— 83 - Kaj Vodnik od nas Slovencov in slovenskiga jezika na dalje piše. **) Slovenci so radi ptuje pod streho jemali in jih gostovali. Vse božje službe so bile med drugimi šegami tudi z gostarijami obhajane; notri do današnih dni so imeli gostovanje per shodiših, sejmih ino ob velikih godovih. Sleherni ptujec je bil gost; vsaciga potujiga so s častjo sprejeli. Njih dobrota proti popotnim je bila taka, de ime ptujiga in ime gostuje bilo vse eno. Sledni od drugod pridejoči je bil gost, v gostje vzet; ino ako bi kdo ne bil popotniga gostoval, so mu sosedje hišo z vsim premoženjem požgali. Helmoldi piše od Slovencov, de nobeno ljudstvo na svetu ne gostuje tako rado, kakor Slovenci. Beseda „gost" je enaka latinski „hospes" in nemški „Gast". Učeni možje so davno pred nami ska-zali, de Latinci, Nemci in Slovenci ne kradejo eden dru-gimu besed, temuč de so med seboj bratje ene silno stare matere, ktera jih je v Azii med Perzianmi in drugimi ljudstvi rodila. Ce so dalaj narazen šli, bolj se je ločil jezik med njimi; same koreninske besede LWurzeIworter) imajo še nekaj stare podobnosti. Zatorej je neumno, jezikam tatvino očitati; ampak je treba vediti, de naši evropejski jeziki tudi s Perziskim in Hebrejskim staro žlahto in nekaj podobnosti imajo. Pervi Slovenci na Krajnskim so bili pod oblastjo Rimskih Cesarjev; potle so jih pod svojim jarmam imeli Huni, Goti, Franki inoLongobardi; vunder je ostalo med Krajnci nekaj starih navad in postav. Svojih lastnih kraljov niso imeli, temuč samo ob času kake vojske so eniga za poglavitniga boj voda zvolili, do kteriga so zaupanje imeli. Beseda ;?kralj" pride morebiti od besede „kraj", kakor de bi hotel reči: ta človek ima en kraj ali eno pokrajno v oblasti, zatorej je on krajel ali kralj. Drugi gospodje so se imenovali knezi. Knez je dandanašnji ali firšt al* graf. Od tega so še zdaj imena, postavim, Knežjak, vas na Pivki, — Knežnek, ena senožet per Radolci, — in stara pesem od Marka Kneza, Ena grafi a ali ena knežia je vse eno. (Dalje sledi.) **) Pod nadpisam; »Povedanje od slovenskima jezika« je rajnki Vodnik v Ljubljanskih Novicah v letu 1797 in 1798 veliko pisal. Lani prenehano »po ve dan je« zopet povzamemo in ga na dalje podamo bravcam. Krajnce pa, ki nemorejo od »slovenskiga« nič slišati , prosimo v imenu, rajnciga Vodnika za zamero, de se prederznc on naš jezik slovenski jezik imenovati; saj rajnki Vodnik ni od našiga jezika clo nič vedil, ker se ni nikdar ž njim pečal; ni tedaj kriv, če je po starih šarah jezik Krajncov slovenski jezik imenoval!! Prizanesite mu »dobri Krajnci«! — on »vašiga naroda« zares ni hotel razžaliti s tem starin* imenam, ker ni mislil, de se bote tudi vi kadaj s takim? kmečkimi rečmi pečali. Vrednistvo. ? - 86 - Kaj Vodnik od nas Slovencov in slovenskiga jezika na dalje piše. (Dalje.) Od nekidaj so čutili Slovenci svojo moč, ino so se sovražnikam serčno branili. Večkrat so bili premagani — ali nikolj niso zgubili prave ljubezni proti svoji domovini. Še današnji dan svojo lastno deželo silno ljubijo , in so perpravljeni, se za njo .potegnili, ako bi jo sovražnik požreti žugal. Noben Slovenec ne zapusti rad tih svojih; rajši je doma; težko ga je spraviti, de bi šel na ptuje prebivat. Slovenska ljubezin proti doma je dostikrat prevelika, de neradi gredo v žold ^soldate), ne kakor Nemci, kteri na leta v soldate hodijo clo pod ptuje kralje. Slovenec pa ne gre drugam pod orožje, kakor le samo za domače dežele. De so Krajnci serčni v boju bili, in de so še sedaj, ni treba dvojiti (dvomiti, eviblati}, ker se ve: kako serčno so se nekidaj s Turkam bojevali. Ob sedanjim času pa oficirji Krajnce hvalijo, de