t gospodarske, obrtniške m narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta t gold.; pošiliane po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kre Ljubljani v sredo 6. novembra 1872. Obseg: Kdaj je bolje sadna drevesa presajati, v jeseni ali spomladi? in kako jim jamo kopati? Gospodarske skušnje Kako stojimo z živinskimi kugami? Pravila hranilnice. (Dal.) Osnova političnega programa za državno- pravno stranko v Avstriji. — Goror prof. Greuterja v 6. seji avstrijske delegacije v Peštu. skupščini Matičinega odbora 31. okt. 1872. Dopisi. Novičar. Poročilo o XXVII Gospodarske stvari Kdaj bolje sadna drevesa presajati češnje, češplje, breskve po 40 solđov čez seženj (klaftro) visoke, druge pa vse po 30 soldov. Na Kokrici na Gorenskem. — Andrej Net. v jeseni ali spomladi? in kako jim jamo kopati? več Přišel je čas ; ko so drevesca zaspala in ne čutijo * 7 kaj se ž njimi godi. Gospodarske skusnje. Dober kup prijetno vino se za dom napravi tako-le Gas dre ves. Je tedaj zdaj spregovoriti o presajanji Vzemi î funt (libro) b in 1 funt krhlj fr j a b e 1 k 7 oboj deni v čeden lonec ; v vlil 10 bokalov vode ktereg si Skušnja nas uči, da je jesensko presajanje naj- zraven more Cez bolje zato, ker se korenine in prst vležejo; dni daj to stati tako, da zrak dni precedi to zmes in vlij jo v ne pade na prešaj eno drevo, stlači zemljo skupaj , leži na rahlem na koreninah. Ako se pa spomladi kedar sneg steklenice (flaške). Čez en teden potem imaš prijetno da vinsko pijaco Tako presade, se prvo leto komaj oživijo, in je malo pise 77 Weinbau-Ka!ender" barona Babo-t perja na LLC* njih , 1/JÍ C*0 ll\u y C% UJOlVf JJL1V-» U.VJ UMI V J drevo pa požene skor take izrastke, kakor takošno leto 1873., ki slovi za izvrstnega vinorejca, ki ne bi izrastkov pa čisto nič ne naredi.. Jesensko dal kaj tacega tiskati, ako ne bi bilo resnično. drevo, ki ni bilo presajeno 7 7 zato, ker*se čez zimo ko- * renine vležejo in jih zemlja potlači; spomladanska drevesa pa zato ne poženejo, ker prst na koreninah preveč na rahlem leži in zato se jih tudi veliko posuši. j »w aisi 7 vsaj morajo s prevelikim trudom hrane si iskati. Tega y Zganje ( brinjovec, slivovec), ce po olji (fuzel) se po novejših skušnjah popravi z zdrobljeno hrastovo skorjo. Poprej se je rabilo oglje za to ampak funta 7 smo popolnoma prepričani (ker imamo z drevesci zmirom opraviti), da se jesenskih nič ne posuši, spomla- kdor je skusil oglje, ne bode ga rabil več v prah zdrobljeno hrastovo skorjo in pol se je vzame na vedro žganja. 7 Babo „Weinbau-Kalender". 7 smo še le zvedeli, zakaj toliko danskih pa veliko. Zdaj g08podarjev toži, da se jim drevesca sušijo Ver- jemite nam: zato, ker se spomladi presajajo 7 ko Je ze Kako stoji sok za kožo > potem pa vsahne. Gobč živinskimi kugami? parkelj ni ce je po nekterih krajih Večkrat sem sicer že o kop an ji jam v „Novicah" se zmirom dosti, po druzih pojenjuje; nikjer pa ni huda pisal kaj, vendar dobra stvar ni nikoli zadosti pripo- povsod se ozdravi živina samo po sebi ali po priprostih 7 ročana, zatoraj naj še enkrat od jam nekaj omenim. Drevesca tudi v pusti zemlji dobro zrastejo se jim dobro postelje. Jama mora biti široka širja je, tem bolje je 7 # 7 ako čem zdravilih, ki so jih 77 Novice" nasvetovale. Da so v oko lici Tržaški zaprli nektere vaši celó z »jaki 7 da bi se lese ni m gnojem, a ne pri koreninah za drevo, in pognojiti se mora z ; ampak na dno bolezen ne raznesla, bilo je celó nepotrebno, kajti te bolezni, ki večidel plane z zraka na živino doli, ne ob-varuj Éjj " I éěéěéě " j^H^^MM^H ■■ nobena straža jame, na gnoj pa prst, in na prst še le tlrevesce ; kore- nine pa se ne smejo privihati, ampak morajo lepo proste je treba zapirati ost Vse druga pa je s turško govej kugo. To, to 7 da dalje ne seže, in veliko ležati. o st rej 7 kakor se danes v „Novicah" bere v dop Velikrat se tudi sliši, da veter drevje okrog meče Dolenskega Dozdaj da pri přesajanji in podere. Temu krivo pa je to, so se drevescu vse korenine na eno stran obrnile. Pri presajanji drevesec se mora doli na tla poklekniti, z moremo eno roko se morajo potem korenine uravnati 7 z drugo pa prst na-njo pokladati, močnejše koreninice se morajo obrniti na tisto stran, na kteri huji veter vleče. Tako vsejanih ne bo veter podiral. na Kranjskem, Stajarskem in menda tudi na Primorskem veseli biti, da ta grozovita kuga ni še predrla na Hrvaško in da po takem nam ni še za hrbtom. Deželna vlada iz Zagreba namreč naznanja ^da pa kr. deželni vladi z dopisom od 30. oktobra 7 kuge ni šo Josip na Hrvaškem, v Slavoniji Ritfalu od 12. do 19. okt. ni no- Pri nas zdaj ze vse prešaj amo v bena živina več zbolela, v Březnici in Klokč Obilno število drevesec imam na prodaj; kdor jih pa je zbolelo 20 goved na novo, tudi v Kutj kaj želi kupiti, naj s pismom dá vedeti posljem po železnici ali pa po pošti. 7 da mu Jabelka teh e v u 50. vaséh ie do 19. oktobra od 1041 goved zbolelo 7 hruške 7 423 7 izmed kterih jih je poginilo 216 7 so jih pobili 7 129 jih je ozdravělo, 71 še bolnih ostalo. — Iz vsega tega se vidi, da čez omenjenih 5 vaší, dobro zaprtih, kuga ni segla in da po takem se upati sme , da jo z ostro zaprti jo bodo vžugali. Kar pa se tiče kóz med ovcami v Istri, so po dopisu deželne vlade Tržaške od 29. oktobra še zmirom v Skal ni ci okraja Voloskega, in poslednji čas so se prikazale tudi v Erjavcah. (Dalje.) Velikost hranilnicnih vložeb. §. 