Luka Repanšek/ ObRavnava staROindijske književnOsti pRi pOuku sLOvenščine v gimnaziji: stanje in peRspektive 81 Luka Repanšek Univerza v Ljubljani Obravnava staroindijske književnosti pri pouku slovenščine v gimnaziji: stanje in perspektive 1 Uvod Pojem indijska književnost v okviru obravnave tako imenovanih orientalskih knji- ževnosti (Kos, 2005, 33–39) s stališča kronološke umestitve tega segmenta indijske književnosti znotraj njenega celotnega razvojnega loka ustreza pojmu staroindijska književnost, pri čemer pod to oznako razumemo zgolj književnost, ki je nastala v različnih časovnih različicah indoarijščine, to je tiste indijščine, ki po svojem izvoru pripada indoevropski družini jezikov (in je v Indiji s stališča jezikoslovja tako »neav- tohtona«, to je na Indijski podcelini prisotna šele od naselitve Indoevropejcev proti drugi polovici 2. tisočletja pr. n. š.). Staroindijska književnost se notranje kronološko deli na tri enote, in sicer na vedsko književnost, (predklasično) epsko književnost in klasično književnost (imenovano tudi kavja). Glede na jezik pa jo lahko grobo raz- delimo na sanskŕtsko (to je književnost, ki je nastala v vedski stari indijščini, epskem sanskŕtu in klasičnem sanskrtu) ter prákrtsko književnost – književnost, ki je nastala v različnih srednjeindoarijskih prákrtih ali ljudskih jezikih, ki so bili povzdignjeni v status literarnega jezika. Med literarne prakrte sodijo páli (jezik budistične književ- nosti), árdhamágadhi (jezik džajnistične (ali džinistične) književnosti), máharáštri, mágadhi, šavraséni in (do neke mere, saj nam je ohranjen le v ostankih, glavno delo, ki naj bi bilo sestavljeno v tem prakrtu, pa le v sanskrtih predelavah) pajšáči. V ta segment staroindijske književnosti sodi tudi književnost, ki je nastala v ápabhránši, najmlajšem med prakrti oziroma razvojnem členu med (poznimi) prakrti in novo- indoarijskimi jeziki. Žanrsko se vedska književnost deli na a) štiri vedske zbirke (Rgveda, Atharvaveda, Samaveda, Jadžurveda, ki so različno vsebinsko naravnane in imajo različno namemb- nost, žanrsko pa so njihova besedila grobo ločljiva v himniko na eni strani in bolj ali manj metrične obredne izreke na drugi), b) njim pripadajoče obredne komentarje DOI:10.4312/ars.18.2.81-97 AH_2024_2- FINAL.indd 81 21. 02. 2025 09:59:00 Luka Repanšek/ ObRavnava staROindijske književnOsti pRi pOuku sLOvenščine v gimnaziji: stanje in peRspektive 82 (bráhmane,1 aránjake in upanišade, vsak od njih ima drugačen poudarek in cilj) ter c) na pomožna dela (vedánge), pogosto imenovana kar sutre (po konciznem in na le bistveno omejenem slogu podajanja informacij), to so bolj ali manj tehnična navodila za obredje v vseh njegovih izvedbenih razsežnostih. V sklop epske književnosti sodi- ta ljudska epa Máhabhárata in Ramájana, v njej pa slogovno in motivno temelji tudi puránska književnost2 (vsa ta dela so praviloma nastajala po več stoletij). Sočasno se je pod okriljem budizma in džajnizma (ali džinizma), to je od 5. stoletja pr. n. š. dalje, raz- vijala kanonska in pokanonska budistična in džajnistična (ali džinistična) književnost, ki je primarno nastajala v prakrtih, toda hkrati tudi v klasičnem sanskrtu in ob tem še v posebni obliki sanskrta, ki je nastala v procesu sanskrtizacije prvotnih prakrtskih predlog. O obdobju klasične književnosti ali kavje lahko začnemo konkretno govoriti od 1. stoletja n. š. dalje. To je namreč čas, iz katerega izvirajo najstarejša ohranjena dela, čeprav obstajajo močni indici za obstoj kavje vsaj že v 2. stoletju pr. n. š. V klasičnem slogu so nastajali epsko pesništvo, dramatika, lirika in pripovedna proza. Jezik klasične sanskrtske književnosti je sicer primarno klasični sanskrt, vendar so nekatera pomemb- na dela nastala tudi v prakrtih (od teh nam je sicer prav eno najpomembnejših ohranje- no le v skrajšanih sanskrtskih predelavah); prav tako so prakrti pomemben sestavni del vsake klasične drame, kjer sanskrt in posamezni literarni prakrti sobivajo v razmerju, ki ikonično odraža družbene relacije. Pojma sanskrtska književnost in klasična književnost torej nista prekrivna, saj se tu klasifikacija primarno opira na pesniški slog in na nove družbene razmere, v katerih je klasična književnost nastajala, prav tako kot na primer budistična književnost ni prekrivna s pojmom palijska književnost, saj se tu klasifikacija opira na svetovni nazor, v katerem je nastal dotični književni korpus. staroindijska književnost jezik besedil sa ns kr ts ka kn již ev no st vedska književnost vedska stara indijščina predklasična epska književnost epski sanskrt (Mahabharata, Ramajana), klasični sanskrt (purane) klasična književnost (kavja) klasični sanskrt, literarni prakrti prakrtska književnost literarni prakrti, ápabhránša 1 Ti so v svoji primitivni obliki prisotni že v okviru Atharvavede, ki jo sicer večinsko zaznamuje himnika atharvavedskega značaja (to so blagoslovilno in škodoželjno naravnane pesmi, ki opravljajo vlogo ča- robnih urokov) ter mlajša plast spekulativnofilozofsko in mistično naravnanih himn (oba tipa sta peri- ferno vključena tudi v mlajše plasti Rgvede, v kateri sicer dominira himnika, ki je v svojem osnovnem namenu prevedljiva v hvalnice božanstvom). 2 Puráne so religiozno-pripovedne pesnitve enciklopedičnega značaja, ki ubesedujejo kozmogonično, kozmološko, teološko in mitološko tkivo hinduizma. AH_2024_2- FINAL.indd 82 21. 