so nar boljši soldatje, kader se enkrat pervadijo. Po Kristusovim rojstvu v letu 595 je en Kan A v ar o v, nekiga sovražniga ljudstva, Slovence hotel premagati, in je slovenskimu knezu Lavritu zapovedoval, de se mu ima podvreči; alj ta je unimu odgovoril rekoč? „Kteri človek pod milim Bogam je v stanu nas premagati? Mi smo vajeni ptuje dežele pod se spraviti, ne pa svoje lastne zgublovati. Premagovali bomo, dokler bode kej vojske in kaj meča na svetu." Slovenci niso med kerpkostjo in med grozovitnostjo zadosti razločka delali. Katere so premagali, so jih tudi neusmiljeno deržali, dokler niso bili bolj podučeni in razsvitljeni. Eniga izgovora so sicer vredni, zakaj tudi sovražniki so tako z njimi nasproti delali. Alj vun- der so bili večidel sovraženi in poterti, kakor hitro so peršli sovražnikam v pest. Od grozovitnosti Slovencov je peršel pregovor med Avarce, de Slovenec ni človek. Pa so tudi Avarci gerdo delali s Slovencam; kader so ga premagali, so ga v sužnost spravili, tako de ime Slovenec je per njih ime sužniga postalo. To ime se še dan današnji v ptujih jezikih najde in sužniga pomeni. Od tega vedniga ponižanja pride, de Slovenci so nezaupljivi, in de radi za ušesi nosijo svoje skrivnosti. Zlasti ne zaupajo ljudem druziga jezika. Slovenci radi skrivajo svoje stare navade pred ptujimi. Težko bode Nemec zvedel natanjko, kaj Slovenec misli, alj kakošne navade de ima. Pokorni in bogljivi so sicer dosti radi; alj vunder ne marajo, de saj v varžatu figo pokažejo. Kader bojo bolj podučeni, bojo tudi z več zaupanjem to deržali, kar si bodo skusili, de je za njih dobro. Krajnc nerad od stare navade odstopi, in kar je za dobro več let skusil, terdno derži. Slovencam očitajo, de se radi moštujejo za prejete krivice , — in res je, de so menili, de to je moško, kadar se moštuje, ino babje , ako se hudo s hudim ne poverne. Alj te reči so peršle od tega, ker jih sovražniki nasproti dražijo. Prokopi piše, de Slovenci niso ne hudobniga, ne goljufiviga nagnjenja. Večidel so pošteni, ino tudi proti ptujcam dobrotljivi. (Dalje sledi.) — 87 — — 90 — Kaj Vodnik od nas Slovencov in slovenskiga jezika na dalje piše. (Dalje.) Krajnci so pisati znali, preden so bili ločeni od Slovencov na unim kraji Donave in so le sem blizo Laške dežele peršli, zato ker imajo enako besedo povsod; Krajnc pravi: pisati, Pemec p sati, Polec pisač, Moškovitar pisati. Beseda „pišema je silno stara, in kaže, de je od takrat, kader še niso cerk imeli, ampak so le mala I i svoje misli. Še sedaj Krajnci nekaterim malanim reče'm pravijo, de so pisane, postavim pisan prepert, pisano krilo i. t. d. Slovenci imajo dvoje cerke; ene se imenujejo Bukvi ca, druge K j ur i lica. Bukvica je v navadi per Slovencih ta kraj Donave; kjurilica uni kraj Donave. Učeni se prepirajo, ktere cerke teh dvojih so sta-risi. Jez menim, de se zastonj trudijo, in de na te'm ni dosti ležeče. Ako je prepir, se lahko zastopi, de nobeden resnice ne ve. Kar zares vemo , je , de vsi Slovenci so nekidaj iz perviga besede in misli s podabami pisali; obraze ljudi, zverin in druzih stvari narejaii, in s takimi na-malanimi znamnji spominu pomagali. Navada besede mala ti je bila po celim svetu, pre'den so bile cerke znajdene. Od tega pride, de smo v besedi ^pisati" vsi Slovenci enaki; alj ker so cerke bolj noviga znajdenja, zatorej čerk vsi enako ne imenujejo. Cerke so potlej znajdene, kar so se slovenski rodovi razdelili. Krajnec pravi čerka,Polec li tera, Serbec pismi k, Hrovat slovo, Pemec in Moškovitar slova. Krajnci so tedaj ob času svojiga prestopa cez Donavo proti Laškim brez čerk bili in so le s podobami pisali, to