10. Prejema se vsaka vložba, toda ne pod 25 kraje. avst. vel., pravica do obresti pa še le tedaj na-staja, kedar je ta vložba dosegla 1 gold, avstr. vcîi ave. Vesoijni znesek, ki se smé doseći s tem, da ena in ista stranka sčasoma vlaga denár na obresti, se do-locuje od odbora. Pri tem si pa hranilnica pridržuje pravico, odvraćati vložbe, po kterih bi se narastle tir-jatve ktere stranke čez ta najviši znesek. Kako se placujejo obresti. Visokost obresti, ktere se placujejo od vložeb, se ustanovi od odbora po denarnem in časném razmerji. Ako bi kaka prenaredba v merilu obresti kratila pravice strank, se mora ta prenaredba vsaj en mesec prej ko moc dobí, očitno naznaniti s tem pristavkom, da je vpoložnikom na izvoljo dano svoje vložbe pred dobo, v kteri ta prenaredba moč dobí, nazaj vzeti v primernem obroku, ki se določi. V vsake hranilnične bukvice ali vložni list naj se zapiše na prvi strani (poli) percent (odstotek), po kterem se placujejo obresti od vložbe. Paragraf 1480 obč. drž. zakonika zastran zastaranja zastalih obresti v treh letih ne veljá za obresti hranilnicnih vložeb. Ge bi pa nepotegnjene obresti dosegle znesek, ki je enak vesoljnemu znesku od stranke vlo-ženega denarja, ter se dotični vdeležnik pri hranilnici ni oglasil, tedaj ima hranilnica pravico, ustaviti obresti, ki bi se imele dajati od tirjatve. §. 12. Dajanje obresti je pa sicer omejeno po sle- dečih pogojih : » 1. Od tega, kar se v teku enega celega meseca vloží, se dajeio obresti še le od prvega dne prihodnjega meseca in pri izplačevanji vloženega kapitala se ne placujejo obresti od njega do dne, ko je vložbo nazaj dobil, ampak vsakokrat le do konca pretek lega meseca. 2. (Hranilnica daje obresti od prvega delavnika po tistem, ko se je denár vložil bil, in daje obresti pri izplačevanji do tistega delavnika, ki je bil pred dnevom izplačevanja. Mesec se šteje po trideset dni.) 3. Od tistih zneskov, ki so po doplačevanih vlož-bah ali po prištetih obrestih (ali po pripisanem úpravném dobičku §. 6.) narastle po polletnem racunskem sklepu predpisanem po §. 13., se dajejo obresti samo od števila goldinarjev, prebitek v novih krajcarjih pa ostane brez obresti. Pri obrestnem računjenji se ne gleda na drobce v novih kraj carj ih. §. 13. Konec junija in konec decembra vsacega leta se izrajtujejo in předpisuj ej o obresti za vsacega vdeležnika. *) Ta pravila so le izgled, kake naj občine (srenje), ki si hočejo za-8e osnovati hranilnico (sparkaso), jih naredé, da jih bode brez zavleke c. kr. vlada potrdila. Vsled ukaza c. kr. ministerstva notranjih zadev od 17. junija 1872. leta je ta izgledna pravila dala v slovenskem in nemškem jeziku natisniti. Vred. Plačljive, pa ne potegnjene obresti se od 1. julija, oziroma od 1. januarija prištevajo h kapitalu kot nove vložbe ter se denejo zopet na obresti. §. 14. Vsakemu vložniku je prosto dano, svoj vložen kapital do zneska od .... gold, brez odpovědi nazaj tirjati. Zneski, ki so veči od .... gold., se morajo za izplačevanje odpovedati. Odpovědni obroki se vsakokratnemu denarnemu in časnému raztnerju primerno doioćujejo od odbora, in ta določba , ce bi se po njej kratile kake pravíce vložnikov, moč dobi se le en mesec po tem, ko je bila razglašena. Hranilnica si pa pridržuje, odpovedane zneske dogovorno z vdeležniki, še predno doloceni odpovědni obrok preteče, izplačevati ali na enkrat ves znesek ali sčasoma v delnih zneskih. Kedar preteče odpovědni obrok, prestane obrestno dajanje po pravilih od odpovedanega kapitala. Vložniku je prosto dano, odpoved preklicati. Ako se zgodi ta preklic še pred zapadno dobo, se dajajo obresti po pravilih brez prenehljeja: ako se pa preklic pozneje zgodi, se irna potem znesek, ki je bii lzplačijiv, za novo vložbo in se od njega zopet obresti daj o po določbah §. 11. §. 15. Tudi zavod ima pravico, obstoječe viožbe odpovedovati, in sicer med tištim časom, ki veli 2ù Z3L vdeležnike (§. 14) (s tem razločkom, da, če hranilnica odpové, mora tudi že za vložbo do zneska od .... gold, veljati odpovědni obrok.....). Zavod ima pravico, odpovedati vložbe (ali) s tern, da se odpoved izroci záložníku (ali po časniku, ki je določen za oznaniia hranil-nice (po nabitku v prostoru hranilnice, s tem, da samo naznani število pôle in vloženega zneska) in zoper to pot in ta način odpovedovanja ni nobenega ugovora. Vsaka na ta način odpovedana vložba ne nese več obresti ter se ima za položeni denár ^depositum) obrav- navati. " (Dal. prih.) Politične at vaří. Osnova politienega programa za državnopravno stranko v Avstriji.*) Kako misli državnopravna stranka v Avstriji uravnati državnopravne. národně in Šolske zadeve ? Da se te zadeve konečno uravnajo, držati se hoće ta stranka prvega in glavnega tega načela: „Naj se popolnoma pravica priznava na vse strani", zlasti v državnopravnem, dinastičnem, narodnem in šol-skem obziru. Povdarja toraj : a) V državnopravnem obziru. 1. Avstrij ska monarhija ali država se ne sme nikakor ne raztrgati in deliti, ampak naj ostane cela, pod presvitlo najvišo vladarsko rodo vino, na podlagi pragmatične sankcije od leta 1713. 2. Posamezne dežele in kronovine avstrijske monarhije naj ostanejo samostalne, ter naj se jim pustijo njih zgodovinske pravice. 3. V tem dvojném obziru morejo se dalje razvijati in napredovati, napravi naj se deželna in državna ustava na krščanski podlagi. Da se pa ta namen doseže, treba je držati se sle-dečih načel: a) Deželne pravice se ne smejo drugace preme- *) To osnovo je izdala konferencija na Dunaji, pri kteri 80 bili 8. in 9. septembra 1872. leta pričujoči možje mnogih kronovin. Mi smo jo dobili koj tudi v slovenski prestavi, vendar nismo hoteli prvi biti z razglasom. Vred. ujati, kakor po deželnih zborih, s potrjenjem presvitlega denten) ; ti naj povabijo potem posamezne stranke cesar] a Delati in dajati postave v zadevah y ki se kot posebnemu posvetovanj v ta namen; oni naj ročajo in odgovarjajo na dotična tudi spo skupne priznajo, ima pravico poseben zbor poslancev iz posameznih dežel. vprašanja in pnih posameznih deželah naj se izmed poslancev moz državnop stranke odločij poob vseh drugih zadevah delajo deželni zbori po- laščenci (Mandatare), po teh posamezni dopisovalci lahko stave. Ako se gledé takih zadev kaže še potreba