02. 2025 09:59:00 Luka Repanšek/ ObRavnava staROindijske književnOsti pRi pOuku sLOvenščine v gimnaziji: stanje in peRspektive 83 Staroindijska književnost predstavlja literarni korpus, ki je neprekinjeno nastajal med 15. stoletjem pr. n. š. in 12. stoletjem n. š., to je do časa, ki ga zaznamuje islami- zacija Indijske podceline. Z izjemo kitajske književnosti ima torej najdaljšo tradicijo literarnega ustvarjanja, ki pa je v obdobju skoraj treh tisočletij uspela generirati naj- obsežnejši obstoječi svetovni literarni korpus. Že zgolj s tega vidika predstavitev staro- indijske književnosti pri obravnavi starih neevropskih književnosti ne sme umanjkati, saj bi s tem svetovno književnost pri predstavitvi grobo osiromašili oziroma ji ampu- tirali kar najdebelejši ud. Ko pa ob tem pretehtamo tako literarno vrednost staroindij- skih besedil kot njihovo posredno ali neposredno vlogo za evropsko književnost, se eventualna opustitev obravnave tega korpusa v sklopu svetovne književnosti izkaže za še toliko bolj neutemeljeno. Ne nazadnje že sama Rgveda ne predstavlja le najstarejšega staroindijskega besedila, pač pa tudi enega izmed najstarejših literarnih spomenikov človeštva nasploh, njeni literarni dovršenosti pa je težko najti prave vzporednice v sklopu celotne ohranjene tako imenovane staroorientalske književnosti. 2 Obravnava staroindijske književnosti v gimnaziji: pregled stanja Začetek obravnave staroindijskega literarnega korpusa v sklopu orientalskih književ- nosti v slovenskem srednješolskem učnem programu predstavlja berilo Svetovna knji- ževnost: izbrana dela in odlomki, ki ga je pripravil Janko Kos v sodelovanju z Dušanom Pirjevcem in Stanetom Miheličem leta 1962 (s ponatisom leta 1966) ter kot prvo tudi povsem načelno upošteva zunajevropske književnosti. Vanj so vključeni prevod Pe- smi o Savítri iz Mahabharate, ustvarjen na podlagi sanskrtskega izvirnika in skrajšan na eno sedmino, ki ga je prispevala Vlasta Pacheiner, ter ob tem še Kosovi posredni prevodi odlomka (!) Himne Zemlji iz Atharvavede,3 odlomka iz Kalidasove lirske pe- snitve Oblak sel,4 štirih Amarujevih in ene Bhartrharijeve pesmi ter odlomka iz petega dejanja Kalidasove drame Šakúntala, ki jo je po prevodu dela Šakuntala ali Prstan spoznanja Karla Glaserja iz leta 1908 (prevod je bil narejen po izvirniku) jezikovno posodobil J. Kos. V drugi izdaji berila iz leta 1970 (s ponatisoma 1971 in 1972), ki jo je pripravil J. Kos, je ohranjena le še Pesem o Savitri (v istem skrajšanem obsegu kot v izdaji iz leta 1962). V Slovenskem berilu za prvi razred srednjih šol (Bohanec, Kos, Paternu, Zadravec, 19711–19794) je vključena enaka, na eno sedmino skrajšana različica Pesmi o Savitri, ob tem pa v prevodih V. Pacheiner še odlomek iz tretje knjige Ramajane ter odlomek iz tretjega dejanja Kalidasove drame Šakuntala, tokrat že v prevodu V. Pacheiner (njen prevod Šakuntale je namreč izšel leta 1966). 3 V kazalu napačno označena kot rgvedska himna. 4 Naslov te lirske pesnitve je od prevoda V. Pacheiner Klander dalje uveljavljen kot Oblak glasnik. AH_2024_2- FINAL.indd 83 21. 02. 2025 09:59:00 Luka Repanšek/ ObRavnava staROindijske književnOsti pRi pOuku sLOvenščine v gimnaziji: stanje in peRspektive 84 V Antologijo svetovne književnosti (Kos (ur.), 1973) so vključeni prevodi Vlaste Pacheiner, in sicer dve himni iz Rgvede, kratek odlomek iz upanišad (konkretno iz upanišade Brhadaranjaka), enako kot v prejšnjih objavah skrajšana različica Pesmi o Savitri iz Mahabharate, odlomek sedmega in enajstega speva Bhagavadgite, odlomek iz tretje knjige Ramajane, odlomek tretjega in četrtega dejanja Kalidasove drame Ša- kuntala ter odlomki iz njegovih pesnitev Oblak glasnik in Letni časi, ob njih pa še ena zgodba iz prve knjige Pančatantre, Bhartrharijeva in Amarujeva enokitična lirika ter odlomek iz Džajadevove pesnitve Gitagovinda. V prvo izdajo Berila 1 (Kolšek, Kos, Lah, Šimenc, Logar, 1987) je vključen odlo- mek iz sedmega speva Bhagavadgite, ki je nato iz druge izdaje, iz leta 1993, umaknjen. Najnovejša izdaja indijske književnosti ne obravnava. V berilo in učbenik Branja 1 (Ambrož, Krakar - Vogel, Degan - Kapus, Cuderman, Kvas, Špacapan, Štrancar, 19991, 20091.1, 20202) so vključeni odlomek iz skrajšane razli- čice prevoda Pesmi o Savitri iz leta 1962 in odlomek (!)5 Himne Zemlji iz Atharvavede, ob tem pa še najslavnejša kitica iz 62. himne tretje knjige Rgvede (mantra Gájatri). V učbenik Svet književnosti 1 (Kos, 20001, 20092) sta vključeni le dve šloki (kitici) iz pesnitve Bhagavadgita. V Kosovem učbeniku Književnost: učbenik literarne zgodo- vine in teorije (1989), na katerem Svet književnosti v marsičem temelji, je prav tako obravnavana le Bhagavadgita. V Umetnosti besede: berilu 1 (Lah, Lenaršič, Perko, Matajc, Marinčič, 20071, 20122, 20183)6 so kot dodatno gradivo, dostopno le na zunanjem prenosniku oziroma v sple- tni različici, predstavljeni Himna Vodam iz sedme knjige Rgvede, ob tem še odlomek skrajšane različice prevoda Pesmi o Savitri iz leta 1962, štiri šloke iz sedmega speva Bhagavadgite in v izpostavljenem okvirčku kratek odlomek iz palijske moralno-etične pesnitve Dhammapada. Shematični povzetek pregleda staroindijskih besedil, vključenih v berila, prikazuje spodnja tabela. 