je, malali. Malati pravijo vsi Slovenci, ino Moškovitarji mo-lovati ali pa živopisati. Ali je od nemškiga vzeto, ali so Nemci od nas to besedo vzeli, ni mogoče skazati, — priče so pomerle. Morebiti je malati bolj slovensko, kakor nemško. Zakaj ;,malam" se zna reci, de pride od „m ali ga", kakor de bi rekel: jez mala m, to je, na malim pokažem, — na majhno podobo de-nem, v malim načerkam , kar je na sebi veliko. *) (Dalje sledi.) - 91 - *) Ali nam ne kaže Vodnik s tem, de ni vsaka beseda ptuja, ktero za ptujo imamo, in de smo Slovenci tedej dostikrat v rabi tacih besed preboječi. Vredništvo. — 153 — Kaj Vodnik od nas Slovencov in slovenskiga jezika na dalje piše. (Dalje.) Pred poldrugo sto letmi ***) je bil en mašnik v Teržiču na Gorenskim, kateri je po glagoli t s k o mašo bral. Glagolitski jezik je nekidanji čisti slovenski jezik. Sedaj ga noben Slovenec popolnim na tanjko ne za-stopi; vunder je tak, de bi se ga v kratkim vsi Slovenci lahko zastopiti navadili, ako bi se duhovno opravilo po njemu imelo. Kdo in kdaj je glagolitske čerke znajdel, se na-tanjko ne ve. Modri možje so te misli, de per eni glihi pred trinajst sto letmi so bile znane, to je, okoli petiga stoletja po Kristusovim rojstvu; zakaj čez sto let po tim so se Hravatje zavezali, de nečejo zoper kristjane vojske peljati, in so Rimskimu Papežu z lastno roko pisano obljubo v roke podali. Okoli devetiga stoletja kersanskiga števila so mi-sionarji Slovence k veri preobračali, so pisanje in branje bolj vterdili, in slovenski jezik perpraven delali za duhovske bukve. Ob tim časi je bilo prestavljeno sveto pismo v slovenji jezik, kakor ga še sedaj imamo v Ljubljani v škofijskim bukvišu, natisnjeniga na Moškovitarskim v mestu Ostrog v leti 1581 s cirilskimi čerkami. Zlasti si je perzadel vero in jezik pogme'rati en grekiški mašnik Konstantin, kteriga so kristjani Ciril imenovali. Od tega Cirila so cirilske čerke, katere so po celi Moškovii (^Rusovskim) še današnji dan v navadi. Ciril in drugi pomagavci so prestavili masne in druge duhovne bukve v slovenski jezik; čerke so naredili grekiškim podobne. S takimi bukvami je šel na uni kraj Donave; tam je bil za škofa postavljen v Moravii, in cirilske čerke so se vterdile tako , de jih skorej vsi Slovenci dan današnji imajo, kateri so grekiške vere, to je, staroverci. Dalmatini, Hravatje in Boznjaki jih poznajo, in zraven glagolitskih hranijo, karkoli jih je starovercov. (Dalje sledi.) ***) Vodnik je to pisal v letu 1798, 201 Kaj Vodnik od nas Slovencov in slovenskiga jezika na dalje piše. (Dalje.) Kristjani pa rimske šege so jeli e časam nemške čerke imeti, katere so menihi srednih časov znajdli in po podobi latinskih zarobili. Zatorej dan današnji '*'*) pišejo Pemci, Poljci in Lužicarji z nemškimi cerkami. Krajnci so pisali po g-laj^o 1 itsko notri do 16. stoletja. Okoli Ie'ta 1550 je začel Primaž Truber z latinskimi čerkami pisati. On je bil rojen Krajnec iz vasi Rašica pod T rojaka m na Dolenski strani v K o-cianski fari; je postal mašnik in s časam korar v Ljubljani. Je prestavil na krajnsko Psa Ime Davidov e *) Vodnik je to pisal v letu 1798. Vredništvo. in Novi Testament; tudi je pridig-e in duhovne pisma pisal. AIj ker je bil luteransko vero učiti začel, so g-a iz dežele v nemški rajh pregnali. Od tega časa Krajnci po latinskim a b c pišejo kakor tudi Hrovatje, Dalmatine! in sploh vsi Slovenci, ki eo bliži Laške dežele. Ob časi Primaž a Truber j a je več druzih Krajncov bukve z latinskimi čerkami pisalo. Kar je bilo luterških bukev, so bile na Nemškim v Vitenbergi natisnjene. Med temi je Sveto Pismo ali Biblia pretolma-čena od Jurja Dalmatina''«^3 natisnjena