SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) Lil (46) Štev. (N2) 19 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 27 de mayo - 27. maja 1993 Afera H IT-VIS Slovenska izseljenska matica Dr. Mirko Jurak Ljubljana Gospod predsednik, potrjujemo prejem Vašega pisma z dne 7. 4. 93 in enega od redkih v vseh letih obstoja Zedinjene Slovenije, še posebej pa v demokratični dobi Republike Slovenije. Pred leti smo bili naprošeni za osnutek pravil SIM-e, s čimer bi se mogle odpreti možnosti za rodovitno sodelovanje obeh organizacij. Naših poslanih predlogov ni$te nikdar omenili in na statut ni bilo odgovora. Da smo bili do nedavnega za vas popolnoma neznani, govori — na primer — tudi dejstvo, da ste priobčili v enem od koledarjev članek o slovenskem šolstvu v Argentini. V njem ni bilo niti omembe šolstva v naši skupnosti, čeprav je bilo nedvomno najodločilnejši faktor za ohranitev slovenstva v Argentini. Sicer nam je avtorica zagotovila, da bo članek naslednje leto dopolnjen s poročilom o naših ljudskošolskih in srednješolskih tečajih ter oddelku univerze, a je vse ostalo le pri obljubi. Zgornje je pač eden od dokazov, ki bi jih lahko še naštevali, za našo prejšnjo trditev o ignoriranju naše skupnosti. Če vsa leta nismo bili deležni vaše pozornosti, potem so nam danes, ko so se odprle druge možnosti sodelovanja s tisto domovino, ki nas prišteva med svoje sinove, zdi povsem odveč analizirati vaše predloge, iz katerih veje zgolj utilitaristični duh. To pismo je bilo odobreno na seji ZEDINJENE SLOVENIJE in MEDORGANT ZACIJSKEGA SVETA dne 21. maja 1993, na kateri je bilo tudi soglasno sklenjeno, da nudimo vse sodelovanje bernalskemu društvu ob tej priliki. Pri tem jasno ločimo vlogo kulturnikov ter ustvarjalcev od SIM-e. Emil Cof prof. Tine Vivod tajnik predsednik KATYNSKA DRAMA JE POJASNJENA Ukaz za poboj je prišel s sovjetskega vrha Skrivnost množičnih grobov v gozdovih blizu Katyna v današnji Belorusiji — v bližini Smolenska — niso več zavita v tančico ugibanj. Komisija, ki jo je leta 1978-na pritisk tedanjega poljskega predsednika generala VVojciecha Jaruzelskega ustanovil bivši sovjetski predsednik Mihail Gorbačov, je na podlagi dokumentov ugotovila, da je sovjetski politbiro 5. marca 1940 ukazal likvidirati vse poljske oficirje, ki jih je rdeča armada zajela po napadu na Poljsko l. septembra 1939. Do leta 1988 je sovjetska stran ta veliki zločin namreč pripisovala Nemcem. Predsednik Gorbačov sam, ki je hotel pomanjšati „bele lise" zgodovine, je aprila Dokument o ukazu politbiroja o likvidaciji poljskih ujetnikov s podpisi Stalina, Vorošilova, Molotova in Mikoja-na, in privolitvi Kalinina in Kaganoviča. 1990 priznal sovjetsko krivdo za poboj poljskih oficirjev pri Karunu. Dejal pa je, da zanj ni bila odgovorna Komunistična partija, temveč sovjetska tajna služba (Op. uredništva Sv. SL: Tu je videti, koliko je verjeti Gorbačovu in njegovi „demokratičnosti"). 14. oktobra 1992 je odposlanec sedanjega ruskega predsednika Jelcina poljskemu predsedniku Walensi izročil fotokopije dokumentov, ki zadevajo katynski pokol, in sicer iz najbolj skrivnih kremeljskih arhivov. Med njimi tudi resolucijo št. 144 politbiroja. Danes je znano, da je bilo v „katynski akciji" — tako ji pravijo zgodovinarji — pobitih 21.857 oseb. V Katynu je padlo tistih 4421 poljskih častnikov, ici so jih leta 1943 odkrili Nemci. 6311 Poljakov so iz taborišča Ostaškov prepeljali v Kalinin in jih je tam pobila NKVD; množične grobove so našli blizu kraja Mjednoje, Hkrati je bilo v drugih sovjetskih taboriščih in zaporih pobitih 7305 Poljakov. Skoraj polovica je bilo častnikov, večinoma rezervistov. Mnogi med njimi so pripadali poljski duhovni eliti. Katynski gozdovi so pripadali — to vedo zgodovinarji šele od nedavna — od leta 1935 zloglasni stalinistični državni varnostni službi NKVD. Tu je pobijala in pokopavala svoje žrtve. Poleg poljskih oficirjev leži v tamkajšnjih množičnih grobovih na tisoče Letoncev, Poljakov in Judov, ki jih je NKVD privedla iz vzhodne Evrope. Tam so našli grob v času od 1939 do 1941, ko so jih s strelom v tilnik brez sodnega postopka usmrtili kot sovražnike Sovjetske zveze. Afera Hit, oziroma Vis se je začela 7. aprila letos, ko je poslanec Marjan Podobnik (SLS) razdelil časnikarjem poročilo Službe državnega knjigovodstva (SDK), iz katerega je bilo razvidno, da so v novogoriškem podjetju Hit (ukvarja se z igralništvom) na zelo čuden in hiter način izvedli privatizacijo. Afera Vis (varnostno informativno služba) pa se je uradno začela 15. aprila, ko je direktor Vis Janez Širše na seji vlade povedal, da je dokumentacija o preiskavi službe v novogoriški igralnici Hit izginila. Na zvezo Hit-Vis je opozoril že dan po objavi poročila SDK prejšnji notranji minister Igor Bavčar, ki je v intervjuju dejal, da je Vis spremljala dogajanje v igralnici do konca leta 1991. Koalicija na Najdaljša slovenska politična nadaljevanka z imenom Hit - Vis še vedno polni strani dnevnega časopisja in kaj malo verjetno je, da bi se pred poletjem končala. Zdaj že lahko rečemo, da še noben politični spopad ni toliko obremenjeval vlade, parlamenta in predvsem strank, stvari pa znajo biti še bolj zapletene, saj se uresničujejo napovedi o tem, da bodo v spore posegli tudi Italijani. To pomeni, da bo zgodba Hit - VIS dobila mednarodne razsežnosti, še bolj neprijetno pa bo to, da so v naše notranje zadeve spet potegnjeni sosedje, s katerimi imamo probleme zaradi meje, hkrati pa smo jim pred kratkim že namenjali pomembno mesto v prisluškovalni aferi. Vsakič, ko se pojavi nova slovenska afera, se zgodi, da v določenem trenutku uide kontroli naše politike, čeprav je doslej na koncu skoraj vedno prišlo do političnega kompromisa. V nobenem primeru pa vse, kar se dogaja v zvezi s Hitom in Visom, ni dobro za sedanjo koalicijo, ki je po nekaterih informacijah že močno načeta. Tako naj bi po pisanju Republike Janez Janša zaradi spora glede odkupa vojaških stanovanj predlagal zamenjavo ministra Mihe Jazbinška. V tistem trenutku, ko pa bo odšel prvi minister iz sedanje koalicije, se bo začela sesedati sama vlada. Pri tem ne smemo pozabiti, da je Janša že v Demosu prvi zahteval kadrovske spremembe, na koncu pa je ta skupek različnih strank popolnoma razpadel. Če je verjeti napovedim o možnih političnih scenarijih, naj bi bila nova vlada brez liberalnih demokratov in Združene liste, kar sploh ni izključujoče, saj predvsem Iz nemških taborišč po drugi svetovni vojni izpuščeni zaporniki, so bili usmrčeni po stalinističnem načelu: „Kdor je bil v rokah sovražnika, je sovražnik ruskega naroda." Zato ga je treba kot „sumljivo" osebo usmrtiti. To so po vsej verjetnosti opravili rdečearmijci. Skrivnost Katynskega gozda je pojasnjena, kdaj pa bo tudi dokončno in dokumentirano okrog slovenskega Katyna — Kočevskega roga in drugih množičnih grobišč vojnih in povojnih žrtev? Po Družini Afera traja že skoraj dva meseca in se bo verjetno še vlekla. Medtem je v javnost prišla množica strogo zaupnih dokumentov, pojavila pa se je tudi dokumentacija o Hit, ki jo je imel prejšnji direktor Vis-a dr. Miha Brejc, saj je menda svojemu nasledniku ni hotel izročiti zaradi tega, ker je bil tudi on vpleten v dogodke. V ozadju afer je kopica političnih interesov, na vsak način pa največji spori potekajo na relaciji med Demokratsko in Liberalno demokratsko stranko. Mnogi že sedaj dvomijo, da bo posebej ustanovljena parlamentarna komisija uspela priti stvari do dna. Marko Jensterle 24. maja 1993 preizkušnji? krščanskih demokratov (zaradi njihovih izkušenj z LDS v preteklosti) do sedanje koalicije ne veže nikakršno ljubezensko, ampak čisto pragmatično razmerje. Uresničitev takšnega scenarija bi bila lahko verjetno tudi, če si pogledamo vpletenost in aktivnost posameznih političnih struktur v omenjene afere. Najhujši spopadi so potekali med LDS in demokrati, medtem ko so se desne stranke v glavnem držale v ozadju, še posebej pa krščanski demokrati, ki iz te dokaj mirne pozicije le opazujejo potek dogodkov in vanj bistveno ne posegajo. Za to tudi nimajo posebnih potreb, saj bi jim vsakršna aktivnejša politika prej škodila, kot koristila. Na koncu bodo najbolj pozitivni tisti, ki bodo najmanj umazani. Ker je tudi Janša v tokratno vlado prišel z izrazito pomočjo SKD in ker ima sam do njih še nekaj dolga (ne pozabimo, da je nekoč zahteval Peterletovo zamenjavo na premierskem mestu) ob takšnih scenarijih, ki se morda še slišijo precej neverjetni, ne bi bilo pametno le zamahniti z roko. Slovenski politiki so šli v spopadih tako na nož, da se