5 Po prevodu izbranih kitic (celotna himna ima 63 kitic!), objavljenem v Pacheiner, 1973, 21–22. 6 Spremno besedilo vsebuje precej nenatančnosti, ki bi jih bilo dobro odpraviti po posvetu s strokovnja- kom, ob tem pa tudi nekaj hujših stvarnih napak. Med njimi bi bilo treba obvezno popraviti na primer »sanskrt, prvi zapisani indoevropski jezik« (str. 87) (prvi zapisani indoevropski jezik je hetitščina, medtem ko so najstarejši rokopisi staroindijskih besedil dve in pol tisočletji mlajši), »obdobje Ved traja do leta 200 pr. Kr.« (prav tam) (kvečjemu gre za »vedsko obdobje«, ki pa traja do 5. stoletja pr. n. š.), »sanskrt in njegove mlajše razvojne stopnje, kot je pali« (prav tam) (prakrti, med katere sodi tudi pali, niso nastali iz sanskrta in torej niso njegova mlajša razvojna stopnja), »Verz, ki se imenuje sloka, je zelo dolg, ima 32 zlogov (v slovenščini 4 verze po 8 ali 2 po 16 zlogov)« (str. 91) (pravilno ime te verzne oblike je šloka (sanskrtsko śloka), hkrati pa ne drži, da vsebuje verze, dolge 32 zlogov: šloka je dvostišje, pri čemer vsako od obeh polstišij vsebuje dve enakomerni enoti po osem zlogov, med katerima je lah- ko cezura, vendar ta ni obvezna; za natančen opis šloke glej Pacheiner Klander, 1991 in 2001, 73–90, sežeto pa v Repanšek, 2022, 28–29). AH_2024_2- FINAL.indd 84 21. 02. 2025 09:59:00 Luka Repanšek/ ObRavnava staROindijske književnOsti pRi pOuku sLOvenščine v gimnaziji: stanje in peRspektive 85 Sv et ov na kn již ev no st 2. Sl ov en sk o be ril o An to lo gi ja sv et ov ne kn již ev no sti Be ril o 2. Sv et k nj iž ev - no sti Br an ja U m et no st be se de Rg ve da At ha rv av ed a up an iša de M ah ab ha ra ta : Pe se m o S av itr i M ah ab ha ra ta : Bh ag av ad gi ta Ra m aj an a K al id as a: Š ak un ta la K al id as a: O bl ak se l/ gl as ni k K al id as a: L et ni ča si A m ar u Bh ar tr ha ri Pa nč at an tr a G ita go vi nd a D ha m m ap ad a AH_2024_2- FINAL.indd 85 21. 02. 2025 09:59:00 Luka Repanšek/ ObRavnava staROindijske književnOsti pRi pOuku sLOvenščine v gimnaziji: stanje in peRspektive 86 Trenutno veljavni učni načrt za slovenščino v splošnih, klasičnih in strokovnih gi- mnazijah (iz leta 2008) nobenega staroindijskega besedila ne umešča med obvezna, so pa kot prostoizbirna besedila navedene Vede, Mahabharata, Ramajana in Kalidasova Šakuntala. 3 Priporočila za obravnavo staroindijske književnosti v gimnaziji Noben pregled svetovne književnosti si ne bi smel dovoliti, da bi spregledal ali zaob- šel obravnavo najobsežnejšega svetovnega književnega korpusa, pri čemer bi se mo- ral zaustaviti vsaj pri tistih literarnih presežkih, ki štejejo med temeljne spomenike kulturne dediščine človeštva, kar sta brez dvoma tako zbirka vedskih himn Rgveda kot staroindijski ep Mahabharata (oba iz obdobja pred vznikom koncepta avtorskega individualizma). Za vsaj približno predstavo o celotnem razvojnem loku staroindijske književnosti pa bi moral tema deloma pridružiti tudi vsaj eno delo največjega indijske- ga literarnega ustvarjalca Kalidase, ki je v staroindijski literarni korpus prispeval epske pesnitve, dramatiko in liriko v izčiščenem zrelem klasičnem slogu. Tej osnovni ideji, ki jo je leta 1962 realiziral že J. Kos, uspešno sledi večina učbenikov, prav tako tudi zadnja različica učnega načrta, ki se opira na prav to tradicijo. V tem osnovnem okviru manjka le Pančatantra, ki pa bi si vendarle zaslužila ena- kovreden delež obravnave. Ne gre namreč le za tisto delo staroindijske književnosti, ki je v svetu dejansko daleč najbolj razširjeno in poznano, temveč gre hkrati za prototip ciklično oblikovane pripovedi z okvirno pripovedjo, v katero je vdelanih več nivojev vloženih zgodb (torej ko nekatere vložene zgodbe še same opravljajo vlogo okvirne pripovedi za nove vložene poučne zgodbe). To je indijska domislica, po kateri se zgle- dujejo ciklične pripovedi perzijske in arabske književnosti, po teh pa evropska zvrst takšne literature. Poleg tega so različice posameznih basni, pravljic in anekdot ozi- roma njihovi motivi zašli tudi v evropsko pripovedno tradicijo, vključno z ljudsko, v primerih, ko ta temelji na literarni predaji. Poznavanje Pančatantre je torej neobhodno za učenca, ki se spoznava z literarno zapuščino človeštva. Resda Pančatantra, katere arhetip naj bi nastal v 3. stoletju n. š., sama po sebi zagotovo ne predstavlja začetka pripovedne tradicije, ki jo odseva (na to kaže že dejstvo, da so podobni motivi vdelani v precej starejše budistične džatake, to je zgodbe o prigodah in pripetljajih, ki so se zgodile v preteklih življenjih Buddhe, in da se nekaj stoletij poznejša Hitopadeša v od- nosu do Pančatantre obnaša prej kot njena sestra, in ne kot njena hči, saj kljub podob- nosti med obema deloma Hitopadeša vsebuje motive, ki v Pančatantro niso vključeni), vendar kljub vsemu ostaja dejansko najstarejša ohranjena in stilsko tudi daleč najbolj dovršena literarna predelava tega materiala v sanskrtu in s tem, realno gledano, naj- bližji refleks svojega prototipa ter – kar je tu bistveno – tisto konkretno delo, ki je na AH_2024_2- FINAL.indd 86 21. 02. 