v leti 1584. Ker ta Biblia na strani take napise ima, kateri so Rim-skimu Papežu in katolškim naukam zoperni, je bila ljudem prepovedana, iz rok odvzeta; ino sedaj malo talvih bukev najdemo v rokah učenih mož. Ta biblia tudi ni taka , kakoršna ima biti po sklepih cerkveniga zbora v Tridenti. Adam Bohorič je dal na dan gramatiko za krajnski jezik v leti 1584. Do sedaj se že malo takih bukev najde; vender jih imamo za nauk, de iz njih zvemo, kako so naši stari predniki pisali, jezik čistili, in podučili, kako bi se unanji izučili, nas jezik govoriti. — Tudi ta gramatika je bila prepovedana, ker ona nekaj katolškimu uku zopernih podukov ima v predgovoru. Namesti te gramatike je dal na svitlo eno drugo perpušeno od višjih Pater Hipolit, kapucinar v leti 1715, natisnjeno v Ljubljani. (Konec sledi.) **) Po nekterih narodnih povestih gre misliti, de Juri Dalmatin je bil Juri Kobila imenovan, paValvazorv II. delu str. 434 pravi, de to ni res^ Juri Kobila je bil Juri Jerišio, luterški pridigar. Vrednistvo. - 205 - Kaj Vodnik od nas Slovencov in slovenskiga jezika na dalje piše. (Konec.*) Bohorič ova gramatika seje razgubila, Hi poli to v a je premalo med ljudi prišla. Sleherni pisavec je krajnsko pisal, kakor se mu je zdelo ; nobeden ni gledal na stanovitno vižo, vstavo ali red. Pisarji po-prejšniga stoletja so se dosti deržali po Bohoriču, ali v sedajnim stoletji so rili naprej , in s krajnskim pisanjem delali, kakor prešič z menam. Oče Marka, minih bosih Avguštinarjev kloštra na Dunajski cesti, v Ljubljani rojen pred mestam , vidijoc to nadlogo, je pisal novo gramatiko v letu 1768. Oa je imel v bukviši tega kloštra Bo norico vo in Hi polito vo gramatiko; vunder drugači je napravil svojo, jo na dan dal, in rekel: de do njegovih časov še nobene krajnske gramatike ni bilo. Alj potle smo zvedili, de on je imel poprejšne gramatike; — zatorej naj gleda sam gori, kako si je upal neresnico govoriti in pisati. Očetu Marku smo vunder hvaležni za več reči. On je spet branje med ljudmi razširil; od trideset let se je skoro vsak pastir in pastarica brati naučila. Dosti bukev je med ljudi dal, jezik sem ter tje v bukvah očistil , omečil in lepši perrezal. Alj nektere reči zastop-nim niso dopadle; on je namreč stare mejnike brez vzroka prestavil; od starih gramatik odstopil, pisal kakor Ljubljanski predmestnani govore'; ni gledal na či-stiši jezik Polancov , in dalječ od Nemcov stoječih starih krajnskih zarodov. On je preveč nemčoval, na-mest de bi bil slo v eni L V nekterih besedah je brez potrebe hrovatil, v družin pa premalo unajne Slovence čislal, kar je lahko ino treba. Eden njegovih jogrov spo7,na, de se je dosti od njega naučil; vunder sedaj vidi , de je potrebno tudi stare gramatikarje poslušati, kteri so pred njim pisali. Od tod pride, de oče Marka pri nas nobeniga nima , ki bi se po njem popolnim deržal; prestavljavci sv. pisma ino drugi učeni od njegove viže odstopajo, in se bližajo starišim pisarjem v jeziku in pisanji. Iz tega sklenem, de bi dobro bilo skorej eno gramatiko in besediše viditi, *) v kterih bi se krajn-ski jezik v svoji čistosti najdel, stari mejnik le iz potrebe prestavil, govor po tih naukih perrezal, kakor so ga druzih jezikov učeni lepotili, in se nič nezapletalo, temue izrekovanje za ušesa, pismo in za pesem pri-lično naredilo. __________ *) Vodnikove želje zastran gramatik so se obilno spol-nile, ker imamo že vec dobrih slovnic, — besednjakov ali besedi s nam pa še zmirej manjka, ker razun hvale vredniga Murkotoviga dosihmal nobeniga veciga besednjaka vsi Slovenci skupej nimamo. De bi pac zamogel obljubljeni kmalo na svitlo priti! Vredništvo.