bodo zadeve težko umirile brez neke drugačne kombinacije. Posegati so začeli tudi po nizkih sredstvih, sploh pa so znova potegnili na dan staro in dobro znano udbo, ki bo pri nas najbrž v nedogled eden najpomembnejših pokazateljev obnašanja posameznikov v bivšem sistemu. Prvič se je udba pojavila pri Mihi Kozincu v zvezi z njegovo obrambo Vinka Levstika. Takrat so nekateri slovenski odvetniki v javnem pismu izjavili, da je šlo pri njegovem seznanjanju udbe s pogovori z Levstikom za neetično dejanje, pa čeprav je o tem obveščal svojega klienta. Sicer pa sam dosje na udbi še ne more biti zadosten razlog za obtožbe sodelovanja s to sumljivo ustanovo. Dosjeji so verjetno dvojni in sicer o nadziranih ter o nadzorovalcih. Ker pa v Sloveniji tudi po zamenjavi sistema nismo uspeli razrešiti problema v zvezi z arhivi udbe, *bo to še naprej za politike ostala zlata jama za manipulacije v njihovih političnih spopadih. Za stranske opazovalce pa bo veljalo, da je politika v krizi tedaj, kadar se „udbaški argumenti" začnejo pojavljati v naših aferah. Marko Jenšterle Gorenjski Glas, 21. maja Referendum v Italiji „Slovenska skupnost" v težavah 18. in 19. aprila so se italijanski volild morali na referendumih izreči o osmih precej važnih vprašanjih: 1. za spremembo volilnega sistema za republiški senat iz sedanjega proporčnega v večinski sistem, 2. za odpravo kazenskih sankcij za uživalce mamil, 3. za odpravo ministrstva za kmetijstvo, 4. za odpravo ministrstva za turizem, 5. za določitev kompetenc pri nadzorstvu nad okoljem, 6. za odvzetje državi pravice do imenovanja predsednikov javnih hranilnic, 7. za odpravo izrednih državnih posegov na italijanskem Jugu in 8. za odpravo javnega finandranja strank. Volild so se množično izrekli za spremembe in torej za odpravo doselj veljavnih uredb na vseh zgoraj omenjenih področjih. Politično najpomembnejši referendum je bil seveda prvi. Volilci so se v ogromni večini (čez 80% tistih, ki so glasovali) izrekli za odpravo sedanjega proporčnega volilnega sistema za senat in za uvedbo večinskega. To predstavlja pravo revolucijo v italijanskem političnem življenju, saj so se volitve za v parlament, tj. za senat in za poslansko zbornico, vedno vršile po pro-porčnem sistemu. Po referendumu pa ima sedaj senat večinski, poslanska zbornica pa proporčni sistem. To neskladje morata sedanji parlament in nova vlada bivšega guvernerja osrednje italijanske banke Carla Azeglia Ciampija čimprej odpraviti in to seveda upoštevajoč voljo volilnega telesa, ki se je izrazil za večinski volilni sistem. V skladu s tako izraženo ljudsko voljo so se že spremenili v večinskem smislu volilni zakoni za volitve v krajevne organe oblasti, npr. za občine in pokrajine, medtem ko je za dežele (v Argentini bi bile to province) v glavnem še v veljavi proporčni sistem. Povsem jasno je, da se bo moral zaradi homogenosti na vseh volitvah uvesti večin-ski sistem. Odslej naj bi se torej v Italiji volilo na podoben način kot v ZDA in Veliki Britaniji ali kot v Franciji. Večinski volilni sistem gotovo zelo zmanjšuje maneverski prostor manjšim strankam in je prav lahko hudo krivičen do narodnih manjšin, če zakonodaja ne predvideva njihovega zajamčenega zastopstva v izvoljenih organih. Ker reformatorji, ki so sprožili referendumski postopek za spremembo italijanske volilne zakonodaje, niso pokazali večjega posluha do zahtev slovenske manjšine v Furlaniji - Julijski krajini po zagotovljenem zastopstvu v izvoljenih telesih, je Slovenska skupnost - Ssk predlagala svojim volilcem, naj glasujejo proti predlaganim volilnim reformam. Proti spremembi dosedanje italijanske volilne zakonodaje v večinskem smislu so se izrekli predstavniki neokomunistov, ki se zbirajo v Stranki komunistične prenove (Ri-fodazione comunista), nekateri bivši komunisti, ki so člani Demokratične stranke levice (Partito democratico della sinistra), neofašisti, ki delujejo v misovskem gibanju (Movimento sociale italiano), pa še člani gibanja La Rete (mreža), ki jih vodi bivši krščanski demokrat in bivši župan v Palermu Loeluca Orlando, (ki ima nekaj vplivnih prijateljev pri italijanskih jezuitih...) Vsak član te pisane druščine je imel svoje račune, vendar so nekateri precej upravičeno izražali skepsko nad tavmaturško močjo, ki naj bi jo imela sama po sebi uvedba večinskega volilnega sistema pri moralizaciji italijanskega političnega življenja. Vsi zagovorniki dosedanje volilne za-kondaje ali njene manj travmatične reforme so 18. aprila doživeli neuspeh. Med ljudmi je zaradi najrazličnejših škandalov, ki do temeljev pretresajo dosedanji italijanski politični sistem, močno prisotna želja po radikalnih spremembah. Večina političnih strank v državi kot tudi gospodarstveniki so bili za spremembo volilnega sistema v večinskem smislu, ker naj bi to zagotavljalo stabilne vlade. Za takšne spremembe je bila tudi velika večina medijev, od velikih časopisov do državnih in zasebnih televizijskih mrež. Vse te okoliščine so vplivale na volilce, da so šli glasovat z neko ihto. Tako so skoraj na vseh referendumskih glasovnicah (bilo jih je osem!) prečrtali besedico SI (DA) in se na tak način izrekli za ukinitev starega in uvedbo novega. Val SI je pometel tudi z ministrstvom za kmetijstvo, kar verjetno ni bilo najbolj pametno. Slovenska manjšina v Italiji je tudi po referendumskem potresu ostala politično razcepljena in že dalj časa pravzaprav caplja za dogodki. Slovenska skupnost — Ssk je že nekaj mesecev pred aprilskim glasovanjem dala pobudo za skupen politični nastop vseh Slovencev vsaj na deželnih volitvah, ki bodo 6. julija letos, vendar ni bila uspešna. Za iste volitve se je kasneje skušala tehnično povezati s kako večjo stranko, ker ji zaradi lanskoletne spremembe volilne zakonodaje v Furlaniji - Julijski krajini grozi, da bo prvič po uvedbi deželnega parlamenta ostala brez svojega zastopnika v njem. Povezava ni uspela, saj so Ssk zavrnile Krščanska demokracija, Demokratična stranka levice, Severna liga in še kdo. Podoba je bila, da se krajevne politične sile, tudi „napredne", plašijo povezave s tistimi, ki se ne bojijo tudi v politični areni nastopati kot Slovenci. Verjetno so bili razlogi še drugi, vendar se je to ravnanje velikih strank marsikomu zdelo podobno odnosu, ki so ga nekoč imeli ljudje pred gobavci ali okuženimi s kugo... Kljub vsemu se je Ssk odločila, da na deželnih volitvah nastopi sama. Na uspeh lahko računa le, če ji bo uspelo podvojiti dosedanje glasove. Sestavila je kakovostne kandidatne liste, na katerih je moč zaslediti znana imena iz tukajšnjega kulturnega in političnega življenja kot so Boris Pahor, Alojz Rebula, Ivanka Hergold, Janez Povše, Anton Petje, Ivo Jevnikar, Jopis Pečenko in Hadrijan Corsi. Naloga, pred katero se nahaja edina slovenska politična organizacija v Italiji, je izredno zahtevna. Na podvojitev glasov lahko Ssk računa samo v primeru, če znotraj manjšine pride do velike prerazporeditve dosedanjih političnih ravnovesij, kar ni najbolj verjetno. Dejstvo pa je, da sedanje spremembe v italijanskem političnem življenju še bolj kažejo, kako brezperspektivna je politična razcepljenost v vrstah slovenske manjšine. Nekateri znaki dajejo upati, da se je na tem področju nekaj vendarle začelo premikati. Po drugi strani pa velja poudariti, da se Italija mora nehati sprenevedati z zaščitnim zakonom za slovensko manjšino. Če za italijansko manjšino v Istri zahteva na primer dosledno spoštovanje dvojezičnosti od tamkajšnjih oblasti, zagotovljeno predstavništvo v izvoljenih telesih, in sicer od krajevnih uprav do parlamentov v Ljubljani in Zagrebu itd., ne more še naprej zavlačevati z osnovnimi zaščitnimi normami v prid Slovencem, ki živijo na njenem ozemlju kot avtohtono prebivalstvo. Skrajno nemoralno je namreč proglašati v Trstu,.Gorici in Nadiških dolinah za nedopusten privilegij to, kar je v Kopru, Piranu in Pulju sveta in naravna pravica. A.B. Tone Mizerit IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI Medtem ko se odvijajo volitve v strankah, družba doživlja razne škandale, ki niso ravno najboljše priporočilo za voditelje. Primer poslanikov, ki ne predstavljajo častno domače države in niso zgled poštenosti, kaže le na posebno lice nenehnega pojava korupcije in izrabljanja oblasti. To seveda ni nov pojav, le da prihaja na dan z novo silo, ker je vedno več primerov in posebnih okoliščin. KAJ ZASTOPAJO Najprej se je razkril in se že mesece vleče postopek okoli bivšega poslanika v sosednjem Čilu, ki je zapleten v škandal korupcije in kaj nejasnih osebnih stikov. Pred dnevi je