da ostanejo v z vezi. se nivu oc giuuc laiviu zjc\v\kd v ivaijc oc jj u 11 cua , ua oc ,, jlv jl zj< posamezne dežele, vse ali vsaj nektere, združijo ter de- „državnop Državnop a lajo vzajemno, smejo to deželni zbori obravnovati po mlj na" stranka si je dala začasno imé ker je ravno to imé priprosto, lahko i a, , j ^ Jtavuu LU 11X1C pilUlUSIU, IclllftJ jedernato; razumi pa ona pod tem ime posebnih svojih poslancih, vendar tako, da sleherna de- nom vse po raznih deželah bivajoče male stranke (Frak-žela ostane samostalna. tionen), prepusti pa ona posvetu (ali konferenciji) na yy Skupne" zadeve oskrbuje ministerstvo y cegar ; u oblast pa vendar dalje ne sme segati. „Ne-skupne zadeve oskrbuje deželna vlada, ki svoje mesto ima v svetovalstvu krone. ; ; \ Ministerstvo je za oskrbovanje skupnih zadev odgovorno zboru deželnih poslancev, deželna vlada pa deželnemu zboru za oskrbovanje neskupnih zadev. kteri primeri posamezne dežele imajo stati do svitlega vladarja in kronovina do, kronovine , to odloči deželna glavna postava, kakor se deželni zbori pogodijo s svitlo krono. Naj se napravi pravičen volilen red, naj se vo- da si odloči in dá skupno stalno imé v Govor prof. seji avstrij ske delegacije v Feštu Iz govora prof. Gr eu ter ja v seji dunajské dele gacij dne službe oktobra 1872. pri debati o sanji vo- tri leta, naj svojim bralcem podamo več volilcem lilna pravica razširi in toraj dá tako, da bode lahko volilcem, udeležiti se volitve. Da se gori omenjena načela djansko zvrŠijo pripravni in potrebni sledeči pripomoČki: in sicer o tej tudi Naj mi bo pripuščeno, gospoda moja — je rekel tako važni zadevi, ki zadeva obstanek države izreci mnenje svoj Čutim se temu ne y vičenega, temveč z ozirom na svoje drugo polit opra y so prepričanje, celó zavezanega stopnik, akoravno je vladi nasproten Mislim, da ljudski za- nima pokl v Naj se ta načela kar mogoče razširjajo med ljudstvom ter razlagajo in priporočajo po novinah in društvih. Naj &e pasivno upira zoper decembersko ustavo, naj poslanci ne gredó ne v državni zbor ne vsakem prašanji si že samo po sebi vlado in ljudstvo staviti v nasprotj p o tre b Jaz si pričujoče vprašanje tako le smatrujem Je y to je zahteva da j da ljudstvo to žrtev prinese, kakor jo vlada prinese ne le v prid vladi, temveč tudi v delegacije, ali ko tudi treba bilo zbore ne. v se narodnem obziru. Povdarja in misli delati državnop v deželne v lastni svoj prid? ali ne potřebuje samo vlada, ampak potrebujejo tudi avstrijska ljudstva za boj pripravne, močne armade? Na to vprašanje moram si odgovor dati, in kakoršno stranka Za popolno djansko ravnopravnost vseh avstrij bo moje prepričanje, tako moram glasovati, akoravno bi morebiti s tem podpiral vlado, za ktero sicer prav skih narodov, zlasti v šoli in uradu nic ne maram Da se narodne manj ujejo po posebni Na narodni postavi, ki se med tem napravi, ko se narodna var j aj o si eru vprašanje tako ali ta tev potreb odgo drugi tako sprava obravnava; pridene se potem ta postava deželni poglavitni postavi. šolskih zadevah. Přizná in povdarja državnopravna stranka to-le : i|u 01 ciii laivu , ui u^i laivu. Eni trdijo : prid države zahteva varovati plačevalce davkov, varovati nam sila potrebnih delavnih moči, da se more bolj in bolj razvijati napredek v ljudskem gospodarstvu. ..........' da čemu toliko denarja za nerodovitne stroške dandanes, ko moramo naše denarstvo varovati. moleti deloma v nemško državo , deloma pa v državo se mi, da se pri tem prevdarjanji nekako priprosto novega prijatelja na Laškem. Zdi dvalistično ravná: kedar gré za to, blagrovati novo si-stemo , navadno se o napredku, o narodno-gospodarski Vsaj se mora vendar po resnem prevdarku pripo- ? znati, da na svetu ništa le dva materna jezika ki denarstveni koristi tako govori, da Čio- človeŠko srce tako zeló ocarujeta. Xi n e m š k i ne m ag j a r s k i jezik , ki svoje sinove skrivnostno-ča- povzdigi, o veku skoraj beseda, ki bi jo hotel nasproti ziniti ustih umrje. To se delà, se vé da, zato, da se milijon izdajo za državne podpore zeló dvomijive vrednosti, Vv™ delà se to dostikrat, da se marsikteri tihi prostorčeki armado izrejevati, in zato je treba v tem oziru notranjo j-jQ kterih se ^^»-«-«"i»-.^ i,. ^ k^ ., ^,, * ; j« — i— '------— -i ~ —**— 7 še druge matere so, robno navdušuje govorijo, ki tudi imajo nalogo svoje sinove za cesarsko ki drugi jezik pripravlj tična delà marsikterega dražega prijatelj „^pominki" gojijo za patrio y denar in se daje denar, da se sistema drži; kjer pa gre ki se tičejo varnosti in obstanka države, ta- i miš. politiko tako uravnati, da nihče ne bo hrepenel s svojim Ako se naravnemu pravu v takrat je sočutjem čez mejo segati. za naprave, krat smo pa mahoma ubogi kot cerk\ verske m in političnem oziru pošteno zadosti tem bomo vsled tega, da vsak svoje pravo braniti more po se Reklo utrdii, in da dalj ? da se je v B e r o 1 tudi skupno složno branili Avstrijo, tako > j da se ne bomo vnovič konecno samo ne Je tišti mož v Berolinu namesto ,,vbo v srce dal Avstriji precartan poljubek miru mir deca spoda moja ! do volite mi, da tukaj ravno z popotvanje v Berolin omenim žalostěn spomin, ki mi Gro zmagali. bojevali, temvec da bomo tudi om na Kaj pa so nezadovoljni narodi, kedar nastopi ura nevarnosti, to nam bo gospod predsednik minister- stva žalibog iz lastne skusnje vedel povedati. Kaj so še ostal iz mojih dijaških let. Spominjam se tii iz Ho~ nezadovoljni narodi, kedar iz topa prvi střel žadoní, to vemo vsi Avstrijani in posebno mi Tirolci. Kaj nam pomaga, ako za napravo pušek velike svote pri- volimo, ako pa, kakor je polk Este 1848. leta v Tirolih v vse kote puške razmečejo , namesti da bi se mera tožnega žalovanja častitijivega moža, starega Priama, ki stoji pred zinagovalcem Ahilom in britko toži: vsaj vendar trpim, cesar ne trpi noben umrli, ko