedno trdno društvene denarje in vzorni njih pregled v blagajniški knjigi. Kakor dobrega, jasnega spomina nič ne zmede, tako on ne da, da bi ga prekanila niti najlepša fraza. Trdno drži društveno denarnico, da bi bil v važnem trenutku pripravljen in bi roko odprl, tudi v tem podoben dobremu in zanesljivemu spominu, ki nam ob pravem času nikdar ne odpove.
Urejenost misli je podpora spomina, podpora blagajnika je marljivi knjigovodja, ki članske prispevke v vzorni preglednosti zapisuje v glavno knjigo društveno.
Estetično misel predočuje gospodarski upravitelj z nadzorniki orodja. Kako se mu sveti oko, kadar se tla in okna telovadnice po silnem drgnjenju zopet blešče, ali celo kadar se mu je po premaganju hudega odpora zopet enkrat posrečilo, da se poslopje zunaj in znotraj na novo popleskano v deviški čistoti lesketa! Ponosno stopa potem z nadzorniki ob strani in z inventarjem v roki po dvorani, kjer se orodje zopet v čistoti sveti, kjer pri bradlji ne manjka niti žrebljička, kjer roček poleg ročka leži v urejenih vrstah, kjer se sablja poleg sablje bliska, kjer rokavica poleg rokavice visi v oblastnih linijah, kjer si ometeni prah niti na okrajkih že ne upa počiti.
Vest odborova je naposled njegov starosta, vest, ki kara in izpodbuja. Z mirno pozornostjo posluša branje zapisnika minule seje in si v mislih ali tudi na listku dela svoje zaznamke. Nasmeh njegov je plačilo onemu, ki je naložene mu dolžnosti prav izpolnil. Neprijeten občutek prešinja onega, ki ni izvršil, kar mu je prejšnja seja nat ložila. Oko starostovo med branjem zapisnika pomembno vanj vprto, mirno vprašanje po branju, opomba v mejah dostojnosti ostra pomaga tu več nego dolgi in strastni očitki drugih. Vest je zapekla in grešnik se v drugo poboljša. Toda starosta ni samo starosta odbora, sempatja stopi tudi v telovadnico samo in krepko njeno življenje in se pazljivih oči prepriča, če so vsi, ki jim je stvar tukaj voditi, navzočni, če svojo dolžnost točno vrše, če se s potrebno prostostjo druži povsod zadostno tudi prava disciplina. Razsoden um ne potrebuje tu preveč dolgega preiskovanja : pozoren pogled na celotno podobo, na glavne njene podrobnosti, na postopek, red in način, po katerem se ta menjava, mu more zadostovati, da si v kratkem času ustanovi utemeljeno sodbo!
To nas vodi v središče sokolske delavnosti, kjer ima drugi važni društveni činitelj, vaditeljski zbor, svoj delokrog. O tem zboru, njega pomenu in važnosti v društvenem življenju je bilo že tolikokrat pisano na raznih mestih,*) da zadostuje tu nekoliko namigov.
(Konec prih.)
*) Časopis Sokol 1871 št. 13. in 15., 1872 št. 16., 1873 št. 16., 1882 št. 2.
Proste vaje.
(Dalje.)
3. Borilni gibi rok.
Borilni gibi rok so k prostim vajam vzeti od boksa (rokovanja, borbe na pesti). Kot proste vaje se izvajajo brez nasprotnika. Ti gibi so napadi z rokami: sunki in udarci, in pa obrana proti njim: kritje.
Vaje v boksu se dandanes v Sokolstvu izvajajo sploh samo kot proste vaje, in sicer praviloma na francoski način, kakor ga je dr. J. Vaniček uvedel v češko Sokolstvo in popisal v svojem spisu „Plody Ioinvillu“.*) Navesti nam je zategadelj njegov opis borilnih gibov rok.
Pri borilnih gibih rok ne gibljemo izključno samo rok, temveč pripajamo gibu roke še gib rame in trupa, s katerima gib roke podaljšamo in ojačimo. Delamo jih razen tega praviloma tudi iz posebnega, zanje primernega ustopa ter ob zanje ugodnih in jih okrepljujočih gibih nog. Zato smatramo za umestno, da te gibe trupa in ravno tako nog, dasi sami na sebi pripadajo poznejšim vrstam, omenjamo že tu, jih ne iztrgamo takorekoč iz opisa, se ne omejimo na opis gibov rok samih.
Položaj telesa, iz katerega izvajamo boks, se imenuje preža (rokovalna preža, streh rohovnicky). V prežo prehajamo ali v levo naprej (v levov pred) ali v desno naprej (v pravo v pred).
Preža v levo naprej (streh v levo v pred) se izvaja naslednje. Temeljna postava je spetna stoja, priro-čiti: trup je pokoncu, nogi, napeti v
kolenih, se stikata s petama, konca stopal sta med seboj oddaljena za dolžino stopala. Iz temeljne postave preidemo najprej:
1. V istoimenski stik (sraz) s tem, da se obrnemo s 7.i obratom v desno na desni peti s pomočjo levih prstov. V tej postavi sta stopali obeh nog navpično nase, prsti leve noge smere
! naravnost naprej (torej v smeri obličja v temeljni postavi), ' stikajoči se peti stojita na isti črti, pogled je naravnost naprej obrnjen, istočasno stisnemo roki v pest!
2. Z levo nogo šinemo na 50 cm \ naravnost naprej v smeri, kamor so
prej smerili prsti te noge, neprestano obdržujoč obe peti na isti črti; obe nogi sta pri tem upognjeni, golen (krača) leve noge stoji na podlagi navpično, desna noga je tako upognjena, da je njeno koleno navpično na istoimenskih prstih ; teža telesa je prenesena večinoma na desno nogo.
I V istem hipu, ko se je leva noga v preži doteknila tal, preidemo tudi z rokama v prežo, in to tako, da dvignemo levo zmerno upognjeno roko naprej tako visoko, da je njena pest v višini brade in točno nasproti nje; položaj pesti je dlanji, pest pa je neznatno privita k desni strani. Desno predlaktje, vzdržujoč laket (komolec) k telesu primaknjen, krije trup od-spredaj tako, da je desna pest ob levih prsih, s palcem k njim privita. Trup je pokoncu, prsi so s celo svojo širino obrnjene naprej.
Povelje: „Preža v levo naprej — zdaj!“ (ena — dve! za začetnike).
*) Sokol, 1897; spis je praški Sokol posebej izdal pod naslovom: „0 rohovani (box) a šermu lioli dlonhou (baton)“.
Preža v desno naprej se izvaja na nasprotni način.
V spetno	stojo	se	vrnemo	tako,
da se zasukamo na	prstih desne	noge
(pri preži v levo naprej) s četrtnim obratom v levo, pristavimo levo nogo k desni in obenem spustimo roki v položaj priročenja.
Pri telovadcu, stoječem v preži, razločujemo vnanjo in notranjo stran. Vnanja	stran	je	obrnjena	proti
nasprotniku, v	preži	v	levo naprej je
to leva stran, druga, desna, oddaljenejša, pa je notranja stran.
Borilni gibi rok se skladajo skoro vsi iz „namera“ (naprach) in pravega napada (utok), ki je bodisi „sunek“ (sot) ali „udarec" (rub).
Sledeči popisi veljajo za sunke in udarce iz preže v levo naprej. Enakomerna izobrazba pa zahteva, da se vadijo tudi iz preže v desno naprej z drugo roko.
A. Sunki.
a) Vrhni sunek (sot vrchni):
1. V namer k temu sunku preidemo s tem, da skrčimo desno irup varujočo roko hitro zaročno in to tako, da se pest v dlanjem položaju nahaja čisto pod pazduho, laket smeri naravnost nazaj; istočasno s tem gibom roke prenesemo z napetjem leve noge težo telesa docela na desno nogo.
2. Obdržujoč isti položaj pesti, sunemo krepko z desno roko naprej gor nekako v to mesto, kjer si mislimo obličje nasprotnika, istočasno pa preide leva roka, ki doslej svojega položaja ni premenila, v nalični namer, v kakršnem je bila desna roka pred sunkom. Da damo sunku primernega poudarka, preidemo z napetjem desne
noge v predgib z levo (desna noga je docela iztegnjena, leva se skrči, stopali pri tem ne zapustita svojih mest); tudi skušamo sunek podaljšati s tem, da se ne zadovoljimo z gibom roke, temveč tudi z ramo sledimo njenemu gibu, obračajoč trup docela z bokom v smeri, v kateri sujemo.
3.	Nato se vrnemo v prežo, iz katere smo izšli, desna roka se vrne pod levo pestjo na svoje mesto.
Isti sunek se izvede z levo roko iz preže v desno naprej.
Povelje: „Vrhni sunek z desno — zdaj!“ (za začetnike: „ena- dve — tri“).
Da se telovadec izuri v važnem tem sunku, priporoča Vaniček, naj se mu omogoči ta sunek z obema rokama menjaje izvesti nekoli-kokrat zapored, ne da bi bil prisiljen na tretjo dobo vrniti se v prežo. To je mogoče iz posebne „temeljne postave k sunkom”, ki obstoji iz predgiba z ievo nogo, pri čemer sta roki v položaju „predročiti“ v dlanjem položaju.
Povelje: »Temeljna postava k sunkom —
, zdaj! “
Na nadaljnje povelje „ena“ preide telovadec v namer k vrhnemu sunku z desno, na povelje „dve!“ sune z desno, preide pa istočasno z levo v nalični namer, kar se toliko časa ponavlja, dokler se ne veli „dosti!“, nakar roka, ki je v nameni, še dokonča sunek in s tem pride zopet v temeljno postavo. Na povelje: „V prežo — zdaj !“ zavzame telovadec predpisano prežo. S tako vadbo je mogoče telovadca mnogo prej navaditi pravilne izvedbe sunka, nego bi bilo pri posameznem sunku mogoče; toplo jo je zategadelj priporočati za začetnike.
Vaniček navaja samo vrhni sunek, ker jemlje za cilj sunkom ter tudi udarcem izključno le glavo nasprotnikovo.
Poleg vrhnega sunka imamo še:
b) Spodnji sunek (sot spodni), ki mu je cilj želodec nasprotnikov. Pri prostih vajah bi se izvedel iz istega namera in na podoben način kakor vrhni sunek, pa v smeri, kjer si mislimo želodec nasprotnikov, nekako »naprej dol“. Položaj pesti: dlanji.	(Dalje prih.)
fTT!
& ?£?£■*&	92	^	^	^	?$Bfc	^	^	?fc	?&	#h$0$?	$f9$Bfc	?if	#*£&?&&
Vsesokolski zlet v Zagrebu.
(Dalje:)
V ponedeljek je bil slavnostni sokolski banket v dvorani Sokola, ki ga je vodil prvi podstarosta „Saveza“, br. Cezar Akačič. Predaleč bi nas vedlo, ako bi hoteli navajati govore in inisli posameznih govornikov. Nedostalo je celo časa, da bi bili prišli na vrsto vsi priglašeni govorniki. Ob tej priliki so izročali častna darila hrv. Sokolstvu: Poljaki (govornik Wlad. Turski) s srebrom okovano kopje, Čehi (govornik dr. P i p i c h) krasno plaketo, Slovenci (govornik dr. Ravnihar) srebrno lipovo mladiko z napisi vseh v Zvezi bivajočih društev. Župan ljubljanski pa je poklonil dar ljublj. mesta: srebrn lipov venec. Govorili so še za Srbe Milutin Gr. Mišk o v i č, za Bolgare K e f s i z o v, potem d r. Groš, dr. P o d 1 i p n y, d r. V r b a n i č. Oglašen je bil tudi govornik Slovakov ter Rus dr. V ergun. Tudi oba večera, v nedeljo in v ponedeljek, sta bila v okviru znamenitih sokolskih praznikov, i V nedeljo večer so bile kar tri svečanostne priredbe: slavnostna predstava v gledališču, elitni ples v streljani ter koncert na vrtu „Kola“ in Sokola.
Gledališče, sijajno razsvetljeno, je kazalo pestro sliko. Zasedli so je slovanski gosti, ki so jih sprejemale lepe in ljubeznive Zagrebčanke. Vojaški orkester pod vodstvom kapelnika g. Mitroviča je fino in krasno igral tri koncertne komade: Lisinskega uverturo k operi „Porin“, Smetanovo simfonijo „Vyšehrad“ in Rimskega - Korsakova „Veliko noč". Drama hrvatskega gledališča nam je z vsem svojim ensemblom podala prvi del dubrovačke trilogije „Suton“, Ive contc Vojnoviča „Allons enfants“ ter historijsko sceno Branislava Nušiča: „Knez od Semberije". Burno pohvalo je žel g. Fijan v sokolskem kroju, s krepkim glasom nas po- ; zdravljajoč. Ko je govoril iz Alaupovičevega prologa „Na našem barjaku nek se vije pravda, ljubav i istina“ ter ono o črni krvi Gubčevi in hrvatskega kmeta, je nastal po gledališču fre-netičen plosk. Živa slika „l.epa naša domovina" je izzvala silno navdušenje. Občinstvo je spontano vstalo ter pričelo peti hrvatsko himno. Vso predstavo so spremljale burne ovacije.
Tudi koncert na vrtu „Kola“ je krasno uspel. Občinstva se je kar trlo. Koncertovala je domobranska godba. Nastopala so vsa za-
grebška pevska društva, ki so kar tekmovala med seboj. Burno odobravanje je izzvalo petje čeških, poljskih in slovenskih pesmi. Navdušenje | je dospelo do vrhunca, ko je godba zaigrala hrvatsko narodno kolo. Ta narodni ples je elektriziral živce, razigral kri in na mah se je med mizami sklenilo široko kolo krepkih junakov in vitkih mladenk.
V ponedeljek večer pa je vse hitelo na ljudsko veselico na prostranem prostoru hrvatske gospodarske razstave. Najmanj ‘20.000 ljudi je obiskalo to v velikem slogu prirejeno
' veselico. Od paviljona do paviljona, kjer so nas postregle z vsem dobrim, grenkim in j sladkim, mrzlim in gorkim, ljubke Hrvatice, je vrvela ta silna množica domačinov in gostov, vdajajoč se po končanem delu neskrbni in veseli zabavi. Že dopoldne tega dne nam je odbor gospodarske razstave svečano izročil ključe do njenih prostorov, češ, za 24 ur ste vi njeni gospodarji. Bil je trenotek globokega pomena, ko smo Sokoli, delavci na kulturnem polju, v svoje varstvo sprejemali razstavo gospodarskega dela j naroda hrvatskega 1
Tudi naša sokolska in higijenska razstava je bila ondi. Lepo je bila urejena. Lahko si tu proučil razvoj in denašnje stanje češkega, poljskega, hrvatskega in slovenskega Sokolstva. Zlasti so hvalili razstavo slovenskega Sokolstva, ki jo je okusno priredil br. Rudolf Vesel. Smelo trdimo, da je bila najpopolnejša ter najbolj zaokrožena.
Preden še smo se pogubili v valovju velikanske ljudske veselice, smo imeli na sporedu še jako resno točko: posvetovanje glede snujoče se »Slovanske sokolske zveze". Po dveurni seji smo se razšli z zavestjo, da se krasna misel uresniči ob vsesokolskem zletu v Pragi leta 1907.
* . *
Glavni del slavnosti je kakor pri vseh vse-sokolskih zletih seveda tudi tu zavzemala telovadba Vsesokolskiin zletom ni samo pokazati telovadnih napredkov, temveč naj bodo tudi nekaka preizkušnja za sokolsko vztrajnost
V nedeljo zjutraj proti 7 uri se je pričela tekmovalna telovadba
Za tekmovanje so bile izžrebane naslednje vaje:
i. Višji oddelek.
1.) Kolebna vaja na drogu:
2. Iz kolebanja z nadprijemom: v za-kolebti naupor - premik v veso spredaj — vzklopni naupor — toč v opori spredaj naprej — odkoleb v veso — velevzmik spredaj -- podmet.
2.) Tezna vaja na drogu:
1. Iz iztegnjene vese spredaj z nadprijemom:	vzvlek	spredaj — poveš v
prednos — iztegnjena vesa spredaj vznosna vesa — prevlek v vznosno veso zadaj — vzvlek zadaj — preprijem z desno (levo) v podprijem — cel obrat na desno (levo) v oporo spredaj z nadprijemom -podmet.
3.) Kolebna vaja na bradlji:
2. Znotraj bradlje: iz kolebanja v opori na zgornjih lehteli v zakolebu vzpora — v predkolebu cel obrat soročno na levo v vzporo prečno — spad nazaj v vznosno oporo na zgornjih lehteh — vzklopna vzpora
— stoja na rokah v vzpori — odsuti v oporo na zgornjih lehteh — preval nazaj v vzporo — z medkolebom zanožka na desno s celim obratom na levo v stojo na tleh (z desnim bokom k bradlji).
Pripomnja: Stojo na rokah je zadoščalo samo naznačiti. Če pa je tekmovalec stojo držal, je dobil točko več, torej za celo vajo v najboljšem primeru (za vzorno izvedbo)
6 točk.
4.) Tezna vaja na bradlji:
4.	Na začetku bradlje : vzklopni naupor v prednos — medkoleb v zakolebu sklek (skrčena opora) — poskok naprej do prednosa v vzpori — cel obrat (v prednosu) na desno (levo) raznoročno — medkoleb — spad v vznosno oporo na zgornjih lehteh
— vzklopna vzpora — zanožka na levo (desno) v stojo na tleh.
5.) Vaja na konju na šir, ki jo je bilo izvesti na obe strani:
2.	Z naskokom: premah odbočno na desno v vzporo zadaj — kolo odbočno z desno nogo do vzpore zadaj premah odbočno na levo nazaj v vzporo spredaj — premah odnožno z desno not — z odno-žnim premahotn z levo kolo odnožno z levo navzpred nad hrbtom s poldrugim , obratom na desno do stoje na tleh (desni | bok ob konju).
6.) Na konju vzdolž brez ročajev je bil določen raznožni veleskok in skrčni veleskok.
7.) Za skok v višino je bila določena višina 1 m 35 cm.
II.	Nižji oddelek.
1.) Kolebna vaja na drogu:
4. Iz kolebanja z nadprijemom: v predkolebu obesa za desno (levo) podkoleno zunaj — vzmik spredaj v obesi — toč v obesi za desno (levo) podkoleno nazaj premah odnožno z desno (levo) v vzporo spredaj — spad v vznosno veso vzklopni naupor — premik spredaj do stoje na tleh.
2.) Tezna vaja na drogu:
5. Iz vese spredaj z nadprijemom: prednos — vznosna vesa spredaj — prevlek v strmoglavo veso zadaj — razovka v vesi zadaj (samo naznačiti) — iztegnjena vesa zadaj -- vznosna vesa zadaj — prevlek v vznozno veso spredaj — prednos — odskok s polobratom na desno (levo).
3.) Kolebna vaja na bradlji:
1. Znotraj bradlje iz kolebenja v opori na zgornjih lehteh: vzklopna vzpora kolo zanožuo z desno nad desno lestvino -kolo prednožno z desno nad levo lestvino
— (spojeno) ležna vzpora za rokama (prečno) - prednožka na desno s celim obratom na levo.
4.) Tezna vaja na bradlji:
1. Znotraj bradlje z naskokom v vzporo
— prednos z desno — cel obrat na levo (nad levo lestvino) raznoročno v prednosu z desno — naznačiti prednos sonožno — used raznožno pred rokama — preprijem naprej — polagoma stoja na ramenih — vzpora — used prednožno sonožno na desno lestvino — prednožka na nasprotno stran.
5.) Vaja na konju na šir na obe strani:
4.	Iz vzpore spredaj na ročajih z vzma-hom odnožnim z desno (levo): premah odnožno z levo not — strig odbočno na desno — premah odnožno z levo naprej v vzporo zadaj — odbočka na desno v počep na tleh (roki ostaneta na ročajih) — odbočka na levo.
6.) Konj vzdolž brez ročajev: raznožni veleskok.
7.) Skok na višino: 125 cm.
(Konec prih.)
94 i& ?& ?$Bft ?|t ?& -*|f t*t Ht ??t	;£	4{t	?$f	t{t	■♦$?	#	-^t	-ft
Vestnik slovenskega Sokolstva.
Sokol v Gorici je priredil dne 12. avgusta tekmovalno telovadbo po določilih za tekmo v nižjem oddelku v Zagrebu. Tekme so se udeležila vsa tri sokolska društva na Primorskem, in sicer tržaški Sokol z eno vrsto tekmovalcev, solkanski z eno vrsto in tremi posamezniki in goriški tudi z eno vrsto in tremi posamezniki; skupno je bilo torej 24 tekmovalcev. Tekma se je vršila v telovadnici goriškega Sokola v »Trgovskem domu* in ji je prisostvovalo več narodnega občinstva, v telovadnici pa so bili starosta dr. O. Rybar iz Trsta, dr. Drag. Treo iz Gorice in podstarosta Iv. Zakotnik iz Solkana V sodniškem zboru je bil načelnik goriškega Sokola br J. Zadel predsednik, brata Evgen Sajovic iz Kranja in Julij Novak iz Idrije pa sodnika. Izžrebane so bile vaje: prva kolebna in tezna na drogu, četrta kolebna in tezna na bradlji, druga na konju ter druga in četrta prosta vaja. Za vrsto je bilo 300, za posameznika 50 možnih točk.