prišlo na dan, da je bivši poslanik v Paragvaju (sedanji konzul v severnoameriškem mestu Miami) pustil za seboj ogromno dolgov, tako osebnih kot na račun poslaništva, ki skupno dosegajo baje 230 milijonov dolarjev. Zatem se je razkrilo, da je bivši poslanik v Nemčiji zapustil dolg kar za 500 tisoč dolarjev. Ti in še nekateri drugi manjši škandali prihajajo na dan v nevšečnem trenutku za vlado: sredi notranjih volitev in v bližini poslanskih volitev, ki bodo oktobra. In še nekaj je važnega: nobeden od osporavanih poslanikov nima poklicne diplomatske kariere, marveč tvorijo tkim. skupino političnega kadra „zunanje službe". In še nekaj: vsi so osebni prijatelji (ali vsaj so bili) predsednika Menema in so dosegli poslaniško imenovanje zaradi tega prijateljstva, nekaj kar bi se sedaj rado zakrilo, a brez uspeha. Ob tem je prilično, da se malo ustavimo. Imenovanje „političnih" poslanikov je v argentinski diplomaciji stara bolezen. In zanjo bolehajo ne le civilne marveč tudi vojaške vlade; te morda še bolj kot demokratične. Mnogokrat se je zgodilo, da so vojaški režimi množično odstavljali ali upokojevali poklicne diplomate, medtem ko so polnili poslaništva s prijatelji in priljubljena, morda za ceno javne zaslombe določenemu režimu. Radikali so bili to zadevo vsaj nekoliko uredili, ne da bi jo odpravili. Dejansko to ni proti zakonu. Argentinski zakoni predvidevajo, da sme predsednik, „v izrednih primerih" imenovan ti za poslanika osebo, ki nima diplomatske kariere. A ta „izrednost" je postala skoraj redna praksa, saj vrsta odstranjenih ministrov, zapadlih državnih sekretarjev ali propadlih kandidatov polni poslaništva širom sveta, kot nagrada za opravljene usluge ali pa kot cena za molk in potolaženje. Od nekaj več kot 70 poslaništev, ki jih ima Argentina širom sveta, je kar 37 „političnih" poslanikov, domala polovica. Da ti kaj malo „diplomatsko" postopajo, se je že izkazalo. Da ne zastopajo argentinskega naroda, niti Nad. na 5. str. Händlov oraforii Mesija Bernarda, Marko in Veronika Fink so konec aprila peli med Slovenci v Gorici, na Koroškem in v Ljubljani ter želi velik uspeh. Objavljamo kritiko iz Slovenca: Slovenski komorni zbor je v letošnji abonma kot sedmi koncert uvrstil izvedbo oratorija Mesija. Pred dvesto petdesetimi leti je to izjemno mojstrovino ustvaril skladatelj Georg Friedrich Händel. Delo vsekakor zavzema častno mesto med baročnimi oratoriji. Od vseh izvajalcev zahteva ob vzdržljivosti (izvedba traja s premorom skoraj tri ure) tudi veliko tehnično in muzikalno sposobnost. Besedilo za oratorij je izbor svetopisemskih citatov, smiselno in vsebinsko zaokroženih v tri dele: prvi govori o napovedi in rojstvu Odrešenika, drugi o njegovem trpljenju, smrti in vstajenju, tretji o smislu njegove žrtve ter o odrešenju. Tako pevski solisti niso nosilci dramatičnih vlog, temveč samo posredniki, oznanjevalci vsebinsko bogatih in poetičnih misli, ki se kot samostojni in hkrati med seboj povezani odlomki vrstijo v zaporedju in izmenjavanju tenkočutno oblikovanje zborov, recitativov, arij, duetov. Dirigent dr. Mirko Cuderman je delo izvedel z že omenjenim Slovenskim komornim zborom in s Slovenskim komornim orkestrom, solisti pa so bili sopranistka Veronika Fink, altistka Bernarda Fink, tenorist Janez Lotrič in basist Marko Fink. Na pozitiv je igrala Nataša Valant, na čembalo pa Boženo Dornik. Za Slovenski komorni zbor bi lahko trdili, da je tokrat presegel samega sebe. Posebno navdušujoča je bila odlična dikcija, še zlasti v prvem delu: Pevci so presenetljivo tehnično lahkotno in popolno obvladovali polifonsko oblikovane zbore (in on očistil bo, Moj jarem je prijeten, V Boga je zaupal, In Božji angeli...) navdušila je izenačenost posameznih glasov, posebno pozornost in občudovanje pa gre zlasti sijajnim, zvonkim sopranom. Med orkestralnimi skupinami so bile vodilne prve violine, intonančno odlične in vseskozi enovite v lepoti vokalnega zvoka, Ob zvočno učinkoviti Aleluji je posebno občudovanje zbudil še odlični izvajalec parta trobente A. Grčar v sicer zvočno izdatnem in izrazno pomembnem odlomku Ko tromba zadoni. Pomembni muzikalni delež so prispevali tudi vsi štirje pevski solisti, med njimi kar trije člani družine Fink, argentinski Slovenci. Poudariti je treba, da Händlovi pevski solistični parti, polni okraskov in melizmov, zahtevajo skrbno negovano, tako rekoč popolno pevsko tehniko. Veronika Fink je še zlasti zablestela v svoji zadnji ariji (Ce Bog je za nas); izvedla jo je glasovno izdatno in primerno širokopoteznemu sklepu. Lepo izenačeni registri in primena intenzivnost v vodenju melodičnih linij baročne glasbe sta bili odliki Bernarde in Marka Finka. Primerno in uspešno se je načinu oratorijskega petja približal Janez Lotrič; imeniten je bil v duetu z altistko v odlomku O smrt, kje je zmaga zdaj. Izreden učinek je celotna izvedba dosegla zaradi skrbno oblikovane interpreta-cijske zasnove vodstva, za kar je poskrbel dirigent Mirko Cuderman. Vsi izvajalci so svoje parte tehnično in muzikalno obvladali v celoti. Še posebno se zdi pomembno skrbno pretehtano razmerje med orkestrom in zborom: tako je na primer povsem zadostovalo pet prvih violinistov, temu ustrezna so bila druga razmerja v orkestralni zasedbi; sorazmerno majhen po številu pevcev, čeprav zvočno izdaten, je bil tudi poklicni zbor. Velika dvorana Slovenske filharmonije najbrž, že dolgo ni sprejela toliko poslušalcev kot prav na tem koncertu (28. marca). Izvajalci so za naporno, a umetniško prepričljivo izvedbo poželi navdušeno odobravanje poslušalcev. Žal so mnogi ljubitelji Händlove glasbe ostali brez vstopnic. Milena Nograšek „Slovenec" 2. aprila 1993 Pojem, kar znam Andrej Šifrer v Argentini GOSPODARSKI V€STNIK Slovenske Latinskoameriške Trgovske Zbornice desnica sta sicer enakovredni, toda desni- V Argentini smo te poznali le po tvojih pesmih. Zato bi želeli, da se nam predstaviš. Doma sem iz Stražišča pri Kranju, kjer je tekla moja mladost; tam sem končal osnovno šolo, v Ljubljani pa sem hodil v srednjo šolo in nato na pravno fakulteto. Zdaj živim v Srednjih Bitnjah, kakih 4 kilometre od Stražišča proti Škofji Loki na obrobju Sorškega polja, ki je zelo znano po krompirju, pa tudi jaz sem po duhu kmet, Žabničan, od koder izvira moj oče, s katerim sem se zelo dobro razumel. Delam pa tisto, kar mi je pri srcu oziroma je prav, da delam. To je sicer čuden poklic, a sem hvaležen Bogu, da mi je ta poklic dal. A bolj resno, delam glasbeno „komedijantstvo". Preveč radi mislimo, da je delo tisto, kar se dela z rokami, fizično, a mislim, da je posebno za majhen narod, kot smo Slovenci, važno, kaj se dela z glavo. Saj bomo le tako lahko obstali. Vsake nekaj časa si izmislim kako pesem in jo tudi pojem ljudem, ki se zanimajo za to. Ne mislim, da sem zelo pomemben na tem področju, grem tja, kamor me povabijo, in poskušam biti to, kar sem, enostavno Andrej Šifrer. Hvala Bogu, živim dobro. Saj delam, kar rad delam, in če tega ne maram delati, si lahko dovolim, da ne delam. Pravkar sem dopolnil 41 let (rojen sem bil 1. maja 1952). Prva leta po fakulteti sem veliko igral — prevozil sem kakih 100.000 km. na leto, imam dva otroka, na katera sem zelo ponosen, to sta Martin in Eva, poročen sem z ženo Marijo. Če ste me v Argentini poznali po mojih pesmih, za mojo predstavitev ne potrebujete nič drugega kot to, da živim dobro, nekomplicirano in srečno življenje, in si želim, da bi tako bilo še naprej. Ali pišeš sam svoje pesmi, jih sam prirejaš in tudi poješ? Kaj in kje si pel in kaj si izdal? Pesmi pišem sam, v glavnem takrat, ko za to čutim potrebo, ne pa na ukaz. Zakaj je tako, ne vem, zakaj se ravno meni to dogaja, tudi ne. Sem bolj ljubitelj glasbe kot_ glasbenik, sem povprečen kitarist in povprečen pevec, morda sem za odstotek boljši tekstopisec. A če ves ta prah pomedem skupaj, nastane kupček, ki se mu reče Andrej Šifrer, pevec in avtor. Prirejam slovenske ljudske pesmi, ki so mi všeč, iščem pesmi, ki pri nas vzbujejo pozitivno energijo. Saj smo Slovenci znani po tem, da v pesmih radi jamramo ali tožimo. Zato s težavo najdem pesmi, ki so mi všeč, npr. Vasovalec. Zagorski zvonovi pa so najlepša viža, ki sem jo kdajkoli slišal. Treba je biti odprt do drugih in do drugačnih ljudi, ker zaprtost in slaba komunikacija nikomur ne služita. Ker se ljudje ne znajo pogovajati, so na svetu celo vojne, tako majhne med sosedi, večje med poslovneži in še večje med državami. Slovenskemu narodu manjka odprtost in mu želim, da bi se čimprej znali dobro pogovarjati. Zato bi tudi vam tukaj priporočil, da se otroci