si na usta y pritiskam roko, ki mi j domoljub en ubila Vsaj kot ? Avstrijan, nikakor tega ne morem imeti za storil bojevali ali uuiiivij uuuu XJL v o ti ij au ^ uii\cii\ui tv^^ci uv> juLiui vjin lujivti xjcv uujv^ v au 2 ci i jl J3ži uu utrjeni mir in ne za povzdigo domoljubnega navdušenja Avstrijane strelja. ce se z avstrijskimi puškami na v Avstriji po tem > da se naša država v tak položaj pravila. Nad vsem pa vsi vemo, da dogodb Kam to pelje, to ni več prazna teorija, to je že nej kakor tudi boljših vladar j jbolj miroljubnih mož in naj* moč- pri nas v Avstriji krvava resnica postala. Pozneje je profesor Gr eu ter levičarjein še sledeče od- ? posebno dandanes, ko po skušnjah govoril: vemo, da jaške pravica ne veljá več, ako nima na strani vo- moči, ki brani Konečno še ene misli ne smem zamolčati Res 7 da nam treba ci i li jc ucua lOOCne cil luauu , ivoi iu jjuiu ui^civc. ivuyi ujc j c jjuůiuoat, jde pri drugih zaupanje, kakor je je ta ugovor popolnoma neopravicen made ker močna Avstrij ministerstva predsednik rekel. Al, gospoda pomislite, v čem da moč armade obstaja? Odgovoriti imam še na to, kar sta dva gospoda predgovornika moji osebi ugovarjala. Gosp. dr. Rech-bauer mi je ocital, da v armadi přiznávám edino podporo države. Kdor me je poslušal, bode mi přiznal, da kaj Jaz sem vse moja, dobro druzega spoznal za podporo države. Pripoznal sem namrec oilLC, v (j c m VACV aimauv. uyomjc* » uaiut ^ da armada bo le takrat za boj sposobna, Moč armade ne obstaja samo v topovih (kanonih), se more v svojem srcu tudi za take naprave navdušiti ako bajonetih in konjih. Bajonete nosijomožj ? imajo prepričan] oj i h sr ci h; to prepričanje mora ti možjé ktere dajejo vsem enako pravico. Gospoda moja mislite, da mi svoje pripomoći v armadi išcemo f ako vam v dnevih nevarnih vzrasti do domov «j VV XW^IJ I v JLAV/i. v« IXI1UAX m V*u» LU A. KJ ▼ \J^ V kJ JL A jV JLJ-J. ▼ Ci» X ULI Cl VJL 1 10VJ\j 1 JLi \J . V CÍU1 duše nj a, da hočejo morem to očitanje koj tukaj vrniti. Takrat, ko ste ne le umreti, temvec tudi znajo zmagati. ustavo vpeljali, ste bili zeló veseli, da je bilo kaj vo- za ,fl HM HRi I Ako pa hočete, da ti sinovi (ker nimamo národně armade kakor Franco in na 1 • • V V bojisce očeti teh sinov Gospoda moj drug jakov, da ste stavbo svoje svobodě na Ceskem z obsedo rodi) gredó z navdušenjem z vojno silo pred lastnim ljudstvom branili. Vi ste bili v smrt j morate za to skrbeti 7 da se in ste še veseli 7 da vendar enkrat mir stori Je visi vojak 7 ki je svojo sabljo v 1 znano da česko zemljo zasadil, da bi narodu českemu bila zna- bosti posamesnih oséb jemlje, resnično svo- se ne opiramo na vojaštvo, marveč vi ste tako svobodo moč bodoljubna vlada pa svojo moč resnično svobodoljubna vlada in zatirati hoče, sama sebi vir življenja zatika. Zato je absolutizem svojo menje svobodě tište, ktero vi narodom prinašate. Mi ga ljudstva jemlje, vpeljali, da je ne morete vzdržati ki moči kriviti, lomiti na vojaško sabljo. 7 ako se ne opirate Ako se mi ugovarja, JL U AJ (A U I JL 1A/ t JL 11 V/U Vj KJ C. A1 A JLJL KAJ U W f^F A. T A*. f lj W 4.JJ W ^w va a.« w m UMí» tv V Vil • v/ V O U Cl JLZJ 1 ^ ^ prof. dr. Kreka, da gosp. Krek prosi, naj se v sporo-čilo zadnje odborové seje pristavijo besede, da Je ,yP° dr. Xrekovem nasvetu" sklenilo, pisateljem ne dajati nagrade za popravo Na to predlaga gosp. Les ar, naj Matica stopi v zvezo z univerziteto v Kristiáni ji, z moskovsko univerziteto in z moskovskim arheologičnim se ustreže.) Potem se zapisnika potrdita in podpišeta. lastnih spisov. (Tej želji občestvom. (Odbor pritrdi.) Gosp. Lésar poroča na dalje, da je dal ranjki Gosp. dr. Costa prosi gosp. odbornika Lésarja, dr. Lovro Toman Matici za njene ude napraviti di- ki so se dogo- naj bi on poročal o važnejših stvaréh, diíe po zadnji odborovi skupščini. Gosp. Lésar poroča blizo tako-le: „Po zadnji borovi skupščini oglasilo se je 14 novih udov, ki želijo od- plomo. Pismo, s kterim je Matici daroval ploščo kteri je risana ta diploma, bilo je njegovo zadnje na y yy biti Matičarji. Med njimi je eden (gosp. Miha Župan kaplan v Leskovcu), ki želí biti ustanovnik in je koj podobi. , vsaj slovensko, pisano v Rodaun-u 9. avgusta 1870. leta. Darovalno pismo je avtografovano na čelu Matičnega Letopisa" za 1870. leto pridjano dr. Lovro Tomanovi plačal vso ustanovnino. Letniki želijo biti sledeči go- Na to je Matičin^ o^ibor te diplome pri Fr. Kokeju spodje (beró se imena). Ker pri nobenem ni nikakoršnega na Dunaji nati sni ti^oOO odtiskov; račun za-nje je zadržka, zato predlagam: SI. odbor naj vse sprejme znašal 101 gold. 50 med Matičine ude. (Odbor pritrdi.) Po tem takem je po- Ko je došla izgotovljena diploma, bilo je po čas-slednja številka glavne knjige danes 2558. nikih Izmed starih udov izstopila sta dva naznanjeno da Je y in sicer dr. F. Duhač, odvetnik, in dr. Lor ber v Mariboru. prvos dnik diplomi nastavil nizko ceno po 50 kraje., in to zato, da se s skupilom plača racun za tisek m pisnmo pisavcu Pisnino Přejela je namreč Matica od omenjenih dveh gospodov prvosednik postavil na 20 kr., in če treba Je y oktobra naslednje pismo: plača se tudi visa. Naglo so se oglašali Matičarji, ki so želeli yy K?r sem zvedel izid volitev v Matičin odbor, prelepe diplome, in tako je bilo, kakor moje poročilo na znanje, da od sedaj iz Matice izstopim dajem osobitim spoštovanjem Maribor dné 1. oktobra 1872. (glej poročilo o XXI. odborovi skupščini 31. maja 1871. Dr. Duchatsch l/r. Dr. Lorber l/r. « do I H ■■ I ■■ HHH cast- nim udom in društvom, s kterimi je Matica v zvezi, pa leta v Letopisu za 1871. 1. stran 22.) pripoveduje omenjenega dne prodanih diplom 300 odtiskov, yy v t. Isti dan se je tema gospodoma odpisalo naslednje: zastonj poslanih 20 odtiskov. Blagorodni g. dr. F. Duhač, odvetnik (dr. Lorber) —________------, ______ ^^x^v,*. Bilo je toraj do tistega dne prodanih, kakor pravi Mariboru! Na vest vzemši Vašo odpoved od 1. okt. omenjeno poročilo, prav toliko, da se je Koke-ju plačal Vam ». x. » «m naznanjamo , da smo ustregši Vaši želji, xa^uu o a^jl ôum. w r^. brisali Vas iz slov. Matice od 1873. 1. dalje; ob enem 50 kr., skupaj 150 gold. iz- račun s 101 gold. 50 kr., in pisnina pisavcem 48 gold. Vas pa prosimo, da blagovolite (dr. Duhač) poravnati zaostala svoja doneska za 1871. in 1872. leto toraj 1869. gold.; (dr. Lorber pa svoje doneske za 1868. y 1870. y 1871. m 1872. Skupilo od istega dne dalje — pravi poročilo teklo bode — odvzemši pisnino — v Matično blagajnico. Prodajanje diplom je gosp. predsednik uredil tako, jeli društvene knjige za obé leti (za vseh 5 let). Iz odbora Matice slov. v Li ubijani 2. okt. 1872. j j Dr. E. H. Gosta, predsednik. o y vyj \j vxwuvyofvwr a ai jLKjvfKj.y x. luuaja lij c uipiuui je g pituoguum uiuun w 10 gold.), ker ste pre- da je meni naročil pobirati po 50 kr. za vsak odtisek plačevati pisnino, ostanek nabirati in ž njim pred vsem plačati račun Ko kej u. Pisavci prvih 320 diplom so bili Fi lap i č; ko on ni hotel več pisati jih, g. Ko kalj, bivái Ant. Lésar, odbornik." asistent pri realki ? m ko se je ta naveličal, naprosil kakor bi bilo s škafa lilo, odnesel je z bregovnih vino- sem bil realnega učenca K. Gocka; ti trije so večidel gradov mnogo zemlje. — Našim kranjskim fantom, zlasti spisali omenjeno število diplom in plačal sem jim 48 kar jih v Rojanu v vojašnici biva, ne koristi tukajšnja gold. 50 kr. pisnine / J " ^ T f VJ ^^AiA^i ^ A T M/ ^ Al V X> V11VJ tl WVU1U J UA1J U voda, kajti iz Tirolov dobre vode vajeni jih v mehkem Ker so se odslé diplome bolj posamne naročevale, podnebji mnogo zbolí; ne preteče skoraj dan, da bi y da sčasoma in so vrh tega naročniki večidel želeli kmalu dobiti jih, ali 4 v bolnišnico ne šli; vendar je upati nekteri so v Matični pisarnici še celó čakali izgotov- se bodo že zraka in vode privadili. Mi jih spoštujemo ljenja, in ker menda nikdo ne more zahtevati, da bi bil vsi od kraja ter vsak pravi, da to so lepi ljudje; godba jaz za vsako posamno naročbo hodil iskat pisavca ter njih je jako zanimiva; na kratko rečeno, naš domaći diplome po mestu prenašal sem ter tje, zato sem neko- polk delà povsod Kranjcem čast. liko poslednjih jez sam pisal. Lonterščan. Gradca 3. nov. (.Izkaz dohodkov podpiralne zaloge Tako je bil sklenjen drugi račun, čegar čisti znesek je potekel v Matično blagajnico za preteklo društveno za slovanské dijake graskega vseuciliŠČa.) Darovali so leto. Vsled tega računa bilo je za 4lJ gold, prodanih gospodje: dr. E. pl. Lehmann, c. k. nadsodnije svetnik diplom 98, za ktere sem Matični blagajnici izročil 31 gold. 40 kr. (glej račun štev. 120 od 1. julija 1872. v vij • Vtx t -A A m K-/ M 0 ,JL * Vll UJI IA ÀJ JLJI J Vi JLV • XiUUUU VAU JI j U ▼ V tlili gold, k glavnici; prof. dr. Subie 5 gold, kot donesek za pisnino in vozne liste pa plačal 17 gold. 60 kr., pravnik 50 kr. Fr. Hubad, kand. modrosl. A. Danilov, pravnik skupaj 49 gold. Na tiskov, za ktere tretji račun, sklenjen dimes y sem prodal 12 od- modrosl. 1 gold. ; Maier, pravnik 50 kr. modrosl. 1 gold. ; Fr. Stifter 50 kr. ; Mohar gold. ; L. Tomanovic gold. ; Simonie Turkuš zdravn. 1 y y i A. y jaz hranim še škupljene novce, kolikor gold. ; E. Savnik, zdravn. y gold. y Fr. Kocuvan, dokd. mi jih je došlo (štirje namreč so še na dolgu). Iz tega poročila si. odbor toraj razvidi : po prvem računu bilo prodanih 320, po drugem 98, po da zdravn. 1 gold.; Anžur, modrosl. 50 kr. Od Je prej je doneskov k glavnici 100 gold., doneskov pa 81 gold. 90 kr., toraj je sedaj glavnice 105 gold., doneskov pa anašnjem 12, skupaj 430. Moralo bi toraj diplome biti 95 gold. 90 kr. — Oskrbovalni odbor se srčno zahvaljuje odtiskov 70 , hranim jih pa 61 y toraj jih manjka y in kje so ti? Spridili ali pomazali so se pri pisanji Konec svojega sedemletnega poslovanja kot Matični tajnik toraj prosim : Naj slavni odbor dá na tanko pre-vdariti to sporočilo in pregledati zapiske v prodanih di-plomah ter mi rešiti račun in poročilo". (Dalje prihodnjič.) vsem dobrotnikom in prosi še dalje podpore, ker potreba je res velika. Gradcu . novembra 1872. Prof. dr. Krek, predsednik. Prof. dr. Biderman blagajnik. y Fr. Hubad tajnik. ; Dolenskega na Hrvaski tiieji nov. Ne bojte se ! noben živ Turk ne bo přišel več čez Gorjance. Ali pa tudi nesrečne turške živinske kuge ne bo čez Gor- stražo na Oor- Plešcili na Hrvaškem nov. (Bolezen pri Ijudeh in Živini.) Kakor po mnozih krajih ob Kranjsko-hrvaški meji, tako je tudi pri nas bolehalo blago večidel na gobeu (slinavka) in parkljih, a zdaj je že bolje. — stala je pa tudi bolezen pri ljudéh, zlasti pri otrocih. Otroci zeló mrjó; danes je zdrav, čez dva dni mrtev jance, tega nas pa sam Bog obdari! jan ci h je pa strašno huda. Eno noč je bil na straži možicek, kteri bi tekel pred vsakim pastir jem, da le hlače y nosi, in ž njim je bilo enajstletno deče. Drugo Na- ^■JPIPHIIPVJIPPBHJ i vse spuhljeno, tako v grlu dobijo oteklino in v ustih je tudi v ustnicah, da je člověka groza gledati. Bog si ga vedi, kaj noč je bil na straži tudi nedolžen sedemdesetletni star-Ček z dvanajstletnim otrokom. Ali bi se ne dalo to poboljšati? In pa kaj so si ubogi Podgurci pregrešili ali kako so si to čast prislužili, da bi mogli noč in — -—-- ™---- ? dan na straži biti za celo deželo? In kaj bo taka y je vzrok tej bolezni?