2025 09:59:00 Luka Repanšek/ ObRavnava staROindijske književnOsti pRi pOuku sLOvenščine v gimnaziji: stanje in peRspektive 87 podlagi sočasnih in zaporednih prevodov v perzijščino, sirščino, arabščino, grščino, hebrejščino, latinščino, staro španščino ter prek prevoda arabske različice v nemščino, francoščino, angleščino, italijanščino in španščino prešlo v samo tkivo svetovne pri- povedne književnosti. V nadaljevanju so za lažjo orientacijo po kolosalnem korpusu staroindijske knji- ževnosti pri snovanju njene predstavitve pri pouku svetovne književnosti predlagana konkretna besedila za vsak posamezen sklop, in sicer tista, za katera je v okviru indo- loške stroke mogoče premišljeno in upravičeno oceniti, da so najbolj reprezentativna oziroma jim uspe pri omejenem obsegu predstavitvenega sklopa najučinkoviteje pri- spevati k pridobivanju vtisa tako o razvojnem loku staroindijske književnosti kot o njenih literarnih presežkih. Nikakor pa ta konkretizacija ne želi veljati za obvezujočo, in še manj za omejujočo. Velja naj le kot priporočilo oziroma vodilo pri izbiri ustre- znih besedil. S tem namenom so v razdelku 3.2 tega prispevka našteta vsa besedila, prevedena iz izvirnikov, ki so trenutno na voljo bralcu ali sestavljavcu učbenika oziro- ma berila. Vendar pa obvezujoč ostaja osnovni okvir: pregled staroindijske književnosti mora vključevati a) vsaj eno himno iz Rgvede (in če bo vedsko obdobje predstavljeno le z enim besedilom, nikakor ne s himno iz katere druge od štirih vedskih zbirk ali, še manj, kakega drugega vedskega besedila),7 b) vsaj en odlomek iz Mahabharate, c) vsaj en odlomek iz bogatega Kalidasovega ustvarjalnega opusa in č) krajši ali daljši odlomek iz Pančatantre. 3.1 Vedska doba Predlogi: Rgveda, Himna Indri (RV I.32, 1.–13. kitica, dostopno v Repanšek in drugi, 2020, 26–31; gl. tudi prilogo A v Prilogah k digitalni različici revije). Za razliko od drugih vedskih zbirk (Atharvavede, Samavede in Jadžurvede) dejan- ski literarni presežek predstavljajo himne, vsebovane v Rgvedi. Stilska dovršenost teh himn (ta je dejansko tolikšna, da kljub več kot dvestoletnemu preučevanju rgvedske poezije še zdaleč niso ne dobro razumljeni niti odkriti oziroma identificirani vsi stilski prijemi, s katerimi so vedski pesniki svoje pesniške ideje spreminjali v poetične moj- strovine) ter njihova estetska vrednost, ki jo zagotavljajo številne sveže in presunljive prispodobe ter rahločutne refleksije, se ne moreta primerjati z ničemer, kar je nastalo v sklopu staroindijske književnosti vse do lirike zrelega klasičnega obdobja, prav tako pa komaj najdeta vzporednice v sočasni poeziji drugih literarnih tradicij. Himna Indri iz prve knjige Rgvede sodi med himne z mitološkim in epskim značajem ter je upravi- čeno tudi ena najbolj znanih rgvedskih himn. Opisuje boj med vrhovnim božanstvom Indro in zmajsko kačo Vrtro, s katero se je moral Indra spopasti, da je osvobodil reke, 7 Besedilo pa naj v tem primeru obvezno sledi zadnjim objavljenim prevodom, torej Pacheiner Klander, 2005, ali Repanšek in drugi, 2019, ali Pacheiner Klander, Repanšek in drugi, 2021, 9–38. AH_2024_2- FINAL.indd 87 21. 02. 2025 09:59:00 Luka Repanšek/ ObRavnava staROindijske književnOsti pRi pOuku sLOvenščine v gimnaziji: stanje in peRspektive 88 ki jih je kot ujetnice Vrtra zadrževal v gorovju, okrog katerega je bil ovit. Ker je himna namenjena Indri, ki podrobnosti o bitki seveda že dodobra pozna, poskuša epsko bit- ko kozmogoničnih razsežnosti (ki je hkrati zgolj refleks starejšega, že praindoevrop- skega mita) opisati na svež in presenetljiv način, saj bo le tako – kot je veljalo v zavesti vedskega pesnika – Indri pesem dovolj zanimiva, da ji bo prisluhnil. Prav ta vera pa je glavno gonilo, ki je rgvedskega pesnika sililo v stalno premagovanje lastne pesniške mojstrskosti in invencije ter skrbelo za visokopoetični pesniški izraz, ki bralca osupne še danes. Ravno to je tudi glavni razlog, da vpetost te poezije v specifični miselni in predstavnostni svet vedskega človeka ter dejstvo, da je v svojem ustvarjalnem jedru pravzaprav impregnirana z golo namenskostjo, v ničemer ne zmanjšujeta njene lite- rarne izjemnosti, pač pa jo množita. Himna Indri na zelo nazoren način združuje več komponent vedskega pesništva: a) zasidranost mitološkega in kozmološkega predstav- nostnega sveta v pojavnosti, ki je v svojih temeljih podedovana iz praindoevropske tradicije, b) njegovo namembnost, to je opravljati vlogo hvalilne poezije, primarno namenjene bogovom, in c) presežno stopnjo pesniške izraznosti. Čeprav po svoji su- bjektivni presoji predlagam za obravnavo to besedilo, pa seveda pride v poštev tudi katerakoli druga himna iz iste zbirke. Pri eventualni izbiri več himn pa se predlaga izbor (vsaj) ene tipične rgvedske himne, to je himne, posvečene nekemu božanstvu, in ene himne iz najmlajše plasti Rgvede, to je himne s filozofsko razmišljujočim oziroma spekulativnim značajem, kakršna je na primer znamenita Nasadíjasúkta (10. knjiga, 129. himna, glej Pacheiner Klander, 2005, 5–6, ali Repanšek in drugi, 2020, 14–22). 3.2 Epska doba Predlogi: odlomek iz Mahabharate, in sicer Zgodba o Nalu (1. spev, dostopno v Pa- cheiner Klander, Repanšek in drugi, 2021, 129–131; gl. tudi prilogo B v Prilogah k digitalni različici revije) ali Zgodba o Savitri (5. spev, kitice 127–186, dostopno v Pa- cheiner Klander, Zgodba o Savitri: pripoved vidca Markandeje iz Mahabharate, 2002, 26–36) in/ali odlomek iz Bhagavadgite (Pacheiner Klander, 20248, in sicer 2. spev, ki- tice 54–71). Slog Mahabharate, najdaljšega svetovnega epa in poleg Rgvede brez dvoma naj- pomembnejše pesnitve stare Indije, in njen idejni svet je mogoče najlepše prikazati s katero od številnih vloženih pripovedi. Tu prideta v poštev predvsem Pesnitev o Nalu in pa Zgodba o Savitri, saj gre pri obeh za stilistično daleč najbolj dodelani od vseh to- vrstnih zastranitev, ki širijo jedro tega vélikega junaškega epa, njuna izjemna vsebinska 8 Ker je bila Zgodba o Savitri leta 2002 prevedena v celoti, ni več ustrezno ponatiskovati (odlomka ali celote) na eno sedmino skrajšanega prevoda pesnitve iz leta 1962, ki je bil narejen izključno za potrebe objave v učbeniku Svetovna književnost: izbrana dela in odlomki (Kos in drugi, 1962). Pri eventualni vključitvi besedila v berilo naj se (tako tudi na izrecno željo prevajalke) obvezno črpa iz objavljenega prevoda celotne pesnitve. AH_2024_2- FINAL.indd 88 21. 02. 2025 09:59:00 Luka Repanšek/ ObRavnava staROindijske književnOsti pRi pOuku sLOvenščine v gimnaziji: stanje in peRspektive 89 dognanost ter visoka estetska vrednost pa sta poskrbeli, da sta tudi med najbolj pozna- nimi in priljubljenimi deli celotne staroindijske književnosti. Čeprav gre za drugotna vložka, obe pesnitvi zlahka živita povsem samostojno življenje, kar dokazuje, da sta zgodbi prvotno kot takšni tudi obstajali, nato pa bili inkorporirani v ep, saj ta v enci- klopedičnem duhu vključuje vse pripovedno gradivo (ob tem pa še njegovo mitološko in teološko ozadje ter številne filozofske in etične premisleke), ki se je akumuliralo v obdobju večstoletne rasti Mahabharate iz njenega osnovnega jedra – upesnitve spopa- da med Kúrujci in Pándujci. Ob tem si prav posebno mesto vsekakor zasluži tudi filozofsko-religijska pesnitev Bhagavadgita iz šeste knjige Mahabharate, saj je brez dvoma eno od najpomembnejših del indijske literarne zapuščine nasploh: poleg tega, da jo odlikuje dovršen pesniški slog, združuje v svojih osemnajstih spevih pomembne ideje, ki so vplivale na razgibani razvoj indijske religijske krajine. Skozi dialog med bogom in vojščakom se odstira pa- leta številnih naukov z globoko sporočilno vrednostjo, ki se dotikajo splošnih vprašanj človekovega obstoja, denimo o nenavezanosti, spokojnosti in dobroti. Čeprav je pesni- tev umeščena v kontekst stare Indije, so ti še vedno aktualni in nagovarjajo slehernega človeka. Posebej se priporoča navedeni odlomek drugega speva, saj uspešno nagovarja bralca, ne da bi ta moral poznati zapletene indijske filozofske koncepte.9 3.3 Klasična doba Predlogi: odlomek iz Kalidasove pesnitve Oblak glasnik, in sicer 1. spev, kitice 18–35 (dostopno v Pacheiner, Kalidasa, 1974, 43–48), ali odlomek iz ciklične lirske pesnitve Letni časi, in sicer celotni spev z naslovom Jesen oziroma odlomek iz tega speva (do- stopno: prav tam, 18–23) ali odlomek iz Kalidasove drame Šakuntala, in sicer v tem primeru 3. dejanje (dostopno v Pacheiner, Kalidasa: Šakuntala, 1966, 26–33). Vsekakor predstavitev staroindijske književnosti ne more mimo izjemne lirike, kakršna se je izoblikovala v klasičnem slogu, zato bi tu v poštev prišli tako enokitič- na lirika kot odlomki daljših lirskih pesnitev (glej na primer Pacheiner, 1973, 54–87, ali Pacheiner Klander, Repanšek in drugi, 2021, 217–232, 287–324, 445–464). Ker pa prav tako ne more izpustiti Kalidase kot najvidnejšega predstavnika zrelega klasičnega sloga, se ob danih omejitvah prostora, ki bo namenjen obravnavi staroindijske književ- nosti, zdi v berilo najbolje vključiti katero od njegovih lirskih pesnitev. Pri tem je treba poudariti, da avtor Letnih časov vendarle ni povsem nedvoumno Kalidasa, čeprav mu indijska tradicija to delo še dandanes pripisuje. Ne glede na to pa velja dvoje: pesnitev Letni časi, objektivno gledano, spada med najbolj dovršene primerke klasične lirike, 9 Za izbor odlomka in utemeljitev se zahvaljujem dr. Nini Petek, vodilni strokovnjakinji za Bhagavadgito in avtorici obsežne spremne besede v novem prevodu Bhagavadgite Vlaste Pacheiner Klander (Založba Sanje, 2024). AH_2024_2- FINAL.indd 89 21. 02. 2025 09:59:00 Luka Repanšek/ ObRavnava staROindijske književnOsti pRi pOuku sLOvenščine v gimnaziji: stanje in peRspektive 90 njen slog pa kaže, da je zagotovo nastala v zrelem klasičnem obdobju, s čimer kljub negotovosti okrog avtorstva10 tvori več kot pozornosti vreden presežek klasičnosan- skrtske lirike, kakršni so sicer tipični za Kalidasovo pesništvo. K napisanemu sodi le en dodaten razmislek: ker ob izboru (odlomka) kake lirske pesnitve pri predstavitvi, ki bo omejena na glavne štiri stebre predstavitvenega sklopa, pravzaprav povsem izostane dramatika, je mogoče z izborom odlomka iz Šakuntale zadostiti vsem trem pogojem: Šakuntala je namreč Kalidasovo besedilo, poleg tega ni le njegova najbolj dovršena drama, pač pa je tudi prav tista, ki je v Evropi povzročila pravi razcvet občutljivosti za (staro)indijsko estetiko. Obenem je za staroindijsko dramo značilno, da ob vsaki refleksiji besedilo samodejno preide iz dramskega v lirsko. Ni naključje, da so ravno zbirke enokitične sanskrtske lirike, ki so nastajale med 10. in 12. stoletjem n. š. (kot denimo znamenita Subhášitarátnakóša – Zakladnica dobro povedanih pesmi), v veliki meri črpale iz dramskih besedil, če so le bili tovrstni lirski vložki motivno in izrazno sami zase dovolj zaokroženi, da so tudi kot iztrgani iz celote ohranili smisel ter se s tem ni v ničemer okrnila njihova estetska vrednost. 3 .4 Pančatantra Predlog: 5. knjiga: O preuranjenih dejanjih (dostopno v Pacheiner Klander, Repanšek in drugi, 2021, 351–355; gl. tudi prilogo C v Prilogah k digitalni različici revije). Peta knjiga Pančatantre je idealno besedilo, saj je dovolj kratko, da ga je mogoče v učbenik oziroma berilo vključiti v celoti. To pa zagotavlja, da lahko bralcu prototipski žanr okvirne pripovedi z vloženimi zgodbami, ki ga z vključitvijo Pančatantre želimo izpostaviti kot nespregledljivo indijsko invencijo v pripovedni književnosti, postane docela transparenten. Na tem mestu naj bo podan dodaten predlog: ker Pančatantra, kot je bilo izposta- vljeno zgoraj, sodi med najpomembnejša svetovna dela pripovedne književnosti, poleg tega pa je posredno vtkana tudi v evropsko pravljičarsko tradicijo, bi bile posamezne zgodbe smiselne in ustrezne za vključitev tudi že v osnovnošolska berila za drugo ali tretje triletje. Ker je seveda glavna naloga zgodb iz Pančatantre prek poučnih in za- bavnih ter s tem zlahka zapomnljivih zgledov mladini priučiti splošno življenjsko mo- drost, izkušenost, preudarnost in razumnost, so lahko posamezne basni ter anekdote za okus današnjega evropskega človeka izjemno surove, nikakor pa to ne velja za vse. V poštev pridejo zlasti O šakalu, ki je hotel pojesti boben (prva knjiga), O zajcu, ki je 10 Koncept avtorstva se je tako ali tako pojavil šele v klasičnem obdobju, ko se je izoblikoval institut poklicnega (dvorskega) pesnika, vendar ne glede na to literarna kritika praviloma o avtorju ne pozna nič drugega kot ime, medtem ko je posameznega literarnega ustvarjalca mogoče kronološko približno umestiti le na podlagi zelo posrednih družbenozgodovinskih ali literarnozgodovinskih dejstev ter s pomočjo relativne kronologije. Številna dela se zato lahko po tradiciji pripisujejo istemu avtorju, najsi bo to objektivno upravičeno ali ne, oziroma več avtorjem z istim imenom, pri čemer nam je tudi to praviloma vsaj primarno netransparentno. AH_2024_2- FINAL.indd 90 21. 02. 2025 09:59:01 Luka Repanšek/ ObRavnava staROindijske književnOsti pRi pOuku sLOvenščine v gimnaziji: stanje in peRspektive 91 ukanil leva (prva knjiga), O osličku v tigrovi koži (tretja knjiga), O zajcu, ki je pretental slona (tretja knjiga) in O miški, ki je postala deklica (tretja knjiga).11 4 Besedila, dostopna v slovenščini 4.1 O staroindijski književnosti Poleg poglavja Indijska književnost v Kosovem Pregledu svetovne književnosti (Kos, 20052, 33–39)12 sta na voljo dva nova pregleda staroindijske književnosti, in sicer Očrt staroindijske književnosti (Repanšek, 2021, 537–560) ter poglavje Sanskrt in staroin- dijska književnost v Učbeniku klasičnega sanskrta (Repanšek, 2022, 13–38). Prav tako to nalogo kumulativno opravljajo vsi uvodi v posamezno književno obdobje oziroma književno zvrst ali specifično delo znotraj posameznega obdobja v učbeniku Razgledi po staroindijski književnosti ter posamezne spremne besede k prevodu Šakuntale (Pa- cheiner, 1966), sanskrtske lirike (Pacheiner, 1973), Kalidase (Pacheiner, 1974), Bhaga- vadgite (Pacheiner, 1970, 1990; Petek v Pacheiner Klander, 2024), Zgodbe o Savitri (Pa- cheiner Klander, 2002), vedske himnike (Pacheiner Klander, 2005) in Pesnitve o Nalu (Repanšek, 2024). Kar zadeva verzne oblike, je poleg sežetega prikaza staroindijske metrike (v Repanšek, 2021) na voljo specialistična razprava v monografiji Staroindijske verzne oblike (Pacheiner Klander, 2001), staroindijska poetika pa je celostno obravna- vana v posebni monografiji s tem naslovom (Pacheiner Klander, 1982). Za pregled celotnega razvoja slovenske indologije kot stroke je ob tem dostopen prispevek »Poučevanje in študij starih (klasičnih) jezikov na Filozofski fakulteti Uni- verze v Ljubljani: primer indoiranistike« (Repanšek, 2019), za natančen oris prevo- dnih stikov pa poglavje »Literarnoprevodne izmenjave z indijskimi jeziki« (Repanšek, Petek, 2024). Prav tako je nepogrešljiva monografija o pionirju slovenske indologije Karlu Glaserju (1845–1913) (Pacheiner Klander, 2017). Na voljo so tudi natančna navodila za podomačevanje staroindijskih (najsi bo san- skrtskih ali prakrtskih) besed, kar vključuje naslove del in imena avtorjev, ter način zapisa naglasnega mesta (Pacheiner Klander, Repanšek, 2021, 466–469; Repanšek, 2022, 42–45). 11 Dostopno v Pacheiner Klander, Repanšek in drugi, 2021, 332, 335–336, 343–347, 348–349; gl. tudi Prilogo Č v Prilogah k digitalni različici revije. 12 Z nujnimi popravki: »Rigveda«  Rgveda, »Upanišadi«  upanišade, »Brahmanas«  brahmane, »Aranjakas«  aranjake, »Sutras«  sutre, »Zgodbe desetih princev«  Prigode desetih mladeničev, »Šatakas«  šatake, »deloma prakrt in pali, ki sta mlajši razvojni stopnji sanskrta«  deloma prakrti, med njimi pali, ki predstavljajo t. i. srednjeindoarijske jezike (str. 33), »med rodovoma Kurujev in Pan- dujev«  Kurujcev in Pandujcev (str. 35). V nekaterih evropskih in poznejših indijskih tradicijah se sreča sistemsko zamenjevanje zlogotvornega r z ri, kar pa za slovenščino, ki ima v svojem sistemu [ǝr], to je skoraj točno ustreznico sanskrtskemu zlogotvornemu r, kakršen je ta bil prvotno, ni ustrezno. Besede kot Rigveda ali Krišna (pravilno: Rgve- da in Kršna), ki jih beleži celo Slovenski pravopis, so v slovenščino prodrle z nekritičnim prevzemanjem iz angleških oziroma nemških predlog, tako da se jim mora vsako delo, ki želi biti usklajeno z rabo v stroki, razviti v slovenski indološki tradiciji, izogniti. AH_2024_2- FINAL.indd 91 21. 02. 2025 09:59:01 Luka Repanšek/ ObRavnava staROindijske književnOsti pRi pOuku sLOvenščine v gimnaziji: stanje in peRspektive 92 4.2 Prevodi staroindijskih besedil13 Leta 2021 je pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v soavtor- stvu Vlaste Pacheiner Klander in Luke Repanška izšel antologijsko zasnovani učbenik staroindijske književnost Razgledi po staroindijski književnosti: prevodi in interpretaci- je. Pri treh poglavjih, ki posegajo na področje religijsko-filozofskih besedil, so sodelo- vali še Nina Petek, Lenart Škof in Tamara Ditrich. Učbenik obsega šestnajst poglavij, ki vsebujejo tudi obsežne odlomke, prevedene iz izvirnih besedil, ter obravnavajo vedsko književnost, predklasično epsko, klasično in prakrtsko književnost. Prevedenih je več himn iz Rgvede in Atharvavede, izbrani odlomki iz srednjevedskih proznih besedil (brahman) ter poznovedskih proznih besedil (upanišad), obsežni odlomki iz Maha- bharate in Ramajane, tretji in trinajsti spev Ašvaghoševe pesnitve Buddhovo življenje, Bhasova drama Srednji sin, več prizorov iz Šudrakove drame Glinasti voziček, večji del prvega in tretjega speva Kalidasovega klasičnega epa Rojstvo Kumare, izbor klasične li- rike (Zakladnica dobro povedanih pesmi, Letni časi, Bhártrhárijeva in Ámarujeva lirika, Majúrovih Sto pesmi soncu in glasniška poezija Razbiti vrč), izbor iz pripovedne knji- ževnosti (Pančatantra, Hítopadéša, Vampirjeve zgodbe, Sedemdeset papagajevih povesti ter peto in sedmo poglavje Dándinovega romana Prigode desetih mladeničev), izbor prakrtske lirike iz dela Sedemsto pesmi, odlomki iz puranske književnosti (Bhagava- tapurana), izbrani odlomki iz palijske književnost (Dhammapada in Vprašanja kralja Milínde, oboje po prevodih P. Pečenka), knjigo pa zaključuje prevod več spevov zadnje vélike sanskrte pesnitve pozne klasične dobe, Gitagovinda (12. stoletje n. š.). Poleg izbora, predstavljenega v opisani antologiji, so na voljo še prevodi nasle- dnjih posameznih staroindijskih del ali (delov) zbirk, ki pridejo v poštev kot izhodišče za izbor dodatnih, pomožnih ali alternativnih besedil iz posameznega obdobja staro- indijske književnosti v srednješolskih predstavitvah tega dela svetovne književnosti: 1) vedsko obdobje: • izbor himnike iz vseh štirih vedskih zbirk (Rgveda, Atharvaveda, Samaveda, Ja- džurveda): Ko pesem tkem: antologija vedskih pesmi (Pacheiner Klander, 2005), • ava rohatiy avikā na sūryah. : Izbor iz rgvedske himnike (Repanšek in drugi, 2020), • prevod prvih štirih poglavij upanišade Bŕhadaránjaka in prevod upanišade Iša v monografiji Besede vedske Indije (Škof, 2011); 2) epsko obdobje: • Pesem o Savitri (Pacheiner Klander, 2002), • Bhagavadgita (3. izdaja: Pacheiner Klander, 2024), • Pesnitev o Nalu (Repanšek, 2024); 13 Vključeni so le prevodi, ki so nastali na podlagi izvirnih besedil. Teh se je v dobrem stoletju, to je v ob- dobju, ko lahko govorimo o slovenski indološki tradiciji, nabralo dovolj (prevajalski napori pa se tudi intenzivno nadaljujejo), da po posrednih prevodih slovenskemu bralcu praktično ni treba več posegati. AH_2024_2- FINAL.indd 92 21. 02. 2025 09:59:01 Luka Repanšek/ ObRavnava staROindijske književnOsti pRi pOuku sLOvenščine v gimnaziji: stanje in peRspektive 93 3) klasično obdobje: • Kalidasova drama Šakuntala (Pacheiner, 1966), • izbrane rgvedske in atharvavedske himne, izseki iz upanišad in suter ter izbor san- skrtske lirike (Kalidasa, Bhartrhari, Amaru, Bilhana, Džajadeva, Zakladnica dobro povedanih pesmi) v antologiji Kot bilke kot iskre: izbor sanskrtske lirike (Pacheiner, 1973),14 • Kalidasova pesnitev Oblak glasnik (Pacheiner, 1974, 38–76), • pesnitev Letni časi (Pacheiner, 1974, 5–37), • Bhasova drama Abhišékanátaka (Repanšek, 2025);15 4) palijska književnost: • Dhammapada: besede modrosti (Pečenko, 1987), • Vprašanja kralja Milinde: o Buddhovem nauku (Pečenko, 1990). Zahvala Članek je nastal v okviru raziskovalnega programa »Teoretične in aplikativne raziskave jezikov: kontrastivni, sinhroni in diahroni vidiki« (P6-0218), ki ga financira ARIS, Jav- na agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. Bibliografija Ambrož, D., in drugi, Branja 1, Ljubljana 1999, 2009 (1. prenovljena izdaja), 2020 (2. izdaja). Bohanec, F., in drugi, Slovensko berilo za prvi razred srednjih šol, Ljubljana 1971, 1972 (2. izdaja), 1974 (3. izdaja), 1979 (4. izdaja). Glaser, K. (prev.), Sakuntalâ ali »Prstan spoznanja«. Drama v sedmih dejanjih. Sanskrt- ski spisal Kâlidâsa, Maribor 1908. Kolšek P., in drugi, Berilo 1, Maribor 1987, 1993 (prenovljena izdaja). Kos, J., Svetovna književnost: izbrana dela in odlomki, Ljubljana 1962, 1970 (2. izdaja v eni knjigi). Kos, J. (ur.), Antologija svetovne književnosti: orient, antika, srednji vek, Ljubljana 1973. Kos, J., Pregled svetovne književnosti, Ljubljana 1979, 2005 (1. prenovljena in dopol- njena izdaja). Kos, J., Književnost: učbenik literarne zgodovine in teorije, Maribor 1989. Kos, J., Svet književnosti 1, Maribor 2000, 2009 (posodobljena izdaja). Lah, K., in drugi, Umetnost besede: berilo 1, Ljubljana 2007, 2012 (2. izdaja), 2018 (3. izdaja). 14 V tistih primerih, kjer je predelan prevod posamezne pesmi objavljen v antologiji Razgledi po staroin- dijski književnosti (2022), naj bo seveda upoštevan slednji. 15 Objavljeno je prvo dejanje (Repanšek, 2019). Prevod celote je v pripravi (s predvidenim izidom 2025). AH_2024_2- FINAL.indd 93 21. 02. 2025 09:59:01 Luka Repanšek/ ObRavnava staROindijske književnOsti pRi pOuku sLOvenščine v gimnaziji: stanje in peRspektive 94 Pacheiner, V. (prev.), Kalidasa: Šakuntala, Ljubljana 1966. Pacheiner Klander, V. (prev.), Bhagavadgita: Gospodova pesem, Ljubljana 1970. Pacheiner, V. (ur., prev.), Kot bilke kot iskre. Izbor sanskrtske lirike, Ljubljana 1973. Pacheiner, V. (prev.), Kalidasa: Letni časi, Oblak glasnik, Ljubljana 1974. Pacheiner Klander, V., Staroindijska poetika, Ljubljana 1982. Pacheiner Klander, V. (prev.), Bhagavadgita: Gospodova pesem (2., predelana in dopol- njena izdaja), Ljubljana 1990. Pacheiner Klander, V., Ritmična zgradba šloke, Razprave SAZU, II. Razred 14, Ljublja- na 1991, 221–240. Pacheiner Klander, V., Staroindijske verzne oblike, Ljubljana 2001. Pacheiner Klander, V. (prev.), Zgodba o Savitri: pripoved vidca Markandeje iz Maha- bharate, Branik 2002. Pacheiner Klander, V. (ur., prev.), Ko pesem tkem: antologija vedskih pesmi, Ljubljana 2005. Pacheiner Klander, V., Karol Glaser: prvi slovenski doktor sanskrta, Ljubljana 2017. Pacheiner Klander, V. (prev.), Bhagavadgita: Gospodova pesem (3., predelana in dopol- njena izdaja), Ljubljana 2024 (v tisku). Pacheiner Klander, V., Repanšek L. in drugi, Razgledi po staroindijski književnosti. Pre- vodi in interpretacije, Ljubljana 2021. Pečenko, P. (prev.), Dhammapada: besede modrosti, Ljubljana, 1987. Pečenko, P. (prev.), Vprašanja kralja Milinde: o Buddhovem nauku, Ljubljana 1990. Poznanovič, M., in drugi, Učni načrt. Slovenščina: gimnazija: splošna, klasična, strokov- na gimnazija: obvezni predmet in matura (560 ur), Ljubljana 2008. Repanšek, L., Poučevanje in študij starih (klasičnih) jezikov na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani: primer indoiranistike, v Poti in stranpoti poučevanja tujih jezikov v Sloveniji (ur. Kenda, J., Lah, M. in Požgaj Hadži, V.), Ljubljana 2019, str. 81–91. Repanšek, L., śatám. śarádah. . Sto jeseni: staroindijsko gledališče ob stoti obletnici Univer- ze v Ljubljani, Ljubljana 2019. Repanšek, L., in drugi, áva rohatiy avikā́ na sū́ryah. . Izbor iz rgvedske himnike: prevo- di in študije, Ljubljana 2020 [recte 2019]. Spletna izdaja, https://ebooks.uni-lj.si/ ZalozbaUL/catalog/book/225. Repanšek, L., Očrt staroindijske književnosti, v: Slovenski jezik med slovanskimi jezi- ki. Slovenski slavistični kongres, Monošter/Szentgotthárd in Moravske Toplice, 30. september – 2. oktober 2021 (ur. Šekli, M., Rezoničnik, L.), Ljubljana 2021, str. 537–560. Repanšek, L., Učbenik klasičnega sanskrta: glasoslovje, oblikoslovje, besedotvorje in ele- menti skladnje, Ljubljana 2022, 2024 (2. izdaja). Repanšek, L., Pesnitev o Nalu, Ljubljana 2024 (v tisku). AH_2024_2- FINAL.indd 94 21. 02. 2025 09:59:01 Luka Repanšek/ ObRavnava staROindijske književnOsti pRi pOuku sLOvenščine v gimnaziji: stanje in peRspektive 95 Repanšek, L., Petek, N., Literarnoprevodne izmenjave z indijskimi jeziki, v Zgodovina slovenskega literarnega prevoda II: slovenska literatura v dialogu s tujino (ur. Koci- jančič Pokorn, N., Pisanski Peterlin, A., Mikolič, T., Grošelj, R.), Ljubljana 2024, str. 717–729. Škof, L., Besede vedske Indije. Ljubljana 2005. Obravnava staroindijske književnosti pri pouku slovenščine v gimnaziji: stanje in perspektive Ključne besede: staroindijska književnost, pouk slovenščine, gimnazija, učni načrt Glavni cilj prispevka je podati strokovno utemeljene smernice za obravnavo staroin- dijske književnosti pri pouku slovenščine v gimnaziji. Sprva je podan natančen pregled deleža tega literarnega korpusa pri obdelavi svetovne književnosti v prvem letniku gimnazije od leta 1962 dalje, ki pomeni začetek prikaza glavnih literarnih presežkov staroindijske književnosti v srednješolskem učnem programu, do danes. Trenutno ve- ljavni učni načrt iz leta 2008 predvideva obravnavo Ved, Mahabharate, Ramajane in Kalidasove drame Šakuntala, vse kot zgolj izbirna besedila. V vlogi strokovno pod- prtega izhodišča za snovalce prenovljenega učnega načrta, ki je trenutno v pripravi, prispevek utemeljuje, zakaj je vključitev staroindijske književnosti kot najobsežnejšega svetovnega literarnega korpusa v spoznavanje svetovne književnosti neobhodno in kakšen je minimalni okvir, v katerem bi morala biti staroindijska književnost obrav- navana (Rgveda, Mahabharata, Kalidasa, Pančatantra). Hkrati pa že naslavlja tudi bo- doče pripravljavce učbenikov oziroma beril, ki bodo svetovno književnost pri pouku slovenščine obravnavali po smernicah novega učnega načrta, in sicer 1) s konkreti- zacijo besedil oziroma odlomkov besedil, ki so strokovno ocenjena in utemeljena kot najprimernejša za vključitev v berila, 2) z razdelkom, ki usmerja k vsem dostopnim virom o staroindijski književnosti, ter 3) z razdelkom, ki sežeto podaja vse dostopne prevode iz stare indijščine v slovenščino, iz katerih bo lahko snovalec učbenika/berila črpal zglede. AH_2024_2- FINAL.indd 95 21. 02. 2025 09:59:01 Luka Repanšek/ ObRavnava staROindijske književnOsti pRi pOