*
M flevllta.
V UMMBL f HRfc, 8. 8HRH 1911
XUO. leto.
, Slovenski Narod v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......K 24 —
pol leta........12 —
Četrt leta 6 —
na mesec.......2*—
velja:
v upravništvu prcjeman:
celo leto......,  K 22*—
pol leta   .......    , 11*—
četrt leta....... 5*50
na mesec......, 1*90
Dopisi naj se frankirajo.   Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Enaflova ulica št. 5 (v pritličju levo), telefon it- 34.
Izhafa vsak dan zvečer lavi—ti nedelje la
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru« UpravnUtvn naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
- Posamezna številka velja tO vinarjev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. <fJfarodna tiskarna** telefon it 85.
.Slovenski Narod" velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto......K 25 —
pol leta .......   • 13-—
četrt leta....... 6 50
na mesec.....» 2*30
za Nemčijo: celo leto.......K 28—
za Ameriko in vse druge dežele: celo letp......K 30*—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnlstvo: Kaaflova ulica it. 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85.
Kloriliolci in mestno gospodarstvo.
V zadnjem času je jel »Slovenec« sumljivo mnogo pisati o mestnem občinskem gospodarstvu v Ljubljani in ga kritizirati.
Namen teh kritik je docela prozoren: gre se mu za to, da odvrne s temi svojimi kritikami, ki sicer slone na jako slabih nogah, pozornost javnosti od naravnost škandaloznega deželnega gospodarstva.
Sicer je prodrla v javnost že marsikatera vest o tem, na kako brezvesten način se zapravlja deželni denar, izvedelo se je tudi, da je deželni glavar SSluklje smatral gotovo iz tehtnih vzrokov za potrebno, da je odvzel »finančnemu ministru« Lam-petu finančni referat, toda natančnih in točnih podatkov o deželnem stanju deželnih financ javnost vendarle doslej še nima.
Ker pa je le nevarnost, da se končno tudi v te skrite kote posveti z lučjo.zato je jel sedaj »Slovenec < na dolgo in široko razpravljati o ljubljanskem občinskem gospodarstvu, da bi s tera po možnosti zmanjkal vtisk, ki bi ga eventualno napravile točne vesti o »vzornih« finančnih manipulacijah in transakcijah v okrilju deželnega odbora.
Bij sicer nimamo direktnega povoda, da bi nasproti »Slovencu« branili mestno občinsko gospodarstvo, ker ve itak ves svet, kakšni motivi vodijo klerikalno glasilo pri tem poslu, ako pa tudi mimogrede reagiramo na »Slovenčeva« izvajanja, storimo to samo zategadelj, da pokažemo, kako frivolno si upa škofov organ grešiti na lahkovernost, naivnost in nepoučenost čitajočega občinstva.
Ni treba biti človeku strokovnjak, še manj da bi bil natanko poučen o vseh podrobnostih mestnega gospodarstva, da razvidi, da je »Slovencev« sobotni članek »Zavoženo liberalno mestno gospodarstvo v Ljubljani« napisan samo za to, da bi se nerazsodni masi sugeriralo na {x>d-lagi navidezno točnih podatkov mnenje, da se je brez vsakega preudarka razsipal občinski denar ter se gospodarilo brez vsakeg-a načrta in programa.
»Slovenec« piše uvodoma svojih izvajanj med drugim: »Računski zaključek dokazuje, da je obstajal za li-
beralni občinski svet proračun le na papirju, bil je le za to, da se je markiralo redno občinsko gospodarstvo — ne pa za to, da bi se tudi skušalo v okviru tega sprejetega proračuna gospodariti in i njim izhajati.«
Kako je klerikalna gospoda tankočutna glede ljubljanskega občinskega proračuna!
Zakaj ni enako rahločutna in — vestna tudi glede državnega, posebno pa glede deželnega proračuna
Vsakdo ve, da se državni proračun leto za letom prekorači, ne j.lorda samo za tisočake, marveč za sto in sto milijonov, a vendar niso doslej naši klerikalci še nikdar smatrali za potrebno, da bi to prekoračenje ne obsodili, tega si ljudje Šusteršič-Kre-kovega kalibra vobče ne upajo, — marveč samo na rahlo označili kot nedopustno.
Spominjamo se, saj še ni dolgo od tega, ko je vlada prekoračila državni proračun za več sto milijonov, a naši klerikalci so k temu ne samo molčali, marveč so to prekoračenje celo navdušeno odobravali.
In sedaj še eno besedo o deželnem proračunu.
Ali je tudi za klerikalno večino deželnega zbora »proračun le na papirju, saafto za to, da se markira redno deželno gospodarstvo — ne pa za to, da hi te tudi skušalo v okviru tega sprejetega proračuna gospodariti in ž njim izhajati?«
Kaj, ako bi tudi mi izkopali iz arhivov deželne proračune zadnjih let ter s številkami dokazali, za koliko stotisoč so klerikalci leto za letom prekoračili proračun?
Toda čemu posegati tako daleč nazaj, ko imamo pri rokah dokaz, kako malo se klerikalci brigajo za proračune.
Bilo je to v času, ko je bil preja >ui gospod dr. Lampe po milosti božji in volji klerikalnega ljudstva seveda — »finančni minister dežele Kranjske«.
V deželnem proračunu ni bilo izpostavljenega niti beliča za nakupovanje raznih mlinov.
In vendar je dr. Lampe šel ter nakupil za težke deželne tisočake razne uialovredne mline, ki m* dona-šajo deželi ne samo nobenih koristi, marveč samo težko obremenjujejo deželno blagajno.
A to je storil dr. Lampe na svojo pest, brez dovoljenja deželnega zbora, da, celo brez vednosti deželnega odbora!
Seveda tako prekoračenje proračuna je v klerikalnih očeh popolnoma v redu. Ja, Bauer, das ist \vas anderes, klerikalcu je pač dovoljeno vse, naprednjaka pa je treba za isto dejanje takoj obesiti na prvo drevo!
Sicer pa je, stvarno vzeto, prekoračenje proračuna stvar, ki se dogaja redno in povsodi in s katero je prav radi tega treba vselej že v naprej računati. ,
. Absolutno ne mogoče je namreč, da bi se mogli pri sestavljenju proračuna v naprej točno in natančno znati vsi dohodki in izdatki, ker ako bi za vse to vedeli v naprej, potem bi ne bili več ljudje in bi tudi ne potrebovali več proračunov.
Kei pa smo ljudje in ker kot taki nismo — vsegavedni, bo nam tudi v bodoče žal treba še vedno računati s tem, da nam ne bo mogoče v naprej navajati niti točnih izdatkov, niti točnih dohodkov.
Zato bo tako pri liberalcih kakor tudi pri klerikalcih ostajal proračun tudi v prihodnje žalibog samo na papirja. _
Politična kroniko.
»Velikoavstrijska patriotična liga« se bo imenovala nova klerikalna organizacija, ki ima namen z vsemi sredstvi terorizma delati volitve, postavljali kandidate in podpirati klerikalne liste. Ta čedna liga je celo tako prepotentna, da hoče imeti celo kontrolo nad parlamentom. Seveda bodo imeli v tej ligi škofje veliko besedo in že v statutih je povedano, da ima liga popolnoma internacionalno, to se pravi pri nas v Avstriji, popolnoma nemško lice. Zato hoče ta liga ustanoviti deželna tajništva, seveda iz deželnega denarja, kjer to le gre, po vseh avstrijskih deželah. Čedna bo zopet ta liga in lahko se pripravimo zopet na podobne škandale kakor v krščansko- soci jal ni stranki. Tudi naša primula ho sedela v tej ligi. O jerum!
* * *
Vojni minister Schonaich bo de-
misijoniral, to je edina .sodba vseh vodilnih političnih krogov. Dasirav-no dementira avstrijsko ministrstvo te vesti in dasi ravno pravi Schonaich sam, da ne misli na demisijo, je vendar skoro gotovo, da se s svojega dopusta, ki ga je bil nastopil pred kakimi tremi tedni, ne vrne vee na svoje mesto. Vzrok njegovega odstopa pa je treba iskati v ponovnih raz-
porih s prestolonaslednikom, ki so njegovo stališče že izdavna omajali. Da je stališče vojnega ministra omajano, se je pokazalo tudi pri spuščanju dreadnoughta »Viribus unitis« v morje, katerega se Schonaich ni udeležil. Tudi težkoče, ki jih dela opozicija na Ogrskem brambni predlogi, so hudo omajale njegovo pozicijo. Znamenje, da se Schonaich ne vrne več na svoje mesto, pa je tudi dejstvo, da se vrše letošnji cesarski manevri meseca septembra pod vodstvom nadvojvode Frana Ferdinanda.
• s
Ogrski državni zbor, se še vedno igra in ne more priti do pravega dela. Klub temu pa prihajajo nekatere zelo interesantne stvari na dan. Tako je vložil koncem včerajšnje seje poslanec Desider P o 1 o n v i nujno interpelacijo, v kateri se pritožuje, da vlada na ogrskih državnih železnicah korupcija in protekcijonizern. Polo-nvi se je hotel peljati predvčerajšnjem s postaje Nagv-Becskereka v Budimpešto. Ko je stopil v voz, je zahteval postajenačelnik, da se odstrani, in ker on tega ni hotel storiti, mu je poslal v voz orožnika, ki je rekel, da je kupe rezerviran za poslanca Bela T a 11 i a n a. Polonvi se je orožniku legitimiral, nakar šele ji imel mir. Poslanec Tallian se zagovarja, da on ni kriv, če je kak uradnik napravil kako nerodnost. Res je sicer, da si da rezervirati, če se \ ozi z večjo družbo, kak oddelek, vendar pa vedno plača sedeže, ki si jih da rezervirati.
Malisori se vračajo v svojo domovino. Kakor poroča Esad paša, so' se vrnili že vsi voditelji Malisorov v svojo domovino in prihaja dan za dnevom več tisoč Malisorov s Črnogorskega. V nedeljo se je vrnilo v svojo domovino baje 2000 Malisorov čez Tuzi, 1000 pa čez Grudo. Pleme Klemen t i, ki se je dvignilo tudi že v nedeljo iz Crne gore, pride danes v Rikovac, od koder pošljejo posamezne rodbine v njih rodne kraje. Mnogo rodbin zahteva od turške vlade, da jim izplačajo gotove vsote za porušene hiše, druge pa zahtevajo, da jim vlada zopet sezida njih hiše pod nadzorstvom skadrskega nadškofa. I\s;id paša zahteva od turške vlade v to svrho novih denarnih sredstev. Vse-kako ima tudi Črna gora mnogo zaslug, da se je vprašanje rešilo za Mališo re kolikor toliko ugodno in da ni prišlo do resnih konfliktov mi Bal-
kanu. To seveda nemškim listom ni prav, zato zabavljajo sedaj kakor brezumni na Črno goro, češ, da ja iskala svojega lastnega dobička v. vstaji Malisorov. Brez dvoma je treba pripoanati črnogorski vladi popolno odškodnino za vse one rodbine Malisorov, ki jih je morala preživeti, ko so zbežale pred ropajoči ni i in požiga jočimi vojaki čez mejo. To je dolžnost Turčije in naj je to nji sami prav ali ne.
t
Kdo bo predsednik portugalske1 republike? To je dnevno vprašanj'* na Portugalskem, med tem ko monarhisti še vedno ne mirujejo in se> vrše dan za dnevom krvavi boji med republikanci in monarhisti. En del republikanske stranke je postavil za svojega kandidata za predsedniško mesto dr. Magalbaesa Lima proti sedanjemu provizorieneinu predsedniku dr. Bragi. Kandidaturo dr. Linm ]K)dpirajo staiu republikanci, prosto zidarji, karl>onarji in prostorni selci ter se sklicujejo na to, tla je bil Liina. že od nekdaj republikanec, česar Braga o sebi ne more trditi, in da so bili načrti za oktobrsko revolucijo izdelani v njegovi hiši.
V Tebris je odšla druga kozaška brigada iz Tiflisa, da čuva tamošnju rusko poslaništvo. V Tebrisn je r*edaj 1400 mož ruskih vojakov.
■
Iz Maroka so, kakor smo že poročali, izgnali svoj čas dva angleška časnikarja. Sedaj se je obrnila angleška vlada na vlado v Tangerju ter zahtevala, da maroška vlada takoj prekliče svoje izgonsko povelje, sicer ]>ošlje Angleška v vodovje pri Aga-dirju vojne ladje, ki bodo ščitile angleške državljane. — Med Nemci jo in Francosko se pogajanja še vedno nada 1 ju je jo.Nemški listi so že strašno nervozni, ker ne prihaja v javaoat nobeno ofieijalno poročilo in so premleli že prav vse možnosti. Vojna in mir, kompenzacije v Kamerunu, v Kongu, v Maroku samem, trgovinske udobnosti, odprto pristanišče pod nemškim pokroviteljstvom, vse to jo bilo že sto in stokrat prerešetano, iz oficijalnih krogov pa ne prihaja nobeno poročilo. Radikalni nacijonali-sti hočejo, da se snide parlament in da on odloča, kaj se mora zgoditi. Najljubša bi jim bila vojna s Francijo, vsaj svoje strupeno sovraštvi* proti sosedi bi radi ]x>kazali, pa vlada ne mara ugoditi tem kričavem. Koncem   tega tedna je pričakovati
LISTEK.
Prijatelj Dušan.
Spisal Mirko Muršec. (Dalje.)
Ljubil sem Nušo, kolikor je moči resnično ljubiti: V večni zamaknjenosti, blazno, obupno, z rajem in peklom v duši! Ljubil sem jo s tako silo, da sem prenehal biti »jaz«, da sem živel samo le »njej, za njo«. — Srečen sem bil, oh srečen, dasi nisem mogel niti sanjati prej o tem, kako slabe in plehke so se mi zdele vse fantazije pesnikov in novelistov o ljubezni! Zdelo se mi je, da niti pojmiti ne morem svoje sreče.
Sam veš, da so mi umrli starši v zgodnji mladosti, da nisem imel ra-zun tebe bitja na svetu, komur bi posvetil svoja čutila, ki bi z mano sočustvovali. Znano ti je, kako sem se moral pehati, truditi, da sem si priboril eksistenco. — Živel sem brez ciljev, brez vsega!
Ko pa sem zagledal njo, spoznal njeno milino srca, šele tedaj je dobilo življenje zame pomen in smoter! Takrat sem šele vedel, da je na svetu bitje, ki sočustvuje in misli z menoj, bitje, ki je moje vse, moja resnica, bodrica, tolažnica!
Vsak moj dih, vsak korak, vse, vse je bilo posvečeno le njej, živel sem le za njo. Bila mi je moje solnce, moj bog. Zame je bilo edino tam življenje, kjer je bila ona, srečen sem bil le takrat, ko sem gledal njo. —
In tudi ona me je ljubila!
Nisva si sicer nikdar tega povedala, zdelo se mi je, da bi oskrunil svoja sveta čustva, oblatil njeno nedolžno dušo, če bi jej flpVvoril o svoji ljubezni. A njene sinje oči, njeni pogledi so govorili razločneje in vee ko bi besede, če sva se sešla, sva go-govorila o vsakdanjostih, a vsaka izgovorjena, še tako brezpomembna beseda je bila slavospev ljubezni, vsaka je govorila cele knjige o najini ljubavi. In midva sva jih razumela, da se ljubiva vroče, zvesto in neomajno. — Zopet sva se šetala molče in se gledala samo drug drugemu v sanjavem oboževanju v oči, govorila samo z očmi.
Večkrat sem se vprašal: »AH je še kak drug blagor na zemlji? Ljubim in ljubljen sem!«
Poljubov nisem prosil od svoje Nuške nikdar! Zdelo se mi je, da bi s poljubom onečastil altar svojega božanstva. 2e pri tem sem mislil, da storim velik greh, če mi je podala ob slovesu svojo roko in sem jo pritisnil rahlo na svoja usta.
Ti in jaz, oba sva ateista, ki ne verujeva v verske dogme in zanika-
va nazore o življenju po smrti, a vendar sem molil do Boga vsak dan pobožno in goreče, da izpolni in usli-ši srčne moje želje. Zaupal sem v boga tembolj, ko je vendar ljubezen edino, kar ima Bog z nami skupnega. —
A vse moje molitve so bile zaman — neskončno usmiljeni bog me ni u slišal!
Bilo je pred več ko pet tedni, ravno dan prej, ko je imel odkorakati naš polk daleč naOgrsko na manevre, ko je priredila večja družba izlet v hribe. Ta dan mi je neizbrisen v spominu! Vesela in živahna je bila Nu-ška takrat, ko nikdar!
Na izletu smo bili večinoma sama mladina in ni čuda, da je bilo že pozno zvečer, ko smo se odpravljali domov. Jaz sem bi Nuškin spremljevalec.
Tiha in hladna noč je bila takrat. Mesec je stal nekje skrit za gorami, tako da nam je njegova bleda svetloba prav skromno razsvetljevala strmo pot. Šla sva z Nušo oddaljena od drugih, držala se podpazduho in večkrat sem pritisnil njeno belo roko k sebi kot bi se bal, da ae mi izmakne in mi jo vzamejo. Govorila sva tiho in nežno o ravnodušnih stvareh, vse, kar sva čutila, kar je hotel drug drugemu vdahniti v dušo. Vse najino ljubkanje  je zvenelo na-
nio iz najinega glasu, je žarelo *amo iz globine najinih oči. Besede, ki sva jih govorila so bile brez pomena, sploh nisva vedela o njih.
Nekje daleč so pope vali na vini fantje. Iz njih pesmi sva razumela edino besedo: »ljubezen«, ki nama jo je prinašal veter v polnem zvoku. Nasmihavala sva se in molčala. Ta ko blažena sva bila, in besed nama ni trebalo! Pa nakrat me je obvladala silna žalost in obup! Od vetra donesena mi beseda »ljubezen«, me je spomnila na mojo brezupno ljubav in tožil sem glasno to svojo gorje. A ona je naslonila svojo glavico na moje prsi, potopila globoko svoje zvezdnate oči v moje in me vprašala priprosto ž njenim sladkim glasom, ki je bil laskajoč, kakor šepet morji: »Kako moreš reci, da ne postanem nikdar tvoja? Moj si, moj na veke!« In na njenem dražestnem obrazu se je pojavila rdečica, lahna kakor prva zora, ko je izgovorila prvič besedico »ti«. — Nisem se mogel več obvladati! Sklonil sem se k njej, privzdignil njeno glavico in najine ustne so se srečale prvikrat in več nisva mislila ne o življenju, ne o smrti, vedela sva samo to, da sva neumrljiva in da nebo ni izmišljotina. Pozabila sva na ve« svet in dele ponosni klici ostale družbe, ki naju je jela pogrešati, poklicali so naju v kruto sedanjost, raz-družili so najina notne.
Priklopila sva se ostali družbi in delali smo načrte o novih izletih, ko se povrnem čez osem tednov iz vojaških vaj. Kmalu potem smo prišli v mesto. Posloviti se nisem mogel >n -ne je od Nuške, ker je bila navzoča vsa družba, a ko mi je podala v slovo roko in mi rekla: »Do veselega svidenja čez 8 tednov, g. nadporoenik\^ sem videt, kako ji je prikipela iz njenih vlažnih, sanjavih oči solza. Sklonil sem se in ji poljubil v nemi bolesti roko.
Drugi dan smo odkorakali y ogrske pustinje.
Ne bom ti opisoval življenja in vrvenja v vojaškem taboru, omenim ti samo, tla smo bili že pet dolgih tednov na poti in sem še naštel celih dolgih 20 dni, ki so še me ločili od moje Nuške.
Bilo je ravno koncem petega tedna proti večeru, ko smo se vstav i-li v majhnem trgu sredi ogrskih planjav, da se odpočijemo čez nedeljo. Izmučeni in izdelani smo bili vsi in veselili smo se tega odpočitka, veselili tembolj, ker smo se imeli sniti tukaj s tovariši dragonci iz nase gar-nizije, ki so šele pred tednom dni zapustili domače mesto in nas tukaj čakali. — Vsak je pričakoval od doma kakšnih novic in ni čada, da sna* biten" vsi častniki takoj, ko amo opra« vili svojo službo, proti improvizirani vojaški kazini. Jaz sem ae priklo-
prvih oficijalnih vesti o temeljih pogajanj, to je edino, kar so dosegli, pa
je že to dosti.
Med Kolumbijo in Perujem je prišlo do resnih sporov. Pri Caqueti se je spopadlo vojaštvo obeh držav in so bili vojaki Kpiumbije po dol* geni boju premagani. Izgubili so mnogo mož.
•
Na otoku Haiti so oddelki vsta-šev zavzeli včeraj zjutraj pozicije in utrdbe v Port-au-Prinoe. Poslanik Zedinjenih držav je zagrozil, da da takoj izkrcati amerikanske pomorščake, če pride do nemirov. General Leconte je prišel že včeraj v Port-au-Prince in je prevzel začasno vodstvo eksekutive. Generala Firmina pričakujejo danes. Skoro gotovo je, da bo izvoljen general Leconte za predsednika republike.
Štajersko.
Iz Celja, Imeli smo sedaj precej časa mir pred znano celjsko fakina-žo. Mislili smo že. da so se celjski Nemci spametovali in da je došlo tudi že v Celje nekaj evropejske kulture in dostojnosti. Pa smo se bridko motili! V ponedeljek zjutraj je napadlo nekaj »boljših« celjskih Nemcev dva Slovenca, ki sta se vračala s slavnosti v Domžalah. Policaj Schwarz je stal v kolodvorskih vratih in je mirno gledal, kako so bolj-šiim nemškim trgovskim in odvetniškim rodbinam pripadajoči mladi ljudje prav po fantalinsko pretepa-vali slabotnega lSletnega dijaka. Dva izmed teh dvomljivih junak v. in >ieer Schurbi ter Teppei, sta bojda celo rezervna častnika. Fej taeeinu junaštvu in dokazovanju nemškega nacijonalizma! Celjski magistrat pa vprašamo, kaj poreče k obnašanju stražnika Sehwarza?
Naša zadnja beseda k sestanku zastopnikov spodnještajerskih kmetijskih podružnic v Poljčanah. Pišejo nam: Tozadevno poročilo ^Slovenskega Naroda« je živo zadelo ljudi okrog »Straže«. Ker ne morejo ničesar stvarnega odgovoriti, pa uapa-dajo slov. tajnika kmetijske družbe, g. Holza. Nimamo mandata in ne čutimo potrebe zagovarjati g. Holza, Konstatiramo le, da on ni poročila o poljčanskem sestanku napisal. Rno priznavajo celo »Stražarji«: da namreč Pn sen jak ni imel v Poljčanah kaj iskati. Sestanek je bil sklican za voditelje podružnic in ne za vse člane. Ker je bilo navzočih dovolj sposobnejših ljudi ko je PuŠenjak, ki bi jrotovo branili sveto katoliško stvar, če bi bilo treba, je bil Pušenjakov obisk zborovanja le nepotrebno izzivanje. G g. Kobič in drugi vendar ne smatrajo Pušenjaka za svojega mentorja in varuha?
V Št. Ilju nad Mariborom mislijo nemškutarji s pomočjo »Schul-vereinovo« nemško dvorazreduico razširiti. Lansko šolsko leto je namreč obiskovalo nemško šolo, kakor pravi »Marb. Ztg.«, več ko 170 otrok. Med njimi seveda nad polovico ali dve tretjini slovenskih. Sicer pa ne vemo, zakaj Nemci razširjajo svojo šolo in vabijo v njo slovensko deco. Saj .slovenska- šola ni nič boljša od nemške . . .
Iz Mozirja nam pišejo: Obisk naših mozirskih planin je letos izvanredno živahen. Mozirsko kočo SPD. je obiskalo že lepo število planincev. Zadnjo nedeljo so došli Celjani in koštan jčani, skupno 18 oseb. Celjskim slovenskim planincem se je pridružilo tudi nekaj Nemcev. Z Boskovca in Medvedjaka se nudi obiskovalcu prekrasen razgled na celo porečje Savinje t je do Solčavskih planin, Po-
-----■=ga-aaMMBsa -----------
pil seveda takoj mlademu dragou-skemu poročniku, — sorodniku Nuši-nem — da poizvem na zvit način kn.j od svoje miljenke. — Ni trebalo ni-kakih zvijač, sam mi je začel praviti po prvem pozdravu, da je njegova sestričina Nuša nevarno bolna in bo gotovo že pokopana, ko se vrnemo. Zavrtelo se mi je v glavi, ko sem slišal to grozno novico in da se nisem prijel z rokama za mizo bi padel, tako me je omamila ta strašna vest. Ko sem se zopet zavedel, sem skočil, kakor blazen k poročniku, stresel ga za ramena in ga obsipal s vprašanji, da je ta ves začuden in osupel zmajeval s glavo. Končno sem vendar iz njega zvedel, da se je Nuša pred 5 tedni v eni noči na našem izletu prehladila, da jo je takoj doma popadla mrzlica, morala je v postelj, a drugi dan je začela bruhati kri, — zbolela je za sušico. Dolgo sem molčal, naposled pa ga vprašal s čudovito trdnim glasom: »Kaj mislite — namreč
kako dolgo--«. Zapustil me je moj
doslej trdni glas in globoko ihtenje mi je dvigalo prsi. Poročnik je žalostno zmajal z glavo, Češ: »Vsi sloveči zdravniki, ki so bili k njej klicani, so obupali, ne morejo ji pomrli. Pred tednom dni, ko smo odhajali z doma, prisodili so ji k večjemu 6 do
10 dni življenja.
(Konec prihodnjič.)
borja in masivnega Kuma. Edino sit-nobo dela pomanjkanje voda. Vsled suše so suhi vsi planinski pašniki in večina studencev. Kmetje bodo morali spraviti živino zaradi pomanjkanja vode v dolino.
V Zidanem mosta otvori »Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju« po končani narodno-obrambni enketi, ki se vrši, kakor znano, 2. in 3. septembra v Celju, javno ljudsko knjižnico ter priredi obenem iatotam veliko veselico s sodelovanjem ostalih štajerskih ferijalnih akndemičnih društev in narodnih dam in gospodov iz Zidanega mosta. Slavna narodna društva prosimo, da se z o žirom na to, da je čisti dobiček naše veselice namenjen prepotrebnemu »Podpornemu društvu za slov. visokošolee v Pragi«, ozirajo s svojimi prireditvami na nas.
Velenje. Kot je bilo že naznanjeno v časopih, priredi Ciril-Metodova podružnica v Velenju 13. avgusta veliko ljudsko veselico. Veselica bo kakor vse kaže, dobro uspela, saj je spored velezanimiv in zabaven. Veselič-ni prostor je v gostilniških prostorih g. Jelovnika v Velenju. Poskrbljeno je za točno postrežbo, razun tega pa bodo v različnih šotorih nase narodne gospodične skušale potrebe želodcu po možnosti zadovoljiti. Kdo le more, naj poleti v nedeljo 13. avgusta v Velenje! V slučaju slabega vremena se preloži veselica na torek, dne 15. avgusta. — »Velenjčan«, to je najnovejši slovenski časopis. »Velenjčan« izide dne 13. avgusta na veselici Ci-ril-Metodove podružnice v Velenju. Kdor torej hoče imeti ta priznanja vreden časopis, naj se potrudi in pride tjakaj.
t Bakreni palez. Vzhodno od Žalca je nastopil ^bakreni palež« — kakor smo že poročali, in se sedaj širi v južnovzhodni smeri ter se loti posebno poznega hmelja. Golding se upira bolezni in upamo, da ga bomo oteli zlasti zaradi tega, ker ga bodemo sredi tekočega tedna začeli po malem obirati. Suše ni konec, rastline vedno bolj usahnujejo in tako pojema vedno bolj tudi upanje na srednje veliko množino letošnjega pridelka.
Na Planici pri Framu je dne 28. julija umrla vrla narodnjakinja. ga. Frančiška Stern, žena j>od-predsednika framske Ciril-Metodove podružnice. Operacijo v Gradcu, kjer so ji odvzeli eno ledvico, je srečno prestala, a doma se je prehladila in tako jo je kruta smrt odtrgala od žalujočega moža in peterih nepreskrbljenih otrok. Prej vedno vesela, najboljša družabnica. je bila stara še le 32 let. Blag jej spomin, žalujočim ostalim pa naše najiskreneje sožalje!
Sv. Križ-Slatina. Veselica v korist družbi sv. Cirila in Metoda bo v nedeljo dne 13. t. m. na vrtu gostilne Antona Smeha v Mest injem. Na sporedu je šaloigra dvodejanka »Trije tirki<, godba, petje, šaljiva pošta, ples itd. Začetek po 4. popoldne. V slučaju slabega vremena se vrši veselica teden dni pozneje.
Drobne novice. Ciril-Metodova veselica se vrši v nedeljo dne 13 .avgusta na vrtu Anton Sme-hove go&tilne v Mestinjah. Na sporedu je dvodejanska šaloigra »Trije tički«, godba, petje, ples itd. Začetek ob 4. popoldne. — Bralno društvo v S m a r t n e m R. d. se iskreno zahvaljuje vojniški posojilnici za dar 10 K. ki ga porabi za nakup knjig in priporoča imenovani zavod vsem zavednim Slovencem. — Na Rogli pri Konjicahse vršr od 21. do 23. avgusta strelne vaje. Mre-ljalo se bode od zahoda priti vzhodu, to je od Ostrivce proti Rogli. Okrog strelišča, po katerem bo smrtno nevarno hoditi, se nastavijo straže. — V konkurz je prišel trgovec Anton K o s e r, trgovina s specerijo in deželnimi pridelki. Začasni upravitelj konkurzne mase je dr. Orosel, odvetnik v Mariboru.
Smrt mojstrskega sabljača. Pri Celovcu je umrl te dni izboren in vnet borilec s sabljo, 771etni ritmoj-ster pl. Gregurich. V sabljaški vaji z mojstrskim borilcem nadporočnikom Sehlechterjem ga je zadela po dovršeni izborni a taki na svojega nasprotnika srčna kap. Obležal je mrtev na mestu in sicer s sabljo v roki, kakor si je vedno želel.
Samomor železnicarke. V Celovcu se je vrgla 231etna soproga železniškega sprevodnika ITrbanič Leopol-dina pod brzdvlak. Stroj ji je popolnoma odtrgal glavo od trupla. Samomor je izvršila Urbaničeva radi družinskih prepirov. Vdovcu zapušča 21etno hčerko.
Nezgode. Z visokega zidu je padel v Celovcu med igro učenec F. P. in si .nevarno zlomil desno nogo. — Pri zlaganju železniških tračnic je padla delavcu M. Kasniču ena tračnica na roko, ki mu jo je nevarno zmečkala,
Zaprli so v Gorici cah že 72 let starega pohotneža, ki je izrabljal več, še ne šoloobveznih deklic. — Zblaznil
je na letovišču ob Oaojskem jezeru neki kapitan radi prenapetih iiveev.
Primorsko.
Prooaz proti »Banki p apelira v
Gorici. Bivši ravnatelj, obtoženec Colle nadaljuje s svojimi protidokasi na izvedenčeva izvajanja, obrača se na porotnike in jih prosi, da bi ga vendar enkrat rešili temne ječe. Izvedenec mu odgovarja in pravi, da je njegovo izvedeniško mnenje dolgo 700 strani in da ni resnična Colleje-va izjava, da se izvedenec strinja z mm. se mn je posrečil protido-kaz v sedmih ali osmih slučajih, to njegovega mnenja še ne ovrže. Tudi trditev, da so bile izgube na igri prehodne, ni resnična, saj so izgubljali nepretrgoma skoraj tri leta. — Izvedenec govori potem na dolgo o zneskih, ki jih je Colle skrivaj dvigal in zanika, da bi bili ti zneski kriti. Zagovorniki stavijo na to razna vprašanja na Colleja in z drž. pravdni-kom vred obžalujejo, da ni prišel pričat Marina, ki se nahaja sedaj v Italiji in so ga komaj iztaknili. Obljubil je, da pride k razpravi, videli so ga še pred par dnevi v Gorici, ali sedaj je naenkrat poslal pismo in pravi, da je nenadoma obolel. Obolela je tudi priča Bedon. Na Marinovo pričevanje so bili vsi radovedni. — Upati je, da je Kierthaler s tem končal in da začne drugi izvedenec s svojim poročilom, proces se bo pa vseeno Še vlekel čez teden dni.
Proti Čehom v Gradežu. Čehi so bili pred par dnevi v tem najlepšem kopališču sinje Adrije nesramno žaljeni in napadeni od irredentističue klike\ ki je sedaj v Gradežu na krmilu. Ker prihaja vsako leto veČ Čehov v Gradež, kupil je Čeh Horak hotel »Lacroma« in prizidal zraven še nekak salon. Tu je bilo shaja1 išče čeških gostov, katerih je letos izredno mnogo, tu so se zabavali med seboj in se čutili kakor doma. Čehi tvorijo skoraj tretjino vseh kopališčnikov in laškim in drugim hotelirjem ni bilo prav, da je šel velik dobiček v /ep Čeha. Ko so imeli pred par dnevi Čehi zopet neko zabavo, izobesili so svoje plakate pred svojim lokalom in to je dalo laškim kričačem oovod. da so začeli kričati, protestirati in zahtevati, da se pirkati odstranijo In da se salon zapre. Prišlo je do majhnih irsrredov, pri katerih je moralo orožni=tvo in nolir-ija poseči vmes, V tukajšnjem »Oorrleiu« je izšel članek, kjer se napnda Čehe z raznimi epiteti: barbari in dr. — Italijan je zagrizen sovražnik Slovanov in vsaka črka s kljuko ga spravi na mejo norosti. Čehi si hodo te napade sro*o-vo dobro zapomnili in druco leto jih ne bo gotovo toliko več v Gradež. saj niso neumni, da bi se izročali na milost in nemilost laški sodrsri. podpira-ni od nemških in ogrskih >kulturo-noscev?«
Letalni teden v Trstn. V nedeljo je bil zadnji dan letalnega tedna. Na stalnem polju in bližnjih višavah so je zbralo okoli R0.000 ededalcev. Samo na letalnem polju jih je bilo nad 30.000. Pri krasnem vremenu so otvorili ob 5. popoldne tekmeci Lega-gnent. Fiseher in Vidmar vztramostne polete. Dvignili so se aviintiki v kratkih presledkih in krožili nad poljem v višini od 500 do 700 metrov. Najdalje je ostal v zraku Lo^agneut in sicer 1 uro in 33 min. Vidmar je vztrajal 1 uro 4 min. in Fiseher 33 minut. Nato se jo dvicmil Mannis^ero v višinski polet. Tesno zavit z višinskim merilom okrog pasu se je dvi-sral v lepih lokih višie in višje, dokler ni izginil očem Zemljanov in so mu sledili le še dal m gledi. Toda tudi tem se je izgubil v višini. Čez okroglo 45 minut se ie zopet Dokazal v ozračju in se spuščal iz neizmerne višine v predrznih krogih in zdrknil v krasnem drsalnem loku nn romljo. Višinsko merilo je kazalo 3000 do 3100 metrov. Fiseher se je dvignil s svojim biplanom, ki je težji in prioravlien 7a vožnjo s pasažirji 1400 metrov visoko, kar je za ta stroj naravnost krasen uspeh. Pred višinskim poletom se je dvignit Fiseher v 28 minutnem poletu 1000 metrov visoko in obiskal v tej višini T»-st. Kier so ga liudie opazili so ga burno pozdravljali. Ob 6 uri 45 minut se je dvicmil Fiseher k tekmi v drkalnem poletu. Višino 100 m je določal pritrjen zrakoplov. V tej višini je ustavil Fiseher motor in se spustil v kra*nem drkal-uem poletu na zemljo. Za ta prosti padec iz višine 100 metrov je rabil 22 sekund. Pri razdelitvi nagrad so vpoštevali tudi usoehe. ki so jih dosegli letalci prejšno nedeljo. Prvo darilo za vztrajnost v znesku 2000 K je dobil Fiseher s poletnim častni 2 uri 6 min., drugo v znesku 500 K pa je dobil Vidmar. Darilo za najlepši zdrkalni polet v znesku 1000 kron je dobi Fiseher. Prvo viJTinsko darilo 2000 kron so prisodili Mannissem, drugo v znesku 1000 kron pa Fi-seherju. Na splošno zahtevo se letalne tekme nadaljujejo do nedelje 13. t. m. Kar Francoz Legagneux ne more
ostati dalj časa v Trstu, prideta mesto njaga dva nova, tudi izborna avi-jatika. V sredo se vrši prekmorski polet Trst-Benetke. Za ta polet je razpisalo mesto Trst nagrado v znesku 9000 kron. Tudi pasažirni poleti se bodo še nadaljevali.
Nov Malni stroj. V Trstu na Aquedottu je i zložil tržaški mehanik Kari Bothenaisler nov letalni stroj. Stroj je podoben na prvi pogled Dleriotovemu, vendar pa je sestavljen popolnoma drugače. Stranska krila merijo 9 m, novo krmilo je izborna kombinacija Bleriotovega in Etrichovega krmila. Stroj ima motor za 40 konjskih sil, propeler naredi v minuti 1300 obratov. Cel stroj tehta brez letalca samo 200 kg. Ta nov stroj bodo poskusili prihodnji teden na tržaškem letalnem polju pri Zavijah.
Najdeno truplo k Štefetovi glavi. Pred kratkim smo poročali, da so našli na stopnicah nekega pomola v Trstu v žakljastem zavoju neko glavo. Sumili so, da je to glava mornarja Štefeta, ki je utonil povodom tržaškega orkana. Vendar stvar dose-daj še ni pojasnena. Mogoče pa je, da je ta trditev pravilna, kajti v Gradežu so potegnili iz morja truplo utopljenca. Trnplo je hrez glave. Po obleki in drugih znakih sodijo, da je to truplo Stefetovo. Vendar pa s tem še ni rešena zagonetka, kako je prišla glava v zavoj in kdo jo je položil na stopnice.
Fmor na cesti. Na cesti del Pieta v Trstu je zabodel z nožem v prsa 21-letni delavec KozloviČ svojo bivšo ljubico 18letno Ano Cinolat iz Avija-ne nri Fdini S krvavim nožom v roki je bezal zločinec in ranil na poti Ivana Tomazinija, ki ga je hotel prijeti. Fstavila ga je končno energična in močna branjevka Antonija Mr-n-tonia, ki je naskočila Ko^loviča od zadaj in držala toliko časa. da so prihiteli stražniki, ki so ga odpeliali v bolnico. Med becom si je namreč pre-rezal vrat, vendar niegova rana ni nevarna. Ana Cipolat je umrla med prevozom v bolnico. Vzrok umora je ljubosumnost.
Zločin ali samomor. Med lomilcem valov v novem Franc JTH6ef«veui ori^tnn^ču v IVntu so našli včorai moško trnplo. Na desnem sencu se nožna sled strela. V ženih leno oblečenega utopljenca so našli nahoie za .revolver in denarnico v k^terej je bilo 20 v. Listin ni«io doni1? in še r*e vodo, Vdo je utopljenec, ki je brš^etne izvršil cnmomor. Vendnr pa ni izključen zločin, k1" je bil\v tem morebitnem slučaju jako rafinirano zasnovan in izneliau.
Vročinska kun je zadela v Trstu 171etn^«ra zas^bne^rn uradnika Frana KVVTTMTa in Kletno deklico Ano Leti-sa. Oba «0 odr*el-i«li v bolnico.
V Trstu orijet defravdant iz Brna. Pri snoeujem brrovlaln ki je pr:-šel iz Dunaja so nri jeli detektivi mlađana človeka, ki se je j^ko sumljivo obnašal. Na DolieTtskerfl uradu ie rwf-noznal. da je poneverb ^ri pnvavj železniškega časonisa v Brnu $n0 kron. katere je s svojo fHtbieo zaveseljao'1. Ko je začelo fl^naria nrim^rtikovari ie pohecmil. Piše se Fdvard Df*j*a in ie 17 let star. Pri ri^m so dobili š» 170 kron.
Gozdni požar pri Trstu. Včeraj popoldne ob 3. se ie vnel prostrani gozd nad Trstom. Kako je ogenj nastal je neznano. Ker je vsled siln* vročine vse tako snho. se je ogenj bliskovito širil in klubova! vsem gasilnim poskusom. Na mesto požara so prihitele razne požarne hrambe in 3 bataljona vojaštva. Po poturnem napornem delu, ko je prodrl ogenj v dele gozda, kjer so novejši nasadi, se jo posrečilo požar omejiti. Pogorelo je 240.OO0 m2 gozda.
Železniška nesreča na južnem kolodvoru v Trstu. Snoči ob 0 nri In en četrt sta trčila na južnem kolodvoru v Trstu pri varnostni znamki dva stroja. Fn stroj, ki je bil pripravljen za vlak št. 812 je poškodovan tako, da so ga morali poslati v popravilo. Več o tej nesreči poročamo jutri.
Kolera v Trstu.
Kljub vsem varnostnim odredbam in 6trogemu postopanju oblasti se kolera v Trstu še vedno razširja. Vsak dan prinese nove slučaje. Stvar postaja resna in opasna ne le za mesto samo, marveč tudi za okolico in vse sosedne dežele. Napačno je tudi mnenje nekaterih, ki trdijo, da mora z vročino vred tudi kolera absolutno ponehati. Znani so že slučaji v zgodovini te grozne azijske bolezni, da je bila večkrat ravno v jeseni najhujša.
Zdravstveni oddelek ministrstva za notranje zadeve je objavil včeraj 7. avgusta sledeče: Dne 6. avgusta sta bila v Trstu bakterijologično dokazana dva nova slučaja kolere. Posestnik Andrej Bieker, star 57 let, je obolel v noči od 2. na 3. avgusta. Dne 4. avgusta so odpeljali v bolnišnico 121etno Marcello Lipoi, ki ima tudi vse make kolere.  Vse osebe,  ki so
prišle z omenjenima dvema bolnikoma v ožjo dotiko, so kontnmacirali. Dalje so bakterijologično dokazali kolero pri 271etni dekli Pavli Knego, ki je obolela v soboto. Tudi radi nje so kontnmacirali več oseb, s katerimi je prišla v dotiko. Zbolela sta otroka Tletni Karel in llletni Virgil Orlan-do. Tudi pri te-h je bakterijologična preiskava dognala azijsko kolero. Jedla sta sadje in solato, ki je bila kupljena na trgu Ponterosso.
V Trst so pripeljali včeraj nekega vojaka, pešca 97. pešpolka. Obolel je v Sežani. Vsi znaki kažejo določno kolero. Ker v Sežani niso mogli dobiti primernega voza za prevoz bolnika, je šel ponj voz tržaške infekcijske bolnišnice. Bakterijologič-na preiskava glede tega slučaja še ni končana.
Kakor smo že svoječasno poročali, je obolela povodom obiska za kolero umrlega Slamiča v Trstu, 621et-na kmetica Antonija Kuret. Okrajni zdravnik dr. pl. Beden je odredil orožniško st ražen je te okužene hiše. Pri ponovnih bakterijologičnih preizkusih so dognali, da je 191etni Jo-kob Kozlan. ki stauuje v tej hiši, ko-lerahacilonosec. Sorazumno s pomorsko oblastjo so prepeljali radi tega Antonijo Kuret, njenega soproga in Jakoba Kozlana v pomorski lazaret pri Sv. Jerneju. V pomorski lazaret so odpeljali včeraj tudi Lloy-dov parnik »Adelsberg«, ki je dobil že med vožnjo nalog, da ne sme pristati v tržaškem pristanišču. Med vožnjo je namreč umrl na parniku za sumljivimi znaki kolere turški trgovec Mohamed beg Takin, ki se je vkrcal na parnik v Santi Quaranta in se hotel peljati v San Giovanni di Medua. Parnik je vozil 5 pasažir-jev I. razreda, 7 pasažirjev II. razreda in 21 pasažirjev ITI. razreda. Moštvo obstoja iz G častnikov in 33 mornarjev. Pasažirje prvega in drugega razreda ter del mornarjev so obdržali na parniku, ostale pa so oddali v pomorski lazaret. Dosedaj ni izmed teh še nobeden obolel.
Mestni magistrat je vočigled množečim se slučajem kolere in mnogih sumljivih obolenj, pri katerih se pokaže navadna gastro - enteritis, določil, da se v bolnišnico pri Sv. Magdaleni ne sprejemajo več bolniki, ki so oboleli za osepnicami ali ie-garju.
Dalje je odredil mestni magistrat, da inora biti kruh, katerega prodajajo javno na tr^riJi. po cesti in v prodajalnah vedno zakrit s tančico. Vsak prestopek ho kaznoval magistrat z občutno globo.
Vojno ministrstvo opozarja ponovno vojaške urade in vojaštvo 3. voja na vojaške predpise, ki se tičejo kolere. Posebno poudarja ta opomin na obstoječe predpise v slučajih sumljivih obolenj vojakov. Sporazumno s civilnimi oblastmi je treba oddati v civilne bolnišnice vse sumljive vojaške osebe, kakor tudi njihove družine v garnizijab, kjer ni vojaških bolnišnic, ali pa če niso te za infekcijske bolezni primerno in zadosti varno opremljene.
Dnevne vesti.
+ Zakon zoper kartele. Oderu-štvo z živili, zlasti z mesom, je postalo neznosno. Draginja rase od dne do dne, a klerikalci se branijo z vsemi silami zoper vse, kar bi moglo draginjo zmanjšati in konzumentom olajšati življenje. Klerikalci so zaščitniki in zagovorniki oderuštva z živili. Kot take so jih konzument je spoznali in ker ima to seveda tudi politične posledice, bi se klerikalci radi lepe delali in upijejo na kartele, ki odirajo konzumente pri sladkorju in pri železu, pri cementu in celo pri iirau. Karteli delajo res velike dobičke i 11 mi bomo prvi, ki bomo zakon zoper Kartele pozdravili z največjim veseljem. Pisali smo že zoper kartele, ko se kakemu Kreku še sanjalo ni, kaj je kartel — mnogo menda še danes ne ve — in nikdar se nismo izneverili temu stališču. Proč s karteli — je lep klic, a klerikalcem moramo zagnati v obraz očitanje, da niso nikoli nič resnega storili zoper kartele. Kmet in obrtnik mora železo neraz-merao drago plačevati, a klerikalni poslanci le besedici jo zaradi velein-dnstrijalne roparije, namesto da bi 1 dejanji, ki jih je smatrati za resne (ne samo s kakim predlogom, ki je v naprej pokopan in ni drugega nič kot pesek v oči) poskusili kartelno vprašanje rešiti tako, da bi bilo onemogočeno vsako odemštvo. Sploh pa se nam zdi, da so naši klerikalci prav malo poklicani, nastopati zoper ve-leindustrijalno roparijo, ko se vendar s tako vnemo zavzemajo za roparijo z živili.
+ Kranjski deželni odbor razglaša, da sprejme več stavbnih prak-tikantov. Ce se ne motimo, smo ta razglas že večkrat čitali. Kranjski deželni odbor je v dobi klerikalnega gospodstva prišel tako daleč, da že stavbnih praktikantov ne dobi. Pa ni Čuda. Ze več inženirjev je vrglo klerikalnim mogotcem službo pred noge
in je zapustilo deželno službo. In težko bo dobiti inženirje, ki bi hoteli postati uradniki deželnega odbora, kjer vladajo take razmere, da jih lahko prenašajo pač samo klerikalni ko-ritarji. Služba pri deželnem odboru je dandanes zadnja shižba, za katero se poteguje človek, ki je napravil svoje izpite. Sicer pa opozarjamo inženirje, ki bi mislili na vstop v deželno službo, naj se informirajo, kako postopa deželni odbor z uradniki, ki so že pri stavbnem uradu in kako jih ne pusti avanzirati, pa bodo hitro spoznali, koliko je vredna služba pri deželnem odboru.
4- Veseli »Sokoli« in žalostni »Čuki«. Lep dan je bil v nedeljo v prijaznih Domžalah. Sokoli so bili ta dan veseli, Čuki pa so bili žalostni. Sokoli so bili veseli in ponosni, saj so zopet videli, kako se razširja sokolska misel in kako napreduje sokol-stvo; Čuki pa so bili žalostni in potrti, saj so zopet enkrat spoznali, da vsa čukarija nič ne šteje, kakor hitro se kje pokaže Sokol. Žalostni in potrti so se plazili Čuki okrog tistega poslopja, ki mu pravijo »Ljudski dom«, ki je pa bolj podobno judovskemu templju, kakor slovenskemu ljudskemu domu. Svoji onemogli jezici so poskusili dati duška v snočnem »Slovencu«. Poskusili so osmešiti lepo in impozantno sokolsko slavje v Domžalah, a ni se jim posrečilo. Ti ljudje nimajo nič humorja in nič do-vtipa. samo neslani so in dolgočasni in to so zopet pokazali s ponesrečenim poskusom, osmešiti sokol <ko >lavje v Domžalah, čuki so žalostni, ker nikamor naprej ne pridejo, ker se ves svet iz njih samo norca dela in ker se ves svet smeje njih obupnim poskusom, tekmovati s Sokolom. In ti poskusi bodo vedno ostali obupni in brezplodni, ker sloni sokolstvo na oliki ideji, na ideji narodnosti, demokrati zrna, duševne in telesne ix> !><->lnosti, čuki pa niso drugega, ka-•r pajaci politikujočih kaplanov, rganizaeija, ki naj v mladini zatre se, kar je v človeku najboljega in razvije vse to, kar je v njem najslabšega.
-f- Imenitno priznanje! »Tages-post« št. 216 od 6. avgusta letos ima ilva članka, v katerih dr. Ernst Mi-schler, predsednik c. kr. statistične utralne komisije na Dunaju — biv-ši vseučiliški profesor v Gradcu razpravlja o statistiki v raznih pojavih,
»sobito pa o »statistisehes Landes-amt« za Štajersko. V članku pravi med drugim, da so mu mladi juristi pri poizvedovanju o posestvih, zadol-ženju   itd.    napravili neprecenljive
>luge. Potem piše doslovno: »Diese Methodik setzt voraus,dass die hieiur z u verwendenden Beamten und jun-gen Leute nieht fur fachmanniseh gebildet sind. sondern auch die Land-wirtsehafi und die Volksseele ken-nen, verstehen und wurdigen — und nrss sie geeignet sind, mit der Bevol-kerung zu verkehren etc. Sedaj pa vprašamo: Kako naj razumejo naše >lovensko misleče in govoreče ljudstvo oni, tako mnogobrojno k nam prestavljeni uradniki nemške narodnosti? L'. A. W. G.
— Poziv slovenskim akademikom sploh! V »Dijaškem Vestniku«, >t. 179 z dne 5. t. m. »Slov. Naroda«,
živa akademieno ferijalno društvo >i5ava« slovenske abiturijente in akademike za vstop v »Organizacijo«. V ravno istem članku se omenja tudi, tla je stopilo fer. akad. društvo »Sa-v ožje stike z »Narodno čitalnico iabljansko«,    koje    udobno urejeni i rostori stoje vsem akademikom — radi onim izven Kranjske — vedno razpolago, kjer se tovariši- akademiki tudi lahko zbirajo na pomenke u čitanje najrazličnejših časopisov, rusur in revij v raznih jezikih. — Tita 1 niča« ni politično društvo; odborniki in člani sploh bodo z veselim Mdovoljstvom   pozdravljali, videči, i se ukaželjna naša mladina v mno--'"brojnciu   številu zbira   v njenih ■ n »štorih, osobito v času šolskih počitnic! Na razpolago so tudi klubne >obe za pogovore.
— Izlet gostilničarjev na Bled. Poročali smo že, da se vrši izlet gostilničarjev na Bled dne 17? avgusta •t 1. Vodstvo izleta nam sedaj naznaku, da se do stavljenega termina t. j. do 6. avgusta prijavilo 246 udele-seneev, tako, da je v posebnem vlaku, ki ta dan vozi, prostora še za 54 izletnikov, ker je poseben vlak naročen samo za 300 oseb. Kdor se torej
* ni odločil za ta izlet,   naj v naj-
rajšem času, najkasneje pa do dne 50. avgusta svojo udeležbo obenem s
. ijavnino 12 K, naznani vodstvu izleta na roke g. Alfonza Mencingerja, Ljubljana, hotel »Tivoli«. Na prijave brez prijavnine se vodstvo ne more ozirati. Tudi bi onih, ki bi se prijavili vele po 10. avgustu, vodstvo sploh ne moglo sprejeti v posebni vlak, še •nanj pa zanje prevzeti kako obveznost, da bodo dobro postrežem in zadovoljni. Rok do 10. avgusta je podaljšal odsek radi od več strani izrečenih želja. Istotako se udeleži lahko tudi vsakdo izleta samo na ta način, <ia je cel dan popolnoma prost in na
i kogar navezan ter da se udeleži sa-
mo bufeja v hotelu »Toplice«. Taki izletniki pa bi morali v istem roku t. j. do 10. avgusta nakazati vodstvu prijavnino 7 K. Pripomniti je še, da so nekatere nekartelirane pivovarne nakazale * vodstvu za ta izlet nekaj hektolitrov piva, ter da se tudi drugi dobavatelji gostilničarjev zanimajo za ta izlet. Tako n. pr. postavi šampanjska tvrdka »Kieslinger« ta dan v hotelu »Luisenbad« svoj paviljon, v katerem se bo točil udeležencem izleta šampanjec. Ljubljanskim gostil-ui carski m krogom pa bodi še povedano, da je med njimi dosedaj razmeroma najmanj prijavljenih in da bi samo dosedanja udeležba ljubljanskih gostilničarskih krogov bilo slabo znamenje za njihovo zavednost. Gostilničarji iz dežele so to malenkostno zanimanje za stanovska vprašanja in prireditve že večkrat očitali, podvizajo naj se torej, da ta očitanja vsaj na tem izletu izbrišejo.
— Umrl je v Ljubljani v hiralnici g. Edvard Podsedevšek, vpokojeni revisor južne železnice. Zadela ga je kap. Star je bil 70 let. P. v m.!
Ogenj v Šiški. Predvčerajšnem popoldne so zažgali otroci, ki so se igrali z vžigalicami in zažgali kupčke seua, kozolec posestnika Martina Marinke v Sp. Šiški. Kozolec je bil na-jxdnjen v vseh 5 oddelkih s slamo in je popolnoma pogorel. Nasproti kozolca stoji hiša Alojzija Rozmana. Ta ima pod streho šoto. Vsled vročine se je strešna opeka tako razgrela, da se je vnela šota v podstrešju. K sreči je prišla ravno v tem trenotku požarna bramba, ki je ogenj vdušila. Rozman ima le malenkostno škodo, Marinkovo škodo pa cenijo na 800 kron.
Velik požar v Kalu. V petek popoldne okoli 3. je izbruhnil nouado-ma silen ogenj v velikem d vojna tem kozolcu posestnika Mismaša v Kalu. Kozolec je bil lesen, krit s slamo in poln poljskih pridelkov. Oprenj je preskočil bliskovito hitro na sosednje hiše in v par minutah je gorelo v vasi 15 hiš in okoli 50 gospodarskih poslopij. Pogorel je tudi stolp po-družne cerkve sv. Lucije. Zvonovi so razpočli in padli iz zvonika. Kmotr.m je pogorelo vse, kar so imeli shranjenega v svojih gospod, poslopjih vsa oprava in obleka v hišah in tudi nekaj živine po hlevih. Pri gašeniu je dohil samo edeu gasilcev lahke poškodbe. Zažgal je Mismašev Oletni sin, ki puši večkrat cigarete. Videli so ga namreč, da je bežal od kozolca, ravno ko je izbruhnil v njem ogenj. Skupno škodo cenijo na 85.840 kron, zavarovalnina pa znaša le 26.100 K.
Zopet uspeh slovenskega avija-tika. V nedeljo popoldne se je v Zagrebu produciral Jan Čermak, rodom Čeh, doma iz Velikega Mezirič-ja, na biplanu, ki ga je konstruiral slovenski inženir Bloud»'*k, rodom iz Idrije. Njegov bi plan je krščeu na ime »Libela«. Čermak se je prvič dvignil v zrak ob 6. popoldne v navzočnosti komega poveljnika generala Gerbe in tisočglave množice. Letel je v visočini 50 m ter napravil med poletom več elegantnih krogov. Med navdušenim ploskanjem se je nato mirno spustil na zemljo. Drugič se je dvignil v ozračje samo za nekaj niirut. Tretji vzlet je bil najboljši, čermak se je dvignil v višino preko 100 metrov ter mirno in lahko, kakor ptica, plul preko vežbališča. Ko je večkrat obkrožil vežbališče, se je na zapadnem koncu mirno spustil na tla ob navdušenih živio - klicih občinstva. Drugi javni vzlet priredita Čermak in Bloudek drugi dan -v seao-kolskega zleta v Zagrebu, dne 14. avgusta ob 4. popoldne. Ta vzlet bodo imeli priliko videti tudi Slovenci, ki se udeleže sokolskega zleta.
Detomorilka v Zagrebu Slovenka? Pretekli teden so našli v Zagrebu v veži neke hiše zadavljeno dete. Policijske poizvedbe so dognale, da je detomorilka ueka ženska, ki &c je istega dne odpeljala v smeri proti Zemunu in Belgradu. Zato so oblastveni organi brzojavno naprosili policijo v Zemunu, naj sumljivo tujko takoj prime, čim se pripelje v Zemnu. In res so redarji aretirali ne-srečnico v trenotku, ko se je hotela prepeljati v Belgrad. Ko so jo zaslišali, je najprvo rekla, da se zove Sofija Jovanović, da je doma iz Osjeka in da živi že 4 leta v Belgradu. Kasneje pa je priznala, da je pred 18. dnevi rodila moško dete in da je njeno pravo ime Sofija Oinersa. Ker govori slabo hrvaško, oziroma srbsko, domnevajo, da je rodom Slovenka.
Danski dijaki v Sarajevo. V Sarajevo je prišla predvčerajšnjim večja skupina izletnikov danskih dijakov. Vodstvo izletnikov po mestu je prevzelo sarajevsko društvo espe-rantistov, ker je med Danci tudi znamenit esperantist Harald Hes.
V mestni klavnici so zaklali od 16. do 23. julija 56 volov, 6 bikov, 6 krav, 120 prašičev, 139 telet, 41 ko-štrunov in 11 kozličev. Vpeljalo se je 488 kg mesa, zaklane živine pa 26 telet in 1 prašič.
Kolo poneverll. K izposojevalcu koles Josipu Gorcu na Dunajski cesti
je prišel dne 4. avgusta neki okoli 18 let star moški, ki se je izdal za Ignacija ALjančiča, kleparskega vajenca pri Ekerju in si izposodil kolo. Ker še drugi dan ni pripeljal kolesa nazaj, je Goreč vprašal zanj pri Ekerju in izvedel, da ga tam ne poznajo. Kolo je tvrdke »Pueh« model IV., ima tovarniško številko 562, magistratno pa 206 črno na belem polju in je vredno 140 K. Pozor pred nakupom.
Med spanjem okraden. Ko je včeraj zvečer na Poljanski cesti na nekem dvorišču zaspal nekoliko vinjen delavec Josip Svenšek, mu je neznan tat ukradel zlat prstan s kamnom kavine barve, vreden 5 K in verižico iz amerikanskega zlata, vredno 10 K.
Karambol. Ko je danes zjutraj peljal križpota Dunajske ceste in 6e-lenburgove ulice Ivan Belič z Viča z opeko naložen voz, je v tem trenotku pripeljal voz električne cestne železnice in zadel v tovorni voz. Električni voz se je znatno obdrgnil, pri tovornem vozu pa se je zlomilo oje. Druge nesreče ni bilo.
Preprečena pot. Danes zjutraj je na južnem kolodvoru službujoči nadstražnik aretiral 1892. 1. rojenega delavca Jožefa Panija, ki je bil namenjen, izseliti se v Ameriko poprej, nego je zadostil vojaški dolžnosti. Izročili so ga deželnemu sodišču.
Delavsko gibanje. Včeraj se je iz južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 7 Slovencov in 14 Makedoncev. Iz Amerike je pa prišlo 37 Hrvatov in Slovencev.
Izgubljeno. Posestnica Helena Vodnal je izgubila črno usnjato denarnico s srednjo vsoto denarja. — Organist Josip Bernot je v Zvezdi na klopi popustil 12 prilog cerkvenega glasbenika, vrednih 7 K. — Delavec Ivan Ostrožnik je izgubil denarnico s 53 K denarja.
Uradnik je izgubil nekje v mestu do 100 K prostega denarja v papirju Pošten najditelj naj jih izvoli oddati v upravništvu »Slovenskega Naroda« proti izredno dobri nagradi.
»Slovenske Filharmonije« popoln orkester koncertira danes pod vodstvom gosp. kapelnika Ed. Czaja-neka v parkhotelu »Tivoli«. (Začetek ob 7. zvečer. Vstopnina 60 vin. — Vožnja z avtomobilom tja in nazaj z vstopnino K. — Spored: 1. Suppe: »Lepa Galatea,« ouvertura. 2. Lehar: »Knežnja,« valček. 3. Grieg: »Ples kmetov in pritlikavcev iz 1 vriske svite.« 4. Puccini: Fantazija iz opere »Butterflv«. 5. Weber: »Čarostre-lec,« ouvertura. 6. Strauss: »Piti, ljubiti in peti,« valček. 7. Offenbach: Fantazija iz Hoffmannovih pripovedk. 8L Komzak: »Dunajska godba,« potpouri.
Narodna obramba.
Velika Ciril-Metodova slavnost
bo 8. septembra v Postojni na vrtu pri »Kroni«. Priredi jo moška podružnica C. M. v Postojni ob priliki svoje petindva jsetletnice v prid stavbnemu skladu za novo tržaško šolo. Sodelovala bodo vsa postojnska narodna društva pa tudi društva iz okolice in vse notranjske podružnice se bodo vabilu gotovo odzvale.
Društvena naznanila.
Občni zbor »Mesarske zadru<c < v Ljubljani vršil se je v nedeljo 23. julija t. 1. v mali dvorani Mestnega doma po določenem dnevnem redu, ob obilni udeležbi. Kot obrtni komisar prisostvoval je g. J. Bukovnik. Zadružni načelnik g. Josin Kozak pozdravi navzoče, konstatuje sklepčnost in se spominja v preteklem letu umrlih zadr. Članov. Zborovalci se dvignejo na uačelnikov poziv v znak so-žalja s sedežev. Prebral se je računski zaključek za leto 1910, iz kaiere-ga je razvidno, da je imela zadruga 4216 K 55 v dohodkov, 486 K 90 v stroškov in je znašalo zadružno pre možen je koncem leta 1910 3729 K 65 v. Poročilo je bilo odobreno. Pri volitvi zadružnega in razsodiškega odbora, pomočniškega zbora itd. so bili zopet vsi dosedanji člani za dobo treh let izvoljeni. Josip Kozak, načelnik. Ivan Zaje, namestnik. Odborniki: Ivan Košenina, Janez Janežič st., Andrej Marčan, Josip Ocvirk, Janez Sirk, Jakob Jesih. Namestniki: Franc Lovše, Josip Prepeluh, Fr. Sever. Za pomočniški zbor: Ivan Košenina, Janez Sirk. V razsodišče: Milan Kozak, Ivan Košenina, Andrej Marčan, Karel Černe. Namestniki: J osi A Podkev, Janez Janežič st. Občm zbor je še izrekel g. načelnik u zahvalo za njegovo vsekdar požrtvovalno delovanje v prospeh i u razvoj zadruge, nakar je bilo zborovanje zaključeno.
Razne stvari.
* Velikanski požar pri Fran-zensfeste. V nedeljo se je ogenj razširil proti Spingesu. Ogenj se je razširil včasih tudi do mesta samega in so morali hiše,   ki so stale   ob roba
gozda, takoj izprazniti. Posebno ogrožena je bila vas Oberau. Gasilci so škropili slamuate strehe z zvonika in se jim je tudi res posrečilo preprečiti, da vas ni zgorela če tudi je bila sredi v ognju. Požar se je razširil vt dno bolj in že ni bilo skoro več upati, da ga omeje. Začel je pihati vrhu tega še veter, ki je skoro onemogočil vsako rešilno akcijo. Včeraj zjutraj pa je začelo deževati in lilo je par ur ter pogasilo ogenj, proti kateremu so se ljudje zastonj borili skoro cel teden.
* Zopet požar v Carigradu. V Kadikoi, na azijski strani Carigrada je izbruhnil zopet požar, ki je uničil 30 hiš med njimi eno najstarejših in največjih šol v Turčiji, koleg asump-cijonistov. Zgorela je tudi kapelica in zelo dragocena knjižnica.
* Edison v Evropi. Kakor poročajo, pride Edison prihodnji mesec v Evropo. Tu ostane dalj časa. Posebno dolgo namerava ostati v Berolinn, kjer namerava ustanoviti podružnico generalnega ravnateljstva svojih to-varen.
Telefonska in brzojavna
poročila«
Argentinsko meso.
Dunaj, 8. avgusta. Dne 10. avgusta pripluje parnik »Atlanta« z argentinskim mesom v Trst. Avstrijska vlada še ni dala dovoljenja, da se sme meso izkrcati. Sedaj nastane vprašanje, kaj je storiti z mesom. — »Avstro - Američana« poroča, da ima vse upanje, da bo dala avstrijska vlada dovoljenje, da se vsaj en del mesa razproda v Avstriji. Zaradi drugega dela mesa pa je zaprosila avstrijsko vlado, da ji dovoli prevoz skozi Avstrijo v Švico, kjer bi se meso prodalo. Prebivalci Avstrije bi imeli tedaj to udobnost, da smejo še nadalje kupovati drago meso, med tem ko se jim pelje ceno meso mimo nosa v sosedno deželo.
Odpovedan posebni vlak v Postojno.
Dunaj, 8. avgusta. Ravnateljstvo južne železnice je z ozirom na nevarnost kolere odpovedalo posebni izletniški vlak v Postojno dne 15. t. m.
Neresnične vesti o dr. Kramaru. Praga, 8. avgusta. Kakor znano je na nekem ljudskem shodu dolžil dr. Stranskv dr. Kramara, da se je potegoval za mesto tajnega svetnika. Bivši minister Pacak je podal sedaj izjavo, da je res, da je ministrski predsednik Beck ponudil dr. Kramaru tajno svetuištvo, da pa je dr. Kraniaf odločno odklonil to ponudbo, kakor tudi vsako odlikovanje.
Češko - nemška spravna pogajanja.
Praga, S. avgustu. »Samostat-nost« prinaša vest, da se bodo začetkom septembra pričela češko - nemška spravna pogajanja.
Sistem Hochenburger na Češkem.
Praga, 8. avgusta. Vlada je imenovala 71 avskultantov, med njimi 35 Nemcev, ki so preskočili nad 100 svojih čeških kolegov. Zaradi te nezaslišane krivice vlada po celi Pragi in po celi Češki velikansko razburjenje.
Požar steklarne.
Teplice, 8. avgusta. Danes o polnoči je začela goreti velikanska steklarna tvrdke Josip Innwald, takozvana Rudolfhiitte. Škode je več milijonov kron. 1300 delavcev je brez dela.
Ogrski listi proti grofu Sternbergu.
Budimpešta, 8. avgusta. Kakor znano, je grof Stemberg poslal ogrskemu poslancu Karolvju zelo ostro brzojavko, ker je Karolv nastopal baje razžaljivo proti avstrijski armadi. Ogrski listi pišejo sedaj zelo razburjeno proti temu telegramu in proti grofu Sternbergu, češ, da se je prav po nepotrebnem in nelojalno vmoša-val avstrijski aristokrat v popolnoma ogrske zadeve.
Ogrski državni zbor.
Budimpešta, 8. avgusta. V ogrskem državnem zboru se nadaljnje tehnična obstrukeija. Na mesto brambne reforme so na dnevnem redu sama formalna poimenska glasovanja.
Demisija avstrijskega vojnega ministra.
Budimpešta, 8. avgusta. Ogrski listi se bavi jo z. demisijo skupnega vojnega ministra Schoaaicha. Opozi-cijonalna glasila poročajo, da pride ua njegovo mesto neki general, ki je hud nasprotnik Ogrov. Schonaieh poda svojo demisijo najbrže Še predno se sestanejo delegacije.
Velikanski požar ob italijansko-avstrijski meji.
Chiusafortc, 8. avgusta. Že par dni razsaja ob italijansko - avstrijski meji v bližini Rablja velikanski gozdni požar, ki sega že nad 1800 m visoko v gore. Boje se, da preskoči ogenj tudi na avstrijske gozdove ob meji.
Tudi poneverjenje ni več monopol moških.
Bregenz, 8. avgusta. Poštar i ca Katbe Flatscher je poneverila 3000 kron in pobegnila. To je najbrže prva defravdantka v avstrijski državni službi.
Izpremembe v turškem ministrstvu in diplomaciji.
Berolin, 8. avgusta. Iz Carigrada poročajo listi, da bo prišel turški zunanji minister Rifaadpaša kot poslanik v Pariz, da bo turško ministrstvo rekonstruirano in turška zbornica razpuščena.
Svetovni višinski rekord.
Pariz, 8. avgusta. Stotnik infan-t eri je Felix je dosegel s svojim aeroplanom višinski rekord. Dvignil se jo 3300 m visoko.
Pose ti bolgarskega carja Ferdinanda« Pariz, 8. avgusta. »Journal do Pariš« poroča iz Rima, da namerava bolgarski car Ferdinand novembra meseca obiskati avstrijskega cesarja^ nato pa italijansko kraljevo dvojico. Spremlja ga ministrski predsednik Gešev.
Sin umoril očeta.
London, 8. avgusta. Iz N«w Yorka poročajo, da je bil tam ustreljen bogati češki tovarnar Vacek. Ustrelil ga je njegov lahkomiselni sin. da pride na ta način do bogato dedščine.
Kolera in črnogorska vlada.
Cetinje, 8. avgusta. Uradno so zatrjuje, da so vse vesti o koleri v Crni gori neresnične. Umrl je sicer za kolero en vojak, en vojak pa je zbolel za kolero. Vlada pa se je z ozirom na kolero, ki razsaja v Albaniji, obrnila na avstrijsko vlado po zdravnike, katerih primanjkuje v Črni gori. Avstrijska vlada je poslala že danes več zdravnikov na Cetinje, ki bodo prevzeli sanitetno službo ob črnogorsko - turški meji.
K odstopu črnogorskega vojnega ministra.
Cetinje, 8. avgusta. Poročila listov, da je odstopil črnogorski vojni minister Djurovič na pritisk ruske vlade, so popolnoma neresnična.
Preložena poroka.
Petrograd, 8. avgusta. Poroka črnogorske princese Jelene z velikim knezom Ivanom Konstantinovioem
je bila preložena na zimo.
Preklicano obsedno stanje.
Carigrad, 8. avgusta. Ministrski svet je sklenil, preklicati obsedno stanje, ki je bilo razglašeno nad mestom Skadrom.
Papež bolau. — Spor zaradi naslednika.
Rim, S. avgusta. Papeževa obletnica kronanja, ki se vrši dne 9. avgusta, je odpovedana. Papež leži v postelji in je njegovo zdravstveno stanje zelo resno. V vatikanskih krogih računajo s tem, da nastopi v; kratkem katastrofa. Duhovniški krogi se že bavijo z vprašanjem nasledstva na Petrovem stolu. Kot najrevnejša kandidata se imenujeta kardinala Gotti in Ferrato.
Rini, S. avgusta. Profesor Mar-chiava je bil danes poklican k papežu in je konstatiral, da je papeževo srce zelo oslabelo.
Aretiran avstrijski vohun.
New - York, 8. avgusta. Tu so aretirali nekega Avstrijca, ki je vohunil v Ameriki in si skušal dobiti informacije o neki novi razstrelni tvarini, ki jo dobi ameriška armada. Aretirani je baje neki grof Win-dischgratz iz Prage. Pripomniti pa je treba,, da v Pragi grofov Win-dischgratz ni.
Gospodarstvi
— Semenj v Dobu. V četrtek 10. t. m. se vrši zopet semenj v Dobu, ki je bil doslej zaradi kuge od vlade prepovedan.
Bratska društva
obveščamo, da se slovenski Sokoli odpeljemo na zagrebški vsesokolski zlet v soboto, 12. t. m. ob 3,i0 popoldne; posebnega vlaka vzlic vsem prizadevanjem ni bilo mogoče dobiti. Vozne cene naznanimo takoj ko prej« memo tozadevno obvestilo z Dunaja.
Na zdar!
Predsedstvo „Slov. Sokolske Zveze*4.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Pustoši eni še k.
Stanovanje
z 2 sobama in pri ti klina m i 2710
aMMiSl.WfHnVMvPrtiikivi iHd U.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 5. avg-ueta: Fran Plicker, pomožni uradnik, 67 let, Konirresni trg 11, — Marija Slabanja, rejenka, 3 mesece, Sodarska steza 4.
Dne 6. avgusta: Ferdinad Pe-trič, železniškega strojevodje sin, 3 mesece, Reeljeva cesta 22. — Franja Malikovec, tobačne tovarne delavka v p., 50 let, Poljanska cesta 41. — Pavla Cionini, hči tovarniškega delavca, 1 mesec, Cojzova cesta 9.
Dne 7. avgusta: Marija Smer-kol, čevljarjova hči, 1 leto, Rimska cesta 5.
V deželni bolnici:
Dne 2. avgusta: Valentin Bov-ha, gostilniški hlapec, 49 let.
Dne 3. avgusta: Ivana Rebolj, tovarniška delavka, 42 let.
Serramllo
vo
teleznato Kina-vino
Higijenićia rtrstara na Dunaja 1906: Driavno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča voljo do jedi, okrepča žrrce, poboljša kil in jc
rekonvalescentom
in malokrvnim
zek> priporočeno od zdravniških avtoritet.
n Izborni okus. si
Večkrat odlikovano. a nad 700O gdravnflafctn »pričeval, a
J. SERRA V AL10, C. iS ta. tmi TRST- Barko vije.
X T n?XTR?k X Ttt TTt TIt ?It Ttt *k
Heteorolosfčno poročilo.
n*4 aen«a Sn>2.      Sretali iračat tlaic 7U%
t« > n	Čas opazovanja	Stanje barometra f mm	E 2	Vetrovi	Nebo
7.	8. pop.	738-3	31 1	sr. jvzh.	del. jasno
*	9. zv.	7404	18 5	si. szah.	jasno
S.	7.zj.	741-7	15*0	brezvetr.	megleno
Srednja včerajšnja temperatura 23*39, norm. 194*. Padavina v 24 arah 0-3 mm.
Zahvala.
Vsem, ki so mi izkazali sočutje ob bolezni in smrti mojega ljubega soproga, vsem, ki so mu v zadnji pozdrav poklonili vence, pr. č. g. očetu fračiškanu Atanaziju za požrto-valnost, mnogokratne obiske med boleznijo in ob zadnji uri, slavni meščanski gardi za godbo, slavnemu sokolskemu društvu, ki se je v kroju ir. spraporjem udeležilo pogreba potem p. č. duhovščini, p. č. redovnicam, ter vsem onim ki so ga spremili k zadnjemu počitku, izrekam iskreno zahvalo.
Bog plačaj!