*) Trsi 3. nov. Vže je preteklo Ante Cop. mesece y kar nam okoličanom jako priljudni domaći živinski zdravnik umri ; težko pogrešamo zgubo njegovo, kajti pri ogrom-nem številu živine, zlasti krav, ktere ima okolica Tr- žaška, je imel ranjki vedno dosti opravila, in sicer to- straža na vrh Gorjancev? Ako prideta le dva Vlaha ali kdor koli si bodi, lahko se žene živine kolikor in kar hoče Čez stražo. Kaj bi ne bilo mogoče, da bi to stražo vojak i prevzeli? *) Ko je zadnjič ta nesreća pri Belih Kranjcih bila, so vojaki še le prevzeli to stražo, ko so se stepli na Gorjancih. In taki tepež se tudi zdaj kaj liko, da se Je redko doma dobil. Zdaj pa smo brez njega , toraj brez pomoci. Da bi se kakošen zunanji lahko pripeti, ako stražica v hosto ne potegne. In ubogi živinski zdravnik y kteri Je zmozen jeziku m poslu y na- Podgurci so že tako nesrečni letos! Poglejmo le Vino- , ki je najbliži vrh Gorjancev. Celo Božje leto vas selil v okolico Tržasko , gotovo obilo bi si tù novcev prislužil. Goveja bolezen na parkljih in gobeu je bila v okolici že tako razširjena, da se je okoli več vasi vojaška obstaja potegnila; največ bolne živine pri sv. Magdaleni. Je bilo v Ske dnu, Rocolju in razsaja tu bolezen. Pred pustom so bile bude kozé, potem pa celo leto legar, da zdravniki že od novega leta hodijo v Vinovas. Na jesen je še vsa živina zbodá so reveži tako z delom zaostali, da Bog po- HHHHIHM ^^HMH^IH ni lela magaj. Zdaj pa nadležna straža na Gorjancih ! Zdaj pa, kakor se čuje, je že bolezen popustila kraje ter se bo vojaška obstaja zopet nazaj vzela. Mestni magistrat je dal povelje, da vsak, kteri ima govejo živino, to prehudo? Kaj Te dni mi je z Gorjancev přinesla mala pastarica dva dobro velika šopka rdečih jagod y se mora za tednov s klajo preskrbeti y Dež da je ima tudi ob pri kterim Gorenci lusko v ci pravijo prave pisane gade — še pobijamo. Tudi gade času obstaje živini kaj jesti dati. nas veliko škodo napravil ; skoz celi mesec ni pretekel a bi ne bilo deževalo in nektere dni tako hudo dan y * vzrok v Taka straža in pa nié, je res vse eno. Okrajna glavarstva morala bi nadzorovati župane o tem, kako se izvršnje straža ; samo iz pisarnice ukaze dajati, ne zadostuje. Prva dolžnost pa čuvati na meji, da se ne pritepe kužna živina čez mejo, ie dolžnost mejašev, --------kajti njim žuga nesreČa najpred. Ako pa soseske ne zmorejo straže, Kakor bolezen pri živini, tako ta pri otrocih ima gotov kedar je meja dolga in veliko Čuvajev potřebuje, ali če je dolgo vremenskih nezgodah; tu in tam tako miasmatično řasa straž treba, takr«t se pokličejo vojaki na pomoč, in kakor smo y nastala pa se potem širi tudi po nalezbi. Mrzlejša zima bode končala obojno bolezen. Vred. ojaška straža, Čemu ta magistratni ukaz, nam Vred. 8ii»ali, je dežeina vlada že vprašala dotična okra jna glavarstva : naj povedó, ali in kje je vojakov treba, kteri pa f-e jih dezela ne emu dobi brezplarno deželi prizadnuejo velike stroške. Gosp. do- nikakor ni jasno pisniku bode si. dezeln* vlada gotovo hvaležna za to poročilo , da izvó iiapake " Vred. Postoj ne listop. pokazala prva zimska odeja na vrhuncih bližnje okolice st po večdnevnemu dežju in nastalo je lepo vreme. Danes zjutraj se nam je zboru tudi nacrt deželne postave v zadevah o dg Zve- čer ob ^ j l JJČL I • Vž 11 bili OLUU p 1 ti V Ui KJ\jCX Al p U l 1 1/ ÛJ IVA J v^ U a i V1 CA VI t A UUUC UU/J^l lil VJ VA KJ KJ X pi OUIWJI1 l_ivr » Vf VUUV rciUV jp trajal eno sekundo. Jako se je zazibalo; ropotala je stavo deželnemu zboru v potrjenje, ker lanska ni bila na Čutili smo prav močan potres ki po i (šuba) i n po pobir odstotku pristojb od P korist normalnemu šolskemu Je zakladu bode deželni odbor predloži! novo osnovano po hišna oprava tu pa tam; marsikoga je strah prešinil, potrj od vlade Županstvu v Toplicah se ker se tu potres malokdaj čuti. Letina tukaj bila je led viog vec bčincev ukazalo, v 14 dneh storiti po srednja, posebno pšenica je bila sentjava in se je le trebne prip za novo obcinsko volitev malo přidělalo; za poplacanje zaostalih cesarskih davkov bode tedaj spet stiska. Kinetic, ker ga tu tudi živinske odpo> bolezni, pri ovcah kozé, pri goveđih pa bolezen v gobcu znanj in na parkljih tarejo, bo zopet v veličili nadlogah, ker želnega po po gosp. Drag Rud Dop a s lanstvu v a v n i ? se ie da vzel 7 dese na ( V poslednj é « sen odborovi družbe kmetijske) pod si z blagom ne more nič prislužiti. Bog nas obvari vsaj pređsedstvom b strašne turske kuge Í Pollioveira Gradca zimi mi bile resene Wurzbacha so med množim te-le : dru nov. Naši šoli je visoko- k iz Vrda da glina nJ Na poročilo gospoda Kot- okoiice je premehka dr častiti gospod Aleksander Auersperg, c. k. deželni pred- za izdelovanje drenažnih cevi, se je po predio sednik, podeiil en glasovir. Za lepi dar izrekam mu v Bleiweisa sklenilo, od ministerstva kmetijski družbi izro- imenu svojem in vimenu krajnega šolskega sveta srčno čeno in za poskušnj dano Kotníku zeló hvalj zahvalo s pristavkom : naj bi se vec tacih šolskih do-brotnikov našlo! Franjo Papier, učitelj. m očiti gospodarju Andrejů Net na Ko m Bobrova 3. nov. (.Dokladekt k redkim prikaznim.) da skusi ž njo delati cevi ? po prediogu dr } Goste se je gl sklenilo, da v zboru kmetijskem, ki ga V — \ 0 JL * \J ' _ 1/ r v-^ Čitali smo v zadnjem listu „Novic" nekoliko o redkih ministerstvo skliče na Dunaj , zastopnik družbe kme prikaznih, kterim vzrok je letošnja nenavadna gorka tijske jesen. Tudi mi smo imeli priliko opazovati kaj enacega. sveta se na Pri sv. Katarini v hribih smo videli cvetece i nekaj zrelih rdečih jagod (Fragaria vesca) , ivi pu uca- uuvuu xw muiuuvm uicv^o, — no. v^iaoauju u^um^ vadi od aprila do junija cvetó. Ravno tam smo našli odbora: ali bi hotela družba kmetijska djansko podp ki po tudi na- p e r s t Dunaji, osnovi 17 kmetij skega cen traine0 ker to bila bi centralistična nap na oviro posamnim deželam dovoli 100 murbovih dr obcini Kolovrat se vprašanje deželnega a „pomladanski svedrec" ali „zaspan-(gentiana verna) pravi: ona navadno meseca maja cvetličico, ki se ček JeJ rati i šolah ? predoval bilo sogl k kmetijst sklenj v ljudskih na poziv mi in aprila cvete, po planinskom predgorji nekoliko po- nisterstva kmetijstva ? nai .IJdiU, VA CA ,--Al CA JJUXil » JLU.1.- bi družba kmetijska poslala v bor d > zneje. Se bolj čudno pa je to, da so jabelka meseca septembra in oktobra cvetela, sosebno ondi, kodar je bila toča pobila in drevje očesala, in že sad naredila thai a, da prevzame to poslanst > ki bode na Dunaji za posvet vino rej odbor sklenil, nagovoriti viteza G u t m kih ? ce pa on ne bi lešnikom ali celó malim orehom po velikosti podoben. Pač redke prikazni konec meseca oktobra . Anton Ozimek, učitelj. mogel , gUOp. X 1*111. JL-' U l U U Cl , ------------JL . U « O IH 1». J V-» položil račun o dražbi S u fol š kih prešičev, iz kterega gosp. Rih. Dol gosp L a s n i k je se idelo. da družba imela stroškov 1108 gold Ljubljane. — Deželni zbor se je začel vceraj 80 kr., skupilo pa se je za 39 prodanih mrjascev in 5. dne t. m. Po veliki sv. maši v stolni cerkvi zbrali svinjic 742 gold. 50 kr. ; so se ob 11. uri poslanci v zbornici; nekoliko stolov na potem o različnih razdelkih obšir a v ne obravnava b vencij bila ) iz oběh stranéh bilo je še praznih. C. kr. deželni pred- kter se je razvidelo, da se naši gospodarji. ne poprij i . % > • % ti i • i ri w < 9 sednik grof A. Auersperg je zboru představil novega majo nekterih premij tako, kakor bi bilo želeti deželn dr. Ka 11 e r , ki Je v nemškem in slovenskem jeziku imel nastopni 2*ovor LUčtjU IlCIVLerill pi t/ Hi A J IČUVU , IVttlVUl Ui UUU AC1CU, — đr. Costa poroča o dopisu Vorarlberške družbe kme Y ll^lUOIVUlU 1JL1 01 / V l^llOXXV^JLJLl iV^U livu AlL*t>k IlCtO Š^VJ v ) tljslv6 y jJU IV toi KJ LUL y ki se je končal s trikratnim klicem „hoch"! na eni zbora o prememb po kterem ona namerava peticijo do državnoga strani Oil d 111 , „OIMVCA 11CA UI U^jl OUlCAl.ll A.1 J V. ^ VJ V V LAJ IA * ^Ul/lWiOl» U 11 mm j ■■pap^^H na drugi strani Njegovemu Veličanstvu lj i skega davka soglasno 22. postave za uravnanje zem-se sklene, da tudi naša družba gospodje: grajščak grof Leopold vládne predloge, deželni glavar pa mnogo Lichtenberg, fajmošter Fr. Le viču ik v Prežganji, potem predlog deželnega odbora m nekoliko peti ci j Jan Maj ting zboru došlih; đr. Razlag je zboru naznanil 2 predloga: Goth. Hochmay ) o skrb nik graJ v V Zatici in ; c. kr. cenilni referent v Kržk.em eden zadeva razdelitev nekoliko kosov sekvestracije re- so bili za ude sprejeti. Konečno je bilo po predlogu ) da se b b šenega gozđa Jelovice na Gorenskem, drugi prošnjo, ki predsednikovem soglasno sklenj naj jo deželni zbor predloži cesarju za pomiioščenje 59 družbe kmetijske odloži do končanega deželnega zbora Bohinjcev, ki so obsojeni zarad hudodelstva vstaje v ker trije odborniki so tudi poslanci deželnega zbora težko ječo do 2 leti. Konečno sta bila v tej seji vo- tedaj bi utegnilo se primeriti, da bi isti dan ne mogli ljena gospoda dr. Poklukar in dr. vitez S a vin šek biti na dveh mestih; poleg tega gredó ta jnesec tudi ) > za redovalca zborova, gospoda dr. Costa in Dežman pa za pregledovalca stenografičnih zapisnikov. Za pisnikarja je letos deželni odbor odločil koncipista gospodj Seunig ) Lasnik in bolmajer na Štajarsko in za- Koroško juncev, telíc in ovác nakupovat P f eif erj a. Prihodnja seja je v četrtek ob 10. uri volili se bodo dotični odseki in dr. Razlag bode vtrjeval gori imenovana dva predloga. gobčnic mogl in parkelj ? kar ad v onih deželah dozdaj niso (Banka Slovenija.) Iz mesečnega izkaza (.Iz seje deželnega odbora 2. novembra.) čanega 31. oktobra t f kon kterega objavlja ta zavod, po 7 ozirom vzamemo na to, da že delj časa po sosednih deželah med ljud- slednje zaniixiive date : Do imenovanega dne je namreč izdelalo 505 polie. Neposrednj zavaro- stvom kozja bolezen razsaja, je deželni odbor sklenil, vanja so obsegala predmete za 905.895 gold, vrednosti, na se pripravite v tukajšnji bolnišnici 2 sobi za kozave retrocedirana pa za 598.244 gold., vkup tedaj za 7 bolnike napolnjena z norimi. ker je podružnica norišnice na Poljanah pre- Ker se je sedanja cestna po- 2 kr in 504.139 gold Čista mi premija iznaša 13.257 gld storno 161 gld. 16 kr., pozavarovanje 2975 gld stava v mnogih obzirih pomanjkljiva skazala, bode de- 16 kr. Prvi požar je zadel banko „Slovenijo" dne 23 želni odbor sedanjemu deželnemu zboru předložil osnovo oktobra t nove cestne postave. Předložil se bode deželnemu neka mala štacuna , ----jv " —— v Belem gradu, pogorela namreč 7 dotična škoda iznaša 250 gold ; Navedene številke govoré dovolj jasno o izvrstnem de- blato vleči osebe in oblastnije 1 axtn VkTI r» n r» 17 a C I aitavmi / vU 4-r^/l n i i ft vtil-rn U /n^viri 1 « À. ~ l^vl« « . Z ^ T> ^ _____ j « ^ in lovanji banke „Slovenije", tedaj ni treba nikakega ko- Brenceljnu u mentara. . IV Y 1VV/1 1U UUiaollilJt ^ ili ta tolažba: „ja, Bauer, das ist was anderes". os taj a (.Društvo zdravnikov v Beli gradu) je g. dr. Jan. Bleiweisa izvolilo za dopisovalnega uda. (Dramatično društvo) napravi danes zvečer na čast deželnemu zboru gledalisko predstavo. (Zaloigra „Mlinar in njegova hci Movicar iz domaćih in ptujih dežel. Iz Dunaja. — Novo ministerstvo se še zmirom kuha Nekteri ustavoverski ki m kuha, vendar še ni izkuhano. dramatično društvo v petek predstavljalo v deželnem gledališči, je napolnila vse prostorije jo je časniki sicer zakrivajo ministersko krizo ; čez Je zakriti, zato, ker ne morejo in cez djansk dokaz, da dobro izbrane igre zmirom vabijo obilo občinstva v gledališče. Predstavljala pa se je igra drugi njihovi tovarši nehoté kaj iz-bleknejo, kar je bolj potuhnjenim neljubo. Tako potr- JuJe 77 Deutsche Zeitg. u 7 da se sedanja sistema gotovo bode predrugačila in da Auerspergovo ministerstvo stojí na spodritih tleh; le nekteri sedanjih ministrov , tudi v vsem gladko in brez podtike. Posebno pohvaliti na spodritih tleh; le nekteri sedanjih ministrov, kakor moramo gospodičino Jamnik-ovo, ktera je kakor Lasser, ki je od Bacha počenši vsem sistemam služil vstvarjena za to rolo; tudi gosp. Kocelj je dobro délai utegnejo zavetje najti v novem ministerstvu Yťl 1 /i n f vin ! v\ A 7 ako j se iz 77 mlinarja"; hvalevredno so izvrševali gosp. Schmid „centralno liberalnega" trudla prelevijo v ,,konservativ- in gosp. Nolli in pa gospodičina Podkraj šeková vece naloge. Občinstvo je s živahnim ploškom nega". „Vaterl." se iz Pešta piše, da ogersko ministerstvo utegne za predsednika dobiti Sennyey-a, dunajsko pa Falkenhayn-a. Da Hohenwart pride še na krmilo, ni dvombe. Najhuji udarec od Najviše svoje kazalo svoje zadovoljstvo. (Poslano.) „Slov. Narod" je napadel gosp. pro- fesorja Lésarja kot tajnika „Matice slovenske" v straní pa je dobil minister Glaser. Ravno tako posvojili listih št. 120. in 123., in sicer na podlagi neres- gumni kakor pošteni župnik iz Biedermansdorfa gosp ničnih in izmišljenih djanj. Zarad tega je Matičin Scherner, ki je v neki brošurici odkril razuzdano živ- ljenje „starokatolika" Antona Aloisa, je bil zato od njega tožen, od Dunajskih porotnikov „razžaljenja časti" kriv odbor v svoji seji od 31. oktobra t. 1. po enoglasnem sklepu me pooblastil, da priobcim sledeče pojasnilo:" Da bi se bil gosp. profesor Lésar bránil, vpisati spoznan in na 2 meseca v zapor obsojen. Cesar pa ga ; je kmalu potem ne prašaje ministra za njegovo mnenje, ni res nove ude slov. Matice v dnevnik Matice temveč je on, akoravno se je že bil odpovedal tajni- na veliko ~ radost vsem poštenim ljudém" po m il o stil pomilostivno pismo je Glaser podpisal. Strašansk vse nove ude vpisal in sicer ne samo v glavno in knjigo Matice, ternuč "tudi v abecedno-imeniško knjigo hrup je nastal zarad tega v Izraelu in „N. fr. Presse", za „Novice" in ~ ' ' " ~ za „Letopis". Gosp. Lésar pa je na- ktero Glaser sam -— . - ~ ~ ^^.-vv/^av, - ^ W ~ f « w ^ ^ * i j ICI VJ V^ 1C4 0 vi O CV JULI navdahuje, skače togote, v*«, lumictci vadno iz posebne prijaznosti do gosp. blagajnika dr. J. ni bil vprašan. „Politik" pa dobro vpraša ministra: da minister Zup an ca tudi vpisoval vse doneske v blagajniško knjigo, kar je bila blagajnikova dolžnost po 30. Zclkâj ut* tuiiJLvu uoiti y Aiv T Vykjcx lil ^uvviaLíii o tviiiy da bi bil pri tej priči ministerstvo pustil? Se ve da da svoje tanke ustavne vesti ni potolažil s tem opravilnega reda. Ko pa je prišlo na enkrat mnogo minister biti je dobro biti ! •1 1 • • 11 • * V 1 1 » • • * V - m m . " 1 . a _ . . vj/-v» , - ^ j ^ mvw nu i no ici uni j vj uumi u nfibi • - Iz \ t edaj y ncii o O novih udov, prepisovanje v blagajniško knjigo pa ni nič za koulisami godi, je očitno, da so dnevi sedanjega mi- kar se druzega nego Čisto mehanično delo, zato je gosp. Lésar přepustil gosp. blagajniku, da jih on vpiše nisterstva šteti, vendar je verjetno, da ostane tako dolgo da državni zbor proračun državnih stroškov in do- 7 Isto tako ni res, da plačevanje í,0 krajc. za vsako hodkov za drugo leto dovrši. Tako dolgo bodemo Matično diplomo je ; pppi le nagrada v se za Toman slavnega spomina je daroval Matici ploščo za vpisovalca. Dr. L. vživali sladčico nemškega ustavoverstva. Ogersko. *I z Pesta 3í. okt. —Danes je cesar kra- diplome , tiske po tej plošci si mora Matica preskrbeti ljevinsko hrvaško deputacijo preprijazno sprejel. — 24.okt. na svoje lastne stroške. Od omenjenih 50 krajc. pride sta bila biškup Strosmajer in zbora predsednik Ma-toraj 30 kr. na stroške za diplomo in 20 kr. za pisalca. z urani č sama pri cesarju in mu razložila stanje na Natančni račun prof. Lésarja pa kaže, koliko je on Hrvaškem. — Hrvaška spomenica o tem, kar zahteva j o Hrvati od Ogrov, se juter izroČi ogerski deputaciji. pisal cem izplačal in da sebi ni prihranil ne krajcarja od tega denarja. (Glej i? Letopis" za 1871. leto prvi del št. 22., in zapisnik odborové seje od 31. oktobra 1872.) Kolera Srbija. se siri; v Iz Beli gr a da. L evo vu jo je konec. imenu in po naročilu Matičnega odbora: je tukaj načinil neizmerno škodo. Strašen ogenj 22. okt. Dr. E. H. Costa, predsednik. Rusko. Iz Petrogracla. Meseca januarja pri- - (Poslano.) Učitelj Lesjak, namesti da bi bil čakujejo kralja Grškega in kneza Srbské g a tukaj. ■ ' ■ ' • * * zgornji Italiji so groznje povodnje. izpričal, da ni laž, kar mu je ,dr. Bleiweis javno ocital LaŠko. v deželnem šolskem svetu, je namesti tega iz sebe dal Samo okoli Mantove in Fěrare stoji okoli 1000 štirjaških v 249. listu „Tagblattovem" tako plažo druzih reči da Ako ; kilometrov pod vodo; škoda presega veliko milijonov goldinarjev; več tisoč rodovin je ob vse. se je gnjusila celó nekterim njegovim pajdašem. človeče, ki ima svoje mesto zahvaliti tistemu gospodu, kterega „Tagblatt" zdaj z blatom ometuje, in bi vsak Popravek v zadnjem listu „Novic": Na straui 355. pred dan moral na kolenih ležati in Boga hvaliti, da tudi besedami: Štejem si v dolžnost itd. je izostala cela vrsta, tako-le tak možek zna učitelj na pripravnici biti, ki misli, 86 gl*seča: daje Rubens zavoljo prs to v bil izvrsten slikar in List zavolj prs tov izvrsten virtuos na glasoviru, mo- Gosp. poslanec Crne je v 6. delegaci j ni seji govoril tako-le: rebiti misli, da se bode dr. Bleiweis ž njim ongavil, rekel si je — — hudo se moti. „Le style ď est Y homme" BufFon; — v omenjenem listu „Tagbiattovem Lesjak tedaj sam sebi zadostno kritiko pisal. Je a (,,Brencelj") na Žabjeku se je pač moral čuditi Žit u a cen a v Ljubljani 2. novembra 1872. Vag-án (Metzen) v novem denarji: pšenice domaČe 5 fl. 90. banask* 7 fl. 10. tursice 4 fl. sorsice 4 fl. 20. rzí da so njegovega tovarša „Brenceljna" zun aj Zabjeka uni 4 fl, 10. — jecmena 3 fl. 10. - prosa 3 fl. 20. - 3 a. 40 : I I I HH tĚ ^HH WM |H I I WĚ III HH „Tagblatt" pa sme na smeh staviti in v ovsa 1 fl. 90. Krompir 1 8. 70. Odgovorni vrednik: AJojzi Majer. Založnik: «ložef Blaziiikóvi (ledi v Ljubljani.