nekaj ur na teden učijo pogovarjati. Saj imamo usposobljenost, nimamo pa obrtništva za to. Pojem v glavnem iste stvari, kar mislim, 4a znam. Pel sem poleg doma še v Avstriji in Italiji predvsem tamkajšnjim Slovencem, malo pa še v Angliji in v Ameriki. Prvič sem v Argentini in-se.blazno dobro počutim, da sem tu. Sploh ne vem, kaj naj tu pričakujem. Izzivi so me vedno privlačili in upam, da se bomo razumeli. Izdal sem kakih 7 plošč in okoli 9 kaset. Važneje je to, da sem zapel kakih 75 pesmi. O čem pojejo tvoje pesmi: o sodobnih problemih, o mladini, o človeku? Pišem pesmi zato, da mi ni treba o tem razlagati. Zakaj si tako popularen med mladimi Slovenci? Popularnost je zelo težko razložiti. Vsak pevec bi bil rad popularen. Naredil sem bolj bolj malo, le to, kar znam; nikoli nisem napisal pesmi, da bi bil popularen. Očitno pa je, da se nekaj dogaja s temi pesmimi, a nad tem nimam nobene kontrole. Verjamem pa definitivno v neko poslanstvo, za katerega pa sam nisem nič naredil, samo dobil sem ga in ga samo izkoriščam. Saj se tudi sam čudim, da stvari tako dobro izpadejo. Morebiti lahko navržem samo to: ko se pogovarjam z odjemalci teh pesmi, mi povedo, da jih pojejo ob tabornih ognjih ali na veselicah, da te pesmi živijo med ljudmi, kar je zame velik kompliment. Sem pa zato zelo hvaležen temu, ki mi je vgradil ta „čip". Če bosta ostali ena ali dve pesmi po moji smrti, bom zelo zadovoljen in mislim, da se je splačalo živeti. Kako to, da si prišel med nas. Koliko časa si se odpravljal na to pot? Med vas sem prišel, ker sem bil povabljen; ker ste od tu hoteli, da pridem; ker pripravljenost fantov organizatorjev ni bila odvisna od tega, ali bo to komercialno uspešno; da je bil osnovni namen: Šifrer naj pride v Argentino. Zame je bilo to dovolj, ker sem čutil, da nekdo hoče, da pridem. Sem sem prišel tudi zato, ker vem, da je tu najbolj kompaktna .slovenska kolonija po svetu, s katero se celo Slovenija težko primerja, da živi tu že druga generacija, ki še nikoli ni bila v Sloveniji, a še vedno govori slovensko. To vse vrže na tla, da ste ponosni, ta pravi, tako hudičevo trmasti, da se ne daste nobenemu izpuliti. To mi je všeč. Začeli smo se pogovarjati o prihodu pred kakimi petimi leti. Verjamem pa, da je treba počakati in dati času čas. Veseli smo, da si nam prinesel nekaj duha Slovenije. Kaj pa boš odnesel nazaj domov, v Slovenijo? Odvisno je, kako se bomo razumeli na koncertih. Sem predstavnik generacije Slovencev, ki je manj obremenjena z zgodovino. Sem sem prinesel samo slovenstvo, nobene druge razdelitve ali pripadnosti. Prišel se kot Andrej Šifrer, ki zelo rad potuje po svetu in je vesel, da je prišel med svoje sonarodnjake na drugem koncu sveta. Kot tak sem prinesel svoje pesmi in si res želim „zedinjeno" Slovenijo, in to v duhu, v miselnosti, kajti razdalje se dajo premagati, težko pa se premaga neizmerljive stvari. Vem, da govorim za nekatere morda malo naivno, a želim, da bi moji in vaši otroci ali vnuki doživeli, da bomo Šlovenci en narod po vsem svetu in nam to ne bo težko, zadovoljni, kjerkoli smo, in da se bomo lahko vračali vsi v Slovenijo. Rad bi videl, da bi obstajala vseslovenska sloga, kar je v tem momentu precej težko. Vsi si želimo, da bi dejali: Jaz sem Slovenec iz Argentine, jaz Slovenec iz Amerike... in da smo vsi podobnih misli (ne enakih), da gre za duhovno edinost. Prekinimo tradicijo, da so veliki narodf združujejo, majhni pa razdružujejo. Hvala lepa, Andrej, za pogovor. Pogovarjala sta se TD in BM POHVALA BID (Medameriška banka za razvoj v Latinski Ameriki). V svojem letnem poročilu je BID izrazil pohvalo glede pomemebnih gospodarskih premikov v Argentini. Obljubil je izdatno posojilo, ki naj se uporabi zlasti na socialnem področju. Od leta 1961 je posredoval Argentini 6.135 milijonov dolarjev, ki naj služijo za financiranje gospodarskih načrtov v višini 1.530 milijonov dolarjev. Največje ugodnosti je imela energija: 1.945 milijonov, poljedelstvo in ribolov 743 milijonov, zdravje in okolje pa 528 milijonov. SEDANJI USPEH GOSPODARSKEGA PROGRAMA v Argentini se kaže v stabilnosti in rasti notranjega bruto proizvoda (PBI 9%) z močnim padcem letne inflacije, ki je v 1. 1990 dosegla številko 1.000 (Poročilo BID). INFLACIJA PADA skoraj po vsem svetu. Po statistiki OIT se je znižala zadnje leto v večini držav. Tudi Argentina je pri tem dosegla lepe uspehe. PODRAŽITEV MESA v Argentini. Povišica je bila občutna v mesnih podjetjih in samopostrežbi: od 0,5% do 6% v zadnjih dveh mesecih. V LATINSKI AMERIKI na sploh, je oznaka v znamenju napredka od 2,6%, nekoliko manj od 3,2 v letu 1991, kljub poslabšanju svetovne ekonomije. BID v svojem poročilu najbolje ocenjuje Čile, najslabše pa Brazil. 50 MILIJONOV oseb v Latinski Ameriki živi v izredni revščini, kljub gospodarskemu napredku in večjim socialnim pravicam. ČILE DOSEGEL ČUDEŽ. Čilski razvoj kaže, kaj zmore dobra vladna politika. Brezposlenost občutno pada. Ekonomija je dosegla zadnje leto skoraj 10% dosežkov, taksa brezposelnosti se je znižala od 20% na 4,4% od leta 1990 in inflacija je padla od 20% na 12,7 (Po The New York Times.) OBRTNA ZBORNICA SLOVENIJE, ki v državi zastopa obrtniške interese in skrbi za razvoj in pomoč obrtnikom, ima danes že okoli 50.000 članov. Med temi je 7.000 prevoznikov (14.000 tovornih vozil), 3.500 gostinskih obratov in 2.500 trgovin, (po Slovencu) VELIKO TON, MALO DENARJA. V koprski luki so v desetih mesecih pretovorili več blaga kot lani. Ker prevladujejo predvsem masovni tovori, je iztržek precej skromen. MALE VODNE ELEKTRARNE. V Sloveniji deluje 230 malih zasebnih hidroelektrarn, ki skupaj pridobijo 25 milijonov kilovatnih ur eletrične energije. V gradnji je še okrog 60 elektrarnic. Z njimi bodo dobili še dodatnih 66 milijonov kilovatnih ur eletrike. SLOVENSKE ŽELEZNICE V HUDI KRIZI. Po mnenju člankarja v „Slovencu" (22. marca) so poglavitni vzroki, ki so uničili sistem Slovenskih železnic namerni, ne le nesposobnost. Na slovenskih železnicah vlada popolna organizacijska zmeda. Kaže se tudi v tem, da je ta železnica dobesedno postala železnica pol pismenih. Veliko vagonov slovenske železnice je ostalo na drugih področjih bivše Jugoslavije. SREDNJA SOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM v Mariboru je med najboljšimi in najlepše urejenimi srednjimi šolami v Mariboru. Posebej odmevno je delo turističnega krožka, ki ga vodi doplomirana ekonomistka prof. Helena Cvikl. Vsi, ki se izobražujejo za turistične tehnike, se učijo še treh jezikov: angleščine, nemščine in italijanščine. Člani krožka so strokovnjaki za vodenje po Sloveniji in tujini. DESNICA BOLJ UPORABNA. „Slovenija potrebuje dobrega gospodarja; levica in ca je bolj uporabna." (A. Tomažič - Gospodarski vestnik) ZMANJŠANJE STROŠKOV v Argentini se zavlačuje. Zlasti vzgojno ministrstvo ni predložilo zahtevanega načrta za zmanjšanje stroškov. Po smernicah predsednika vlade, naj bi nobeno ministrstvo prekoračilo 90% svojega proračuna. PODRAŽITEV ELEKTRIKE. Konec meseca se bo električna tarifa zavišala med 10—12%. Nevarnost za prekinitev toka je zaenkrat odgođena. OPTIMISTIČNA NAPOVED. Gospodarski minister Cavallo je napovedal pomemben razvoj argentinske industrije. Dosegala naj bi letno 6% do leta 1995, potem pa do konca stoletja 5%. OBNOVITEV PROGE. Železniška proga Mitre, ki vzdržuje promet med Capita-lom in Cordobo, bo zopet obnovljena s pomočjo kreditov ene izmed cordobskih bank. TEŽKO VODO bodo proizvajali v novem industrijem podjetju, ki ga je zgradila Državna komisija za atomsko energijo v Arroyito, provinca Nuequén. PETROLEJSKI VOD od Puerto Hernandez do Concepcion in Talcahuano po Buta Mallin so zgradili s pomočjo konzorcija YPF S.A., Argentina, ENAP - Chile in Banco Rio, skupina podjetjij Pérez Corn-pane. MODERNI ČASI. „Bolj ko si moderen, težje je. Torej moraš biti tudi nekoliko bolj sebičen. Če je včasih sosed gradil hišo, so vsi pustili svoje opravke in mu priskočili na pomoč. Zdaj bo moral plačati, če bo hotel, da drugi delajo zanj." Thomas Sitepu, indonezijski finančnik. PREŽIVELA INDUSTRIJA. V knjigi uspeha bo treba obrniti stran. Zmagoslavje avtomobilske industrije, ki je dosegla lepe uspehe, stoji pred kruto resničnostjo: modelov je preveč, dobički preskromni, osebja mnogo preveč. Načrti za reforme niso imeli sreče. DRUGA NA SVETU je Francija s svojimi naložbami v tujini. Francoske firme imajo na tujem okoli 11.000 podružnic. V zadnjih letih so te vloge dosegale 85 milijonov frankov letno. NEVARNA IDEJA. V Italiji so za štiri največja zdravilišča osvojili idejo o združitvi ustanov z igralnicami. Dopoldne na pitje zdravilne vode, masažo in zdravniške preglede, popoldan in zvečer pa v igralnico, kar naj bi privabilo goste pri čedalje šibkejšem obisku. Izvedba teh idej bi pomenila hudo konkurenco za slovenska, ki imajo precej italijanskih gostov. DOBER ZASLUŽEK je imela Coca-Cola v prvem trimesečju 1993: 454 milijonov dolarjev, skoro trikrat toliko kot lani v isti dobi. Prav tako so se dvignili računi podjetja za 10,2%, na 3050 milijonov dolarjev. RAST V GOSPODARSTVU Francije se je zvišala za 1,2% v letu 1992. Privatna naložba pa je padla na 5,5% proti 2,6% v prejšnjem letu. DENARNI POLOM na Japonskem je proglasilo 1. 1992 kar 14.441 podjeti, kar pomeni 22% več kot leta 1991 po podatkih Teikoku Data Bank. Vendar se je število dolgov zmanjšalo za 4,2%, v isti dobi na 7,4 bilijone yens (63.486 milijonov dolarjev). VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 13. maja 1 dolar 108,51 SIT tolarjev 1 marka 67,38 SIT tolarjev 100 lir 7,31 SIT tolarjev Slovensko-hrvaški odnosi Meja s Hrvaško IDEOLOŠKI EKSKLUZIVIZEM Temelji prihodnjih slovensko-hrvaških odnosov so bili zgrajeni v obdobju, ko Slovenija ni imela dokončno oblikovane zunanje politike, zato v njej ni bilo jasno določenih prednostnih nalog, pa tudi jasnih ločnic med t.i. „jugoslovansko" in drugimi zunanjimi podpolitikami ne. Ideološki ekskluzivizem zmagovalcev ni niti dovoljeval oblikovanje učinkovitih podpolitik, saj je bilo sleherno opozarjanje na pomen jugoslovanskega prostora za prihodnji mednarodni položaj Slovenije izenačevano z jugoslovanstvom. Kučanovi pogovori s predsedniki nekdanjih republik pa so po tej isti logiki sodili v razčiščevanje med starimi partijskimi tovariši. Podcenjevanje jugoslovanskega vprašanja je vplivalo tudi na odnose s Hrvaško, saj je večina slovenskih politikov pričakovala, da bodo težave v odnosih med državama postopoma in samodejno izginile. ZGODOVINA NA OBLASTI Hrvaška politika je pri oblikovanju svoje strategije do jugoslovanskega prostora vedno upoštevala različne zgodovinske izkušnje, prihod zgodovinarja dr. Franja Tuđmana na oblast pa je le poudaril zanimanje za nekatere rešitve iz preteklosti. Za oblasti v Zagrebu je bil vedno pomembnejše tisto, kar se dogaja ali govori v Beogradu, kot pa tisto, kar meni ali prijateljsko svetuje Ljubljana. Zavezništvo s Slovenijo je bilo nekaj samoumevnega, srb-sko-hrvaški odnosi pa so terjali več naporov, končno, Tuđman se ni izognil vojni na hrvaških tleh, kljub temu, da je sebe videl v vlogi dr. Vlatka Mačeka, ki s Cvetkovičem, Miloševičem podpisuje nov zgodovinski sporazum. Skratka, za razliko od slovenske politike je hrvaška (tudi zaradi svojih notranjegospodarskih razmer in nerešenih mednacionalnih odnosov) mnogo bolj potrebovala Jugoslavijo in zato je pri večini svojih osamosvojitvenih korakih zamujala ali pa je posnemala nekatere slovenske korake. Za hrvaško politiko je bilo značilno predvsem prizadevanje, da bi se za vsako ceno izognila vojaškemu spopadu s Srbijo. CILJ AGRESIJE Ko se je začela agresija na Slovenijo, hrvaški politiki niso poslušali svojih generalov in so JLA dovolili, da z novimi enotami prestopi hrvaško-slovensko mejo. Pozneje so pojasnjevali, da je bil pravi cilj srbske agresije Hrvaška, zato niso hoteli izzivati sovražnika, hkrati pa so potrebovali več časa za oblikovanje lastnih obrambnih sil... Tuđman se je dejansko uštel, ker je upal, da bosta njegova pogovora z Miloševičem zadostovala za rešitev srbskega vprašanja v t. i. Krajini ter za delitev Bosne Hercegovine. Danes je sicer težko natačno določiti, v kateri fazi srbsko-hrvaškega vojaškega spopada na tleh Hrvaške je bila izoblikovana strategija odnosov s Slovenijo, toda z gotovostjo lahko ugotovimo, da hrvaški politiki slovenskega vprašanja niso izločili iz svoje „jugoslovanske" politike. Zanje sta na območju nekdanje Jugoslavije le dva enakopravna partnerja: Hrvaška in Srbija, drugi pa so lahko le del interesnih sfer obeh „velikih". Aktualna otoplitev ali zamrznitev odnosov, denimo s Slovenijo, pa je vselej odvisna od dosežkov ali potreb na drugi strani. Incidenti v Piranskem zalivu, polemike o Trdinovem vrhu, o avtocesti Šentilj-Zagreb in druge težave so izbruhnile, ko so Hrvati izgubljali na svojih ali bosanskih frontah ali pa so bili pod pritiskom mednarodne skupnosti. SEČNJA GOZDOV, OBDAVČITVE Iz nekaterih lanskoletnih izjav predsednika Tuđmana je prav tako razvidno, da so imele hrvaške oblasti že veliko prej u-strezen seznam spornih vprašanj v odnosih s Slovenijo. Tuđman je osebno že pred nekaj meseci napovedal sečnjo gozdov na Snežniku, polemike okrog Trdinovega vrha, hrvaške oblasti so napovedale obdavčitev slovenskih vikendov in podobno. Zanimivo je, da so že med prvim srečanjem Kučana in Tuđmana na gradu Strmol, ki je bilo posebej posvečeno prihodnjim odnosom med novima neodvisnima državama, najvidnejši hrvaški politiki celo pred časnikarji, prek šal in neformalnem pogovoru z gostitelji omenjali Piransko avtocesto, predlagali, da se cestna povezava med Lendavo in Koprom zgradi po „južni" smeri prek Zagreba in Karlovca; takrat je bila aktualna tudi povezava med Reko in Trstom. KDO POVROČA SPORE? Spore med Slovenijo in Hrvaško povzročata dve temeljni skupini interesov: gospodarski ter politični in ozemeljski na območju nekdanje Jugoslavije. Strukturi slovenskega in hrvaškega gospodarstva sta si precej podobni, enako je tudi z gospodarskimi cilji in trgi. Obe državi stavita na razvoj turizma, obe imata razvito ribištvo in pomembna pristanišča, pa tudi rafinerije nafte, relativno razvito predelovalno industrijo in podobno. Obe državi imata podobne infrastrukturne probleme, predvsem s cestami, kjer pa se interesi za različne povezave z Evropo že precej razlikujejo. Podobno je najbrž tudi z elektronsko industrijo in celo vrsto drugih panog. Torej gre za konkurenčni gospodarstvi, ki sta enako prizadeti zaradi izgube tretjih, nekdanjih jugoslovanskih trgov. Vse našteto povzroča objektivne težave in tudi nestrpnost, še posebej s hrvaške strani, ki je v preteklosti podpirala odpiranje obratov slovenskih podjetij v obmejnih krajih, saj so ti zagotavljali stabilno demografsko strukturo in razvoj teh območij, danes pa so tudi ti obrati prehuda konkurenca v vojni precej uničeni hrvaški industriji. MIR, VARNOST NA BALKANU Še občutljivejši problem je odnos do vojne v Bosni in Hercegovini. Slovenija je zaradi bližine vojne in lastnega interesa, da se v svetu predstavi kot mirna, varna, sodobna demokratična država neštetih gospodarskih priložnosti, zainteresirana za čimhitrejši konec vojne na Balkanu in stabilizacijo gospodarskih in političnih razmer na tem območju. Kot članica nekdanje federacije ima pred tujino tudi posebno odgovornost, da se na tem območju zavzema za pravične in zakonite rešitve, ki bodo usklajene z mednarodnimi listinami in načeli .mednarodnega prava. Kot mlada neodvisna država ter članica Organizacije združenih narodov je tudi zavezana spoštovanju teh načel. Slovenija in Hrvaška se razlikujeta tudi po tem, kako ju vidi svet. Tuji dejavniki pričakujejo od slovenskih politikov predvsem natančne informacije in pojasnila o razmerah na Balkanu, Hrvaško pa štejejo med države, ki so vpletene v vojno v Bosni in Hercegovini. Hrvaška tudi sama ne skriva, da ima na ozemlju Bosne in Hercegovine posebne strateške interese, ki jih, čeprav tega ne priznava, skuša uresničiti na temelju dogovorov s Srbijo. S stališča formalnega in mednarodnga prava je takšna politika nujno hcgemonistična, ko pa je enkrat že takšna, potem ni več realno pričakovati, da se bo v odnosu do drugih Prva dva dneva (5. in 6. maja) tridnevnega sestanka mešane slovensko-hrvaške delovne skupine geodetov za določitev državne meje so člani usklajevali približno 281 kilometrov dolgo mejno črto med državami. V dveh dneh so pregledali okoli 110 listov tako imenovanih temeljnih topografskih načrtov v merilu 1:5000, ki bodo podlaga za določitev meje v „kabinetih" (ko bosta obe delovni skupini uskladili vsa morebitna sporna vprašanja na zemljevidih, bosta stvari preverili in uskladili še na terenu). Na vseh omenjenih topografskih partnerjev ali konkurentov bistveno spreminjala. In to je prav gotovo eden izmed najpomembnejših naukov, ki jih lahko povzemamo iz analiz slovensko-hrvaških odnosov. Vse drugo: denimo medijska vojna, obmejni incidenti, polemične izjave politikov... so le spremljevalci neke politike, torej samo posledica in ne vzrok za poslabšanje odnosov med Slovenijo in Hrvaško. KAJ STORITI, DA BI SE TI ODNOSI IZBOLJŠALI? Od lanskega 15. julija ima Slovenija tudi uradno lastno strategijo odnosov s Hrvaško, tako da so zdaj na vrsti predvsem diplomati in strokovnjaki. Vsekakor pa bi bilo zelo dobro, če bi Slovenija izoblikovala širšo strategijo, ki bi zajela tudi jasno opredeljene strateške interese naše države na Balkanu. Med temi interesi so politični morda še namanj pomembni, bistveno je predvsem to, da vemo, kaj hočemo. Zanimivo je, da se je, denimo, slovenski zunanji minister Peterle v zadnjih tednih intenzivno ukvarjal z našimi odnosi s Hrvaško, da je finančni minister Gaspari v intervjuju za beograjski tednik Vreme napovedal vrnitev Slovenije na tamkajšnje trge, ko bodo za to seveda ustvarjeni dejanski pogoji. Kdo ve, morda se bodo slovensko-hrvaški odnosi izboljšali šele takrat, ko bo Srbija ponovno postala pomembna zunanjetrgovinska partnerica Slovenije?! IN št. 12 kartah je označen potek meje med sosednjima državama na območju občin Šmarje pri Jelšah, Brežice, Krško, Novo mesto, Metlika, Črnomelj in pretežni del občine Kočevje. Podobno kot na prejšnjem sestanku obeh delovnih skupin sredi marca v Zagrebu (na njem so usklajevali mejo na odsekih od madžarsko-hrvaško-slovenske tromeje do meje občine Šmarje pri Jelšah) naši pogajalci tudi na tokratnem srečanju ne pričakujejo večjih nesoglasij med geodeti z obeh strani meje. Do teh prihaja predvsem zaradi tehničnih razlogov, kot so razlike pri vrisovanju na zemljevide, pri njihovem tiskanju in podobno. Vsa morebitna odprta vprašanja bodo potem strokovnjaki iz obeh delegacij vnovič preverili. Čeprav si marsikdo misli, da je z uskladitvijo v meddržavni komisiji delo že bolj ali manj opravljeno, pa to ni res. Na podlagi kartografske dokumentacije bodo določili mejo in z začasnimi lesenimi količki (zabitimi v tla) označili začasno mejo. Pri tem postopku bodo morali pisati natančen zapisnik, v katerem bodo poleg drugega določeni azimuti posamezne točke itd. Skratka, položaj posamezne točke mora biti opisan tako natančno, da lahko pristojni organi kadar koli zamenjajo označbe, če je potrebno. Razdalja med posameznimi točkami oziroma mejnimi kamni naj bi bila tolikšna, da se vidi od enega do drugega mejnega kamna. Čeprav ni pričakovati hujših zapletov z določitvijo meje na omenjenem območju, pa bo izvedencem najbrž kar nekaj preglavic povzročila razmejitev ob mejni reki Sotli. Znano je namreč, da je reka Sotla v preteklosti na posameznih krajih precej spremenila strugo. V teh primerih se bo naša stran poskušala dogovoriti s sosednjo o tem, da bodo posamezne sporne površine natančno izmerili in poskušali dobiti enakovredno zamenjavo. Problem lastnikov, ki imajo svoja kmetijska zemljišča na obeh straneh meje, pa bodo reševali z dvolastništvom, tako kot je to na primer rešeno s preostalimi tremi sosednjimi dražavami — Avstrijo, Italijo in Madžarsko. Na omenjenem območju je tudi Trdinov vrh na Gorjancih, ki je že dalj časa razlog za dokaj polemične razprave o tem, kateri državi pravzaprav pripada. O tem na komisiji bržkone ne bodo razpravljali, saj gre za problem, o katerem se bodo morali dokončno dogovoriti najvišji predstavniki obeh držav. Mogoče vas bo zanimalo vedeti, da... — da je v Buenos Airesu predaval podjetnikom bivši sovjetski premier Gorbačov, vstopnica pa je veljala 500 dolarjev... — da so v zadnji številki goriške publikacije Incontri culturali mitteleuropei prispevki treh slovenskih sodelavcev... — da je v nedeljo, 21. marca potekala v Gorici spominska počastitev msgr. Igina Valdemarina, dogoletnega rektorja malega semenišča, kjer je med vojnama študiralo tudi na stotine slovenskih dijakov, in da je ob tej priliki izšel zbornik o njem... Mladika, Trst, št. 2 HRVAŠKA K { Ìa*> /* Suhor 1 \ f pri MetlikiVtr Brezovica > VA JuSinja vas 1 | SLOVENIJA \ tilamna Bojanja vas w vas • Metlika km 2 ^GABRJE «JUGORJE Sv. Miklavž . Trdinov SLOVENIJA m HRVAŠKA Ar V F 1 km 2 NOVICE IZ SLOVENIJE PREJELI SMO V OBJAVO Menišija svojim žrtvam LJUBLJANA — Letalska družba Adria Airways je v svojem poletnem voznem redu vstavila nakaj novosti: njihova letala vozijo dnevno na progi Ljubljana-Zürich, dvakrat tedensko v Rim in prav tolikokrat v Manchester. Za vse polete uporabljajo šest letal, preostali del flote s posadkami in tehničnim osebjem pa so oddali v najem: dve letali v Grčijo, dve v Veliko Britanijo in po eno letalo v Turčijo, Francijo in Tunizijo. ŠEMPETER PRI GORICI — Na odseku za plastično in rekonstruktivno kirurgijo šempeterske bolnišnice so uspešno prisili (opravili revaskulacijo in replantacijo) odrezano roko nazaj na zapestje. Operacija je trajala osem ur, vendar zanje take vrste posegi niso novost, saj jih delajo že 13 let. NOVO MESTO — Dobili so novega župana. Občinska skupščina je zbrala Francija Koncilijo na podlagi dogovorov članov nekdanje koalicije Demos. Koncilija je, kakor prejšnji župan, iz vrst SKD. GORNJA RADGONA — Obe mesti na obrežjih Mure, avstrijska in slovenska Radgona, sta pripravili celodnevno srečanje, na katerem so se vrstile športne in kulturne prireditve. Organizatorji so bili navdušeni nad izidom in odločili, da bodo še naprej prirejali taka srečanja, ki so jih imenovali Pozdrav sosedu. LJUBLJANA — Lutkovno gledališče Ljubljana je lani imelo čez petsto predstav tako v Sloveniji kot na gostovanjih po svetu, med drugimi v Pakistanu. Za letošnji avgust pa pripravljajo nastope v Južni Koreji, kjer bo 5. mednarodni lutkovni festival. TOLMIN — Zaradi zmanjšanja vodnega toka v reki Soči — kot smo že pisali v prejšnji številki našega tednika — je tolminska ribiška družina odločila, da je od maja v zgornjem porečju prepovedana uporaba blestivk (kovinska vaba; v španščini „senuelo"). S tem hočejo preprečiti prevelike škode v plitvih vodah, ki ne dopušča ribam zadostnega premikanja in se hkrati približali idealom turističnega športnega ribolova. Zato bodo najbrž v prihodnjem letu prepovedali še uporabo zausti. NOVO MESTO — Iz tovarne Revoz so že začeli voziti serijsko izdelani renault elio. V Revozu izdelajo (sestavijo) po deset vozil na dan. Najprej so dobivali karoserije iz Flinsa, zdaj pa uporabljajo že v Sloveniji izdelana ohišja. Lani je Revoz prispeval pri trgovanju s Francijo skoro 450 milijonov dolarjev izvoza in okoli 350 milijonov uvoza. Pravijo, da se bo z novim pogodbami letos razlika še povečala. LJUBLJANA -— V Sloveniji je okoli 26.000 kilometrov vodotokov, ki potrebujejo stalnega vzdrževanja. Ekonomsko stanje Slovenije pa ne dopušča, da bi iz proračuna „pritekalo" zadosti denarja, zato pravijo, da more vsako malo večje deževje povzročiti verižna rušenja v vodotokih in naravnih strugah ter obrežjih. LJUBLJANA — Ameriški Orpheus Chamber Orchestra se je med svojo evropsko turnejo ustavil tudi v Sloveniji in nastopil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. 26-članski ansambel igra že od leta 1074 s to karakteristiko, da nima dirigenta. Predstavil se je z deli Haydna, Beethovna, Rossinija in Bartoka. MARIBOR — Na odru domačega Narodnega gledališča je režiser Tomaž Pandur predstavil Dantejevo Božansko komedijo v treh večerih: Pekel, Vice in Nebesa. Prevod je (Jr. .Andreja Capudra, ki pa ga je dramatiziral Nenad Prokič. Poročila pravijo, da to ni navadna teatraližadja, saj je od pesnitve ostala le kaka četrtina verzov, da so vstavljene nekatere nove nedantejevske figure, ki naj bi posodobile to poetično stvaritev. LJUBLJANA — Delegacija Slavističnega društva Slovenija je bila sprejeta pri predsedniku Milanu Kučanu in mu pred- stavila potrebo, da bi v državnem zboru obravnavali probleme domačega jezika. Pravili so, da je po letu 1990 zelo upadla skrb za slovenščino in narasla brezbrižnost do hudega jezikovnega onesnaževanja. Zato želijo od državnega sveta in vlade pravno zavarovanje rabe slovenskega jezika, inšpekcijske službe in primemo usposobljene učitelje in profesorje za šolo. LJUBLJANA — V vrsti svetovni opernih novitet bo ljubljanska Opera nastopala na Praški pomladi 1994 z novo opero Janija Goloba Krpanova kobila. LJUBLJANA — Založba Ognjišča je izdala knjigo Visoka pesem gora, knjiga z dvesto fotografij slovenskih gora. Poslikal jih je fotograf Franc Stele in jim dodal citate iz Svetega pisma, prof. Lojze Peterle pa je napisal poetično besedilo o svoji ljubezni do narave, do gorskega sveta. Članek je preveden v pet jezikov. LJUBLJANA — V pivovarni Union so namestili tri nove fermentorje. So to ogromni kovinasti valji: v vsakem bo naenkrat vrelo 3.500 hektolitrov piva. Valje so kupili v nemškem Ludwigsburgu, pripeljali so jih pa najprej po Donavi do Bratislave, od tam pa s tovornjaki do Dolge vasi. Pivovarna je nato kupila še devet takih fer-mentorjev. LJUBLJANA — Sklad za solidarnostno pomoč otrokom z rakom je organiziral prodajno razstavo z deli slovenskih likovnih umetnikov. Kar osemdeset jih je podarilo svoja dela za to priliko. Sklad bo z izkupičkom kupil dve stanovanji, v katerih bodo lahko prenočevali starši otrok na zdravljenju, iz oddaljenih krajev. LJUBLJANA — V Cankarjevem domu je bila odprta razstava Podobe domišljije, na katerem so predstavili ustvarjalce otroških ilustracij iz enaindevetdesetih držav. Pravzaprav je to ponovitev 10. Mednarodne razstave otroških ilustracij Särmede v Italiji iz lanskega leta. GROSUPLJE — Kljub zagotovilu občinskih oblasti, da bo odlagališče v Ste-hanu zaprto in sanirano do 1. maja 1977, so vaščani iz bližnjih Spodnjih Duplic, Spodnjega Blata in Gatine na lastno pest smetišče večkrat zaprli in preprečili odlaganje smeti. Občina je odločila, da bo prijavila vaščane, ki so pri tem sodelovali, na sodnijo zaradi motenja posesti, onemogočanja opravljanja dejavnosti in za povračilo povzročene škode. SOLKAN — Pred sedmimi leti so Solkanci dosegli, da na Soči Italijani niso smeli postaviti jeza v kraju Podgora, ker bi to povzročilo resne probleme na slovenski strani zaradi 4-metrskega nihanja rečne gladine, potopitve sedanjih bregov Soče, ogroženosti brežin in nekaterih objektov ter spremembe vodnega režima. Zdaj kaže, da so v Italiji spet oživili takratne načrte in v Solkanu so tudi začeli pritiskati na svoje predstavnike in državne oblasti, da se prepreči možna gradnja tega jeza. LJUBLJANA — V Cankarjevem domu je bil razstavljen glavni oltar iz podružnične cerkve sv. Tomaža v Straži na Dolenjskem. Je to tipičen baročni oltar iz leta 1721 z akantovim ornamentom. Na ogled je bil po sedmih mesecih intenzivnega restavratorskega dela. ŠTATENBERG — Na znanem gradu v bližini Ptuja so se v sedemdesetih letih v mesecu septembru začeli zbirati literati iz cele Slovenije. Sčasoma je — tudi zaradi političnih in državnih sprememb — zanimanje začelo upadati in na lanskih srečanjih že kazalo, da bo popolnoma zamrlo. Vendar so se pod vodstvom pesnika Marjana Pungartnika in mlajših literatov lotili poživiti ta debatni klub. Letos bo na trodne-vnem srečanju tema okrogle mize generacijski konflikt. Menišija se imenuje naša pokrajina, ki so ji dali ime menihi iz samostana Bistra pri Borovnici in katere središče je vas Begunje. Bili ste prav gotovo že seznanjeni z vestjo, da pripravljamo dostojen spomenik žrtvam rdečega nasilja, ki so bile v groznem trpljenju pokončane v našem okolju. Obračamo se na vas, s sprošnjo, da nam pomagate, ker so nam za ta spomenik potrebna finančna sredstva. V ta namen smo odprli bančni račun: Ljubljanska banka agencija Cerknica, 50100-620-133-029-72702-20569/92 Nekateri so se tej prošnji že odzvali. Srčno pričakujemo, da se boste njim pridružili še mnogi drugi! Načrtujemo, da bi spomenik blagoslovili za farno žegnanje v mesecu avgustu 1993. Spomenik bo postavljen na pokopališču v Begunjah. V Menišiji je bilo pobitih čez 200 ljudi, to je četrtina prebivalcev, kar pomeni, da je bilo prizadetih 112 domov. So hiše, kjer ni sedaj nikogar več. Spomenik bo tudi zanje. Stal pa bo tudi za vse tiste, ki so zaradi posledic grozodeljstev osamljeni morali še dolga leta trpeti huda križeva pota. Vsak dan mi prihajajo v spomin dnevi grozot. Ne morem in ne morem si predstavljati, da je za malo Menišijo bilo mogoče toliko gorja. Spominjam se in se sprašujem, kdo je krivec teh gnusnih dejanj. Ker je bilo izvajalcev teh del v Menišiji premalo, so prišli pomagači iz sosednjih krajev, da so izvršili satanski posel. Mislim na dela po „osvoboditvi": IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI Nad. s 2. str. interesov argentinske države, marveč le lastne interese in morda le še interes skupine, ki ji pripadajo, je tudi vidno. Ob vsem tem sedaj izgleda, da je Menem le spoznal, kako mu škodujejo ti „prijatelji" in kakšna je cena petolizništva, ki ga obdaja, ki pa mu je kaj malo mar poštenost in vestnost. Še dvoje omemb ob tej zadevi. Prva: škandal ni nastal slučajno. Rado se zgodi, da v bližini kakih notranjih volitev, zaradi medsebojnega trenja ali rovarjenja, včasih tudi iz maščevanja, pridejo na dan skrivnosti, ki bi sicer ostale zakopane. To je sad že večkrat omenjenega političnega „kanibalizma", ki je sicer grd pojav, a v teh primerih rodi zaželene posledice: da se razve in razkrije gniloba, skrita za zidom oblasti. Druga: spričo teh pojavov je mendoški senator in predsedniški predkandidat Octavio Bordon predložil zakonski osnutek, po katerem na bi število „političnih" poslanikov, ki jih sme imenovati predsednik, omejili na 10% celotnega kadra poslanikov. VOLITVE SE BLIŽAJO In v vseh strankah se nanje pripravljajo. Na primer liberalci, zbrani v UCeDé, imajo svoje težave. Zaradi prvotne tesne povezave z menemizmom, ki jo še vedno pooseblja večje število liberalnih funkcionarjev v vladi, je izhlapela tista prvotna gonilna sila, ki je Alsogarayeve družabnike postavila dejansko na tretje mesto v argentinski politični pozornici. Če pomislimo, kakšne izredne Uspehe so želi zlasti v prestolnici, moremo le obžalovati klavrno usodo, ki jo sedaj doživljajo. V tem razvoju so liberalci tudi ostali brez vidnih in splošno spoštovanih osebnosti. V tej krizi osebnosti, ki je lastna domala vsem političnim strankam, so tudi oni segli po „izvenstrankarskih figurah". Za poslanske .. .mislim na križev pot moje strpinčene stare matere Dehinče, ki je bila vržena s kozolca, vsa ranjena od padca in grobega pretepanja, vlečena nato v Cerknico in ubita med potjo. ...mislim na morilsko ekspedicijo nad naše mladoletnike. V strašnem trpljenju, na poti čez Kamno Gorico po izpustitvi iz Teharij jih je bilo pobitih čez 40! . ..mislim na vandalsko skrunjenost grobov ubitih vojakov. ...še mnogi drugi kruti primeri se mi vrstijo pred očmi! Spomenik bo kraj molitve in podoba duhovne lepote, ki jo nosimo v naših srcih. Na dan blagoslovitve bomo molili za naše rajne. Molili bomo tudi za tiste, ki so morali zaradi terorja v tujino in so živeli v pričakovanju na vrnitev, pa je ne bodo nikdar doživeli. Mnogi sploh ne vedo, da ni nikogar več, ki bi jih še pričakoval. Molili bomo za vse tiste, ki žive v upanju, da se jim vrnejo njihovi dragi, pa ne vedo, da nimajo nikogar več pričakovati. Prosil bom Mater božjo, naj pomaga njim, ki so podivjali nad našim narodom, da priznajo in obžalujejo svoja grozotna dela, da dobijo milost sprave v prizadetem srcu, da ne odidejo s tega sveta kot levi razbojnik. Prosil bom, da se vrnejo med nas ljubezen, mir in sožitje in da se krvava zgodovina nikdar več ne ponovi. Bodimo si vsi bratje in sestre, saj nas veže kri naših mučenikov! Tomažičev France Francija kandidate so izbrali na provinci Buenos Aires Pattija, bivšega znanega policijskega komisarja, a ga je zaradi tožbe enega sektorja stranke volilno sodišče onemogočilo. V prestolnici pa so segli po bivšem županu za časa vojaškega režima (brigadir Cacciatore), pa niso dosegli, da bi ga kot izven-strankarsko figuro potrdili dve tretjini strankinih voditeljev. Tako se jim je zaradi notranjih prepirov žalostno izjalovil poizkus pritegnitve novih osebnosti, kar je danes moda v argentinskih strankah. Obe večji in skoraj novi levi formaciji, Južna fronta in Široka fronta (Frente del Sur in Frente Amplio) se zedinjata v veliko fronto (Frente Grande). To naj bi bila koalicija neštetih levičarskih strančic, povezanih z odcepom levega peronizma, zbranega okoli prej poznane „skupine osmih". Če do povezave pride, bomo znova imeli močnejšo levičarsko fronto. Izgledi za uspeh so lepi, a tradicionalno je levica atomizirana. Radikali nadaljujejo s svojo notranjo borbo. A nekaj se je le premaknilo. Čeprav je Alfonsin zmagal na listini delegatov v strankarsko konvencijo, je zmaga koalicije Storanija in Caselle za strankino vodstvo v provinci in za poslanska kandidatna mesta pokazala, da bivši predsednik ni več tako priljubljen niti pri lastnih ljudeh. Istočasno pa raste ugled De la Rua. Zato je córdobski guverner Angeloz ponudil, da bi članom predlagali izbiro med njim in De la Rua: najbolj voljeni bi kandidiral za predsednika, drugi pa za podpredsednika na volitvah leta 1995. Verjetno bo do take poravnave tudi prišlo, s čimer bi stranka žela lep uspeh. Rešeno bi bilo najbolj pereče vprašanje, v čemer pri peronizmu še ni govora, zlasti potem, ko je Njenem znova javno potrdil, da hoče biti predsednik do leta 2001. Ta želja pa doživlja zapreke, izid notranjih volitev v prestolnici. Menemov kandidat Erman Gonzalez je sicer zmagal, a Digón, ki sta mu botrovala Bordon in Lorenzo Miguel, je dosegel lepo manjšino. Tega ne smemo izgubiti izpred oči. še je čas za vložitev zahtevka za denacionalizacijo vaših nepremičin v Sloveniji! Ponujamo vam pomoč. Alejandra Iglič Šef. Glavarjeva 45. 