Iz tekme so izšle vrste v sledečem redu : tržaška z 207 točkami ali 69°/0 možnih točk, goriška s 19175 točkami: 63'91n 0 in solkanska s 15975 točkami: 53'25')/0. Posamezniki odlikovanci pa so se nastopno vrstili: Kranjc Ludovik (Gorica i 46 točk (92°/0), Dekleva Vladimir (Trst) 44 (887„) Brajnik Rudolf (Trst) 4325 (8650/,,), Mavrin Humbert (Trst) 4125 (82 5°/0), Sehwei Ernest (Gorica) 37 ‘25 (74-5". 0) Savnik Janko (Trst) 36'25 (72'57„) in Fon Josip (Solkan) 35’25 (70'5%)■ Uspeh tekme torej ni bil najboljši, ni ena vrsta ni dosegla 70°/„ možnih točk in le 7 (29'17°/0) posameznikov je bilo odlikovanih. Da ni imela tekma lepšega uspeha, je vzrok ta, da tekmovalci niso naklonili vsestranski iz-vežbanosti večje pozornosti. Javila se je zelo hiba, da se na korist drogu in bradlji zanemarjajo druge panoge telovadbe. Tekmovalci v Gorici so večinoma prav dobro izvajali vaje na drogu in bradlji, a na konju razen treh, štirih pa so bili zelo slabi telovadci, ki so še napravili posamezne mete, a manjkalo je zveze. Tudi skok ni bil zadostno pripravljen; izmed 24 tekmovalcev jih je samo 8 preskočilo določeno višino 1 '25 m. Nekateri tekmovalci niso imeli najprimitivnejših pojmov o skoku, n. pr.: napravljali so odriv z obema nogatna. Tu pa je krivda vaša, bratje vaditelji! Vam na rovaš je staviti tudi, da bratje tekmovalci niso bili dovolj izvežbani v prostih vajah. Končno bi oponesel
večini tekmovalcev nelepo držanje telesa in slabo izvežban korak, ki tako malo pristoji sokolskemu telovadcu, prešinjenemu s smelim sokolskim duhom, temelječim na zavesti lastne telesne sile. In najsi se tekma ni završila na zunaj /. lepim uspehom, vendar je nje korist velika, ker je odkrila napake, ki se dado izlahka popraviti. Vrhutega je bila izborna šola bratom tekmovalcem v Zagrebu.
Popoldne je bila velika lepo uspela veselica v Rožni dolini, kjer se je vršila tudi javna telovadba s prostimi vajami zagrebškimi in orodno telovadbo na drogu, bradji in konju, ki pa je bila manj povoljna. Na veselici je s primernim nagovorom izročil starosta br. dr. Treo zmagovalcem pri dopoldanski tekmi ukusno izdelane diplome.	N.
„Šišenskega Sokola*1 odbor je v svoji seji dne 29. oktobra t. 1. člana Petra Keršiča izključil iz društva.
Književnost.
Slovenski sokolski koledar za leto 1907. Uredil Miroslav Ambrožič, vaditelj Sokola" v Ljubljani. Izdal in založil vaditeljski zbor »Sokola" v Kranju. II. letnik tega koledarja je izšel v isti lični obliki kakor lanski prvi. Poleg navadne koledarske vsebine prinaša spis „Naše dolžnosti" po članku Karla Vanička „Naše po-vinnosti" v »Včstniku Sokolskem”, jako umesten članek tudi za nas, kjer se delovanje v društvu smatra le prečesto za zabavo ter se dela kolikor in dokler je delo zabava. V članku „Javni nastopi v letu 1906“ je podan pregled javnih telovadb, izletov in drugih prireditev slovenskih sokolskih društev v tem letu. Naj bi se sčasoma razširil ta pregled na vsakoletno delovanje Sokolstva sploh. Dalje objavlja koledar članek »Slovenci na zletu v Zagrebu", prinaša „vadbene načrte" za člane in za naraščaj, ki bodo bratom načelnikom gotovo dobro došli, poučen spis »Nekaj o peSizletih“, »Važnejše določbe S. S. Z., tičoče se javnih nastopov", pregled vsesokolskih zletov, nekaj »raznoterosti". zanimiv »pregled gojitve telovadbe Slovencev na srednjih šolali", naposled statistične podatke o slovenski in drugih slovanskih sokolskih zvezah. Koledar je vreden najtoplejšega priporočila.
Urednik : Dr. Viktor Murnik.
Tisk »Narodne tiskarne" v Ljubljani.