Novo mesto, dne 7. avgusta 1911.
Anica Zgur
Proda ae
Jas ini der Uf
od W. Haache in W. Kuhnert
v  treh  zvezkih  s  krasnimi, umetno izvršenimi slikami. 2706 Oglasi na naslov J. P. Leskovec pri Krškem, poste restante.
prostori za trgovino :: s skladišči vred
se dajo takoj v najem
Več se izve pri L. Strosu v Idriji.
2649
Trgovska valenka
mešane stroke z l letno prakso v mestu, 17 let stara, čvrsta, sigurna raču-narica z lepo pisavo, iz dobre hiše, spremeni na očetov v odredbo svoje
učno mesto.
Ponudbe pod  „Izborna moč"
oa upravnitšvo »Slovenskega Naroda«
do 44. t. m._2707
Odda k s 1. septembroin ozir. L diriImid
w Spodnji Šiški 97
stanovanje
s 5 sobami in pntiklinami, z vrtom za zelenjavo in sadje. — Natančnejše se izve v upravništvu »Slov. Naroda« ali pa      hišniku v Šiški št. 97.       26 i
2672 Vot
motornih koles
različne močnosti, t alt brez stranskega sedela, ima mm naprodaj,
Karal Čamerntk, LlmMJana, Wm-na|aka ooata št S.
Na   ogled   in   poskušajo ravnotam.
2689
lice se
potnik
za veletrgovino žganja in vina, dobro uveden po Koroškem in Štajerskem, samo prva moč. — Ponudbe naj pošlje na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
z mešanim blagom in z vsemi poljskimi pridelki na debelo obenem s tab. trafiko in
^ŠStfi^ takoj v najem
v lepem kraju na Spodnjem Štajerskem.
Vprašanja  pod  „Trgovina  200** na
upravništvo „Slov. Naroda." 2701
2 dijaka
iz boljše hiSc      anrtjmtta s prihodnjim Šolskim letom na
hrano in mtanovanje.
blizu I. državne gimnazije. — Kje, pove upravništvo „Slov. Naroda." 2655
Prileten hišni posestnik se žeii
poročiti
tako; m seno, ki je kakih 40 let stara in ima nekaj premoženja. Ponudbe s sliko naj se pošiljajo na upravništvo „Slovenskega Naroda" pod „ Hišni posestnik*1. 2673
Zagrebška tvornica svetlega mazila 2700   (kreme) in voŠčine za pod
za neko večjo parno žago
Oni, ki so bili že pri stičnem podjetju, imajo prednost — Ponudbe je poslati
na i. „utej, Zagreb. 2703
za LJubljano in okolino.
Ponudbe je poslati pod „itev* 1000"
na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
Penzllonijl
47 let star, čvrst, vsestransko naobražen, izvežban teoret. in prakt v ekonomiji, soseb. vrtnarstvu in vinogradstvu, občinskemu uradovanju in knjigovodstvu Perfekten v obeh dež. jezikih, umeje tudi srbo-hrvaščino. Trezen, zanesljiv, ::  točen in energičen v poslovanju ::
:s želi službe ss
v kakem komptoarju, skladišču, pri zav. :-:   družbi, kot nadzorna moč etc. :-: Prijazne   ponudbe   pod  „Takoj" na uprav. »Slovenskega Naroda." 2708
Zahvala.
Potrtega srca naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče, gospod
Franc Stare
po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, snoči ob po! 11. uri zvečer v Gospodu zaspal Pogreb predragega bo v nedeljo, dne 6. avgusta ob 5. popoldne iz hiše žalosti, Selo št. 40, na pokopališče k Sv. Križu
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi Sv. Petra.
Selo, S. avgusta 1911
Žalujoči otroci.
Ob izgubi našega preblagega očeta, gospoda
Franca Stareta
izrekamo za izkazano sožalje in udeležbo pri pogrebu vsem sorodnikom, prijateljem in znancem iskreno zahvalo. 2709
Najlepše se še zahvaljujemo preč. duhovščini, posebno č. g. Zorkotu; Ciril Metodovi družbi, Sokolu, gasilnemu društvu in oroZniškim podčastnikom iz Ljubljane za vence in častno spremstvo pri pogrebu ter uradništvu Vzajemne zavarovalnice.
Selo, 8. avgusta 1911.
Žalujcči otroci.
gasilci!
Razstavo gasilnega orodja
bo imel povodom vsesokolskega zleta 2702
Fran Samsa v Zagrebu od 12. avgusta do 3. septembra 1911
in od 4. do 10. septembra v Sisku
povodom gasilske slavnosti ter vljudno vabi vse interesente, da blagovole posetiti razstavne prostore in se o solidnosti in različnosti gasilnih predmetov prepričati. — V Zagrebu se bo videla najnovejša vrsta brizgalnice snemalke, katero zamore OB sam gasilec naložiti in razložiti. V Sisku pa med drugimi tudi parna brizgal niča, s katero se bode demonstriralo.
Izjava.
s ftasa izjavljena, da plateik xa nikake dolgove ali naročila« ki M so delala na moje Ime in naj ko to od kogar koli.
▼ Ljubljani, 7. avgusta 1911.
Jakob Zalaznik. 2699
ii diplomirani aranžer izioM oken oa Dunaja
želi svoje mesto premeniti.
Zmožen je popolnoma hrvaškega, slovenskega in nemškega jezika.
Ponudbe pod „Arangeur 22" poštno ležeče Zagreb. 2620
Ljubljana, Breg št. 20
Zavod za sterilizirano^
nitki za Uroke
priporoča svoje najskrbneje očiščeno in vseh škodljivih baterij oproščeno mleko za otroke in bolnike. — Mleko je otroški starosti primerno pripravljeno kar za piti ter je najboljša, najenostavnejša in najudobnejša hranitba za otroke od rojstva do 1. leta in tudi čez. — Prosto pošiljanje na dom. Pošilja se :-:   tudi po pošti in železnici. :-:
£epo stanovanje
s 3 sobami, kuhinjo, shrambo, nekaj vrta in pritiklinami se Odda Od L septembra naprej v Bohoričevi
Ulici IS. — Poizve se i sto tam. 2643 Trgovec vstopi kot 2671
kompanjon
v večjo trgovino ozir. tovarno
Ponudbe pod „l0.000Cc na upravništvo »Slovenskega Naroda.«
iz boljših rodbin se vzamejo na
hrano in stanovanje.
Več se poizve v uprav. »Slovenskega Naroda.« 2654
Mlad, čvrst veletrgovec, ki ima v prijaznem kraju na Gorenjskem dobro idočo veletrgovino, se želi seznaniti radi pomanjkanja časa, z gospico v starosti 18—25 let, ki je popolnoma vešča slovenskega jezika in je prijetne zunanjosti. Na premoženje se ne ozira. Pisma je pošiljati ako mogoče s sliko najdalje do '26. t. m. pod šifro „Srećna bodočnost11 poštno ležeče, Kranj. — Za tajnost se jamči. 2699
NIZOZEMSKA
smmmmmmsmv
ŽIVLJENSKA ZAVAROVALNICA NA DUNAJU I., ASPERNPLATZ I,
(v lastni palači) z zavarovanim kapitalom 380 milijonov, rezervami 113 milijonov in najcenejšimi tarifi sprejema trgovske izobražence kot vnanje uradnike in krajevne zastopnike pod izvrstnimi pogoji. GlaVDO ZastOflStVO U StaJCTSko
in Kranjsko: Gradec I., Schmiedgasse 40. Glavni zastopnik za Kranjsko: Ciril Globočnik, Ljubljana. Elizabetna cesta 4.
Obvestilo.
V smislu ukaza oddelek 13, štev. 1287 z dne 15. julija iyil namerava vojno ministrstvo
lil 12 ISi
za c. kr. armado nabaviti pri malih obrtnikih. Ponudbe so vložiti do 7. septembra pri
trgovskih in obrtnih zbornicah. — Natančneje pogoje vsebuje popolni razglas od dne 1. avgusta t. 1 objavljen po vojnem ministrstvu v uradni Ljubljančanki (»Laibacher Zeitung«), kateri je poleg tega na vpogled pri intendancah vojaških krajevnih poveljstvih, pri montur-nih skladiščih v Brnu, Budimpešti, Gostingu pri Gradcu in Dunaju (Kaiserebersdorf), ter pri vseh trgovskih in obrtnih zbornicah.
V Gradcu, dne 26. julija 1911. 265n
C. i n  kr. intendanca  3. v o j a.
Št. 25343
C kr. ministrstvo za notranje zadeve objavilo je z razpisom z dne 1. avgusta 1911 štev. 5529 5, da se je pripetilo v Trstu od 4. junija t. 1. viaavS slučaje na ladjah, 26 si ičajev kolere in obenem odredilo petdnevno Zdravstveno nadzorovanje vseh iz Trsta dohajajočih oseb, kakor to že velja za dohajajoče iz Italije in Carigrada«
Da se zamore to nadzorovanie točno izvršiti, zato odreja mestni magistrat,
da vsi hotelirji, gostilničarji in splob vsi, ki oddajajo prenočišča ali
Stanovanja, ravnotako tudi poglavarji družin glede družinskih udov naznanijo takoj vsakega iz Trsta doslega pri mestnem zglaševalnem uradu, v slučaju sumljivega obolenja pa to nemudoma prijavijo.
Zdravstveno nadzorovanje se vrši za Čas petih dni, brez osobnega nadlegovanja in brez omejitve prostega prometa.
Prestopki proti tej odredbi se bodo v zmislu ministrske naredbe z dne 30. septembra 1857 drž. zak. Št. 198 kaznovali.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 4. avgusta 1911. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik:
Laschan 1. r.
Stresni krilci „Sv. Florijan
"-rrfrfn
mnw_
tULi.
m
Patent lasom is posvincenfsne In počinjen« telesne pločevine, pobakrenjeni i
asbestno podlogo. Trpežno! Cenot
Varni proti viharju in ognju, trpežni proti vremena, in ne potrebujejo nikake
naknadne poprave. Lažji In poloanojai strežnik.
Solventni zastopniki se iščejo povsod.
L u d w i g In som, Gradec, Wartingergasse 4t. 32.
V novozgrajeni hiši na Poljanski cesti 71
so oddajo aa novembrov termin
stanovanja
s 3  sobami in  pntiklinami, dalje
velika, na novo urejena
prodajalna.
Natančneje se izve istotam. Janko Predovič v Ljubljani.
2445
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica.
Zlasti je   ugodno  zavarovanje na doživetje in smrt z manjsajočimi se 04 vplačili.
■ •
„SUAVIJA"
vzajemno zavarovalna banka v Pragi« ileservoi londi B S*,7SUSS-14. — Izplačane onateanlno in fcspitalije K 115,390.60301.
Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno opravo.
——————    Vse »olnenile nn|m —————mmm■
anr faeralio usttttto v listja« S&TSSSMM i tasti HM »n. 12. -ne
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cen j uje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička Izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
0610
T9D
3D
4995
2