61000 LJUBLJANA - Tel.: (38-61) 347-808, Fax: (38-61) 311-362 Proyectos de Informatica S.A. - Avditorija pri kompjuterjih, programe 3419/91 D.G.I. - Franci Šturm - Emilio Mitre 435 -13. nadstr. „D" - Capital - Tel.: 433-1713 PSIHOANALIZA Psihoanalitični konzultorij; lic. psih. Marko Mustai; Santa Fé 3228, 3° „M" — Capital —Tel: 83-7347 in 826-5005. ELEKTRONIKA Električni material za industrijo in dom. Elektro Ader - Franci Jarc. A v. Ader 3295 - Munro; Tel.: 766-8947 / 762-1947 DENAR S.R.L. - Kocmur in kompjuterji Tel./Fax: 942-8681/943-6023 ZOBOZDRAVNIKI Viktor Leber - splošna odontologia, implantes óseo-integrados; sreda in petek, od 14 do 18; Belgrano 3826 - 7. nadstr. „B" - San Martin - Tel.: 755-1353. TURIZEM Alas Tour Vam nudi po ugodnih cenah potovanja po Argentini, svetu in v domovino, tudi skupinska. Na uslugo Vam je Juan Kočar. Rivadavia 5283 - Loc. 34 - Tel.: 903-4006. Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta enk - Tel.: 762-2840. LEGAJO NQ 3545-82 Počitnice, izleti in potovanja v domovino informacije, hotelske namestitve, avtobusni prevozi, posredovanje vizumov in menjalnica. H. Yrigoyen 2742 - San Justo - Tel.: 441-1264/1265 ARHITEKTI Arh. Aleksander Jure Mihelič - Načrti in vodstvo novih zidanj in prenovitve v Buenos Airesu, Miramaru in okolici. Tel.: 631-9600 in 0291-22977. ADVOKATI dr. Katica Cukjati — odvetnica - ponedeljek, sreda, petek od 17. do 20. ure - Roque Šaenz Peha 3245 -(1752) Lomas del Mirador - Tel.: 652-1910. dr. Vital Ašič — odvetnik - ponedeljek, sreda, petek od 18 do 20 - Don Bosco 168 - San Isidro - Tel.: 743-5985. dr. Franc Knavs — odvetnik - ponedeljek, to-ek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E" -Capital - Tel: 476-4435; tel. in faks 46-7991. dr. Mariano Radonič, odvetnik, od ponedeljka do petka od 17 do 20 ure, Mar del Plata in okolica. Olavarria 2555, Mar del Plata (7600) Tel.: (023) 51-0180/0177 SANITARNE NAPRAVE Sanitarne in plinske naprave — privatne - trgovske - industrijske - odobritev načrtov — Andrej Marolt - Avellaneda 216 - San Miguel - Tel.: 664-1656. ŽADOM REDECORA - Celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge - Bolivar 224 - Ramos Mejia - Tel.: 654-0352. Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Péguy 1035 - (1708) Morón. Alpe Hogar — Stane Mehle - vse za vaš dom - L. Vernet 4225 - (1826) Rem. de Escalada - Tel.: 248-4021. Garden Pools — konstrukcije bazenov - filtri -avtomatično zalivanje - Andrej Marolt - Pte. Illia (Ruta 8) NQ3113 - (1663) San Miguel - Tel.: 664-1656. Slovenija 16. maj - Kočevski Rog - Slovenska vojska prvič praznovala svoj praznik. 17. maj - Romunski predsednik Ion Iliescu je končal štiridnevni obisk v Sloveniji, na pogovor s predsednikom Milanom Kučanom pa je iz Sarajeva dopotoval predsednik BiH Alija Izetbegovič. 17. maj - Parlamentarna komisija državnega zbora za preiskavo o sumu zlorabe javnih pooblastil podjetja HIT je v ponedeljek sprejela „pravila igre" oziroma za svoje nadaljnje delo. 18. maj - Slovenijo je obiskal podpredsednik Evropskega parlamenta Jack Stewart-Clark, sestal pa se je tudi slovensko-japonski gospodarski svet. 18. maj - Začela se je 8. seja državnega zbora RS, ki si je zadal približno 50 točk dnevnega reda. 19. maj - Poslanci državnega zbora so zavrnili zahtevo za izločitev Marjana Podobnika, Iva Hvalice in Marjana Poljšaka iz članstva komisije za parlamentarno preiskavo. SPOMINSKA PROSLAVA JUNAKOV 6. junija 1993, ob 16« uri V cerkvi — sveta maša Pred spomenikom - - položitev venca V dvorani • • .-.G:-.•••••. . -. .v.. , : - govor: Martin Kovačič „Po njih zaznamovani." Poklon v poeziji in pesmi. Režija: Frido Beznik j Slovenska hiša - Ramón L. Falcón 4158 - Buenos Aires J „Šel bom v dobre gostilne, šel bom med dobre ljudi...!!!" ANDREJ ŠIFRER POSLOVILNI KONCERT V soboto, 29. maja, ob 22. uri NA SLOVENSKI PRISTAVI Rep. de Eslovenia 1851 - Castelar „...Ostani z nami, ostani z nami do jutra...!" Slovenska kulturna akcija 1. kulturni večer Ob 60-letnici Duhovnega življenja Predavanje in razstava - Slovenska hiša, 29. maja ob 20. uri 2. kulturni večer Andrej Makek; razstava akvarelov Slovenska hiša, 5. junija ob 20. uri Sodeluje: ROCK & POLKA GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385 -1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - Tel.: 325-2127. Kreditna Zadruga SLOGA — Bmé. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bmé. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Repüblica de Eslovenia 1851 - Uraduje od sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek). v kratkem 19. maj - V organizaciji Zadružne zveze in Kmečke zveze so kmetje postavili številne zapore po slovenskih cestah in naslenji dan izjavili, da je protest uspel. 20. maj - Na obisk v Slovenijo so prispeli direktor urada Združenih narodov v Ženevi Vladimir Petrovski, predsednik luksemburške vlade Jacques Santer, delegacija nemške dežele Hessen in delegacija nemške zveze sindikatov. 20. maj - Na slovenski obali se je pričela dvodnevna ameriško-slovenska poslovna konferenca, na Bledu pa je bilo letno zasedanje bančnega Eurobanking. 21. maj - Predsednik Milan Kučan je na Bledu odprl mednarodno konferenco o manjšinah in mejah v novi Evropi. 21. maj - Z govorom zunanjega ministra Lojzeta Peterleta se je ob navzočnosti približno stotih uglednih politikov in strokovnjakov pričelo plenarno zasedanje konference o manjšinah v Evropi. 22. maj - Prva obletnica slovenskega članstva v OZN. Vodoravno: 1. Brez moči. 5. Obel lik. 9. Čm ptič z rumenim kljunom. 12. Slok, visok. 14. Nečast. 16. Klanje prašiča, kmečki praznik. 18. Brez možnosti izhoda. 20. Z nečim opleta. 21. Bolj veliko. 22. Tekočina, ki se pretaka po živem organizmu. 24. Rimski bog ljubezni. 26. Zapeljiva žival v raju. 28. Kratica za natrij. 29. Polita. 31. 3. sklon zaimka ONA. 32. Prizorišče v gledališču. 34. Bere. 35. Zgrajena stena. 36. Rešili. 38. Izdajalski apostol. 40. Vrsta tekstilnega vlakna. 41. Z udarci rezala. 43. Lakomen. 45. Glinasta. 47. Jezusova babica. 48. Očka. 49. Mali prerok. Navpično: 1. Kratica za „sveti". 2. Podoba, oblika. 3. Najmanjši deli kemičnega elementa. 4. Brez barve. 6. Nedoločni šte-vnik. 7. Površinska mera. 8. Govori neresnico. 9. V starih časih metalno orožje. 10. Nezrelega vedenja. 11. Čebelje gnezdo. 13. Suvam zrak iz nosa, ker sem prehlajen. 15. Domača žival. 17. Napoji s tekočino. 23. Pevec v Finžgarjevem romanu „Pod svobodnim soncem". 25. Vidni organ. 27. Verdijeva opera. 29. Doraslo, razvito. 30. Nazori, dogme. 33. Nauk o nravnosti. 35. Železniška postaja vzhodno od Ljubljane. 37. Udomačena žival v Andih. 39. Deležniška oblika glagola DATI. 40. Poželenje. 41. Pojé, použije. 42. Rimski pozdrav. 44. Latinski veznik. 46. Vzklik. Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Eslovenia Unida Redaction y Administración: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telèfono y Telefax: (54-1) 643-0241 Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj Correo Argentino Sue. 7 FRANQUEO PAGADO Concesión N” 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N® 3824 Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 85.462 Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa S 60; ZDA in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 100 USA dol.; obmejne države Argentine 90 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 75 USA dol. (jČeke na ime „ESLOVENIA LIBRE"^) Stavljenje in oblikovanje: MALIVILKO - Telefax: (54-1) 362-7215 TALLERES GRÄFICOS VILKO S.R.L. Estados Unidos 425 - Tel/Fax: 362-7215 (1101) Buenos Aires PETEK, 28. maja: Koncert Andreja Šifrerja v Mendozi ob 20. uri SOBOTA, 29. maja: Koncert Andreja Šifrerja na Pristavi ob 22. uri. Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. v Slovenski hiši. Kulturni večer SKA: Ob 60-letnici Duhovnega življenja ob 20. v Slovenski hiši. NEDELJA, 30.maja: Koncert Andreja Šifrerja v Barilochah ob 19. uri. Občni zbor slovenskega doma Cara-pachay ob 11. uri SREDA, 2. junija: Spominska proslava ZSMŽ z govorom Jože Andrejak ob 17. uri v Slov. hiši. SOBOTA, 5. junija: Kulturni večer SKA: Andrej Makek: razstava akvarelov, ob 20. v Slovenski hiši. NEDELJA, 6. junija: Spominska proslava junakov ob 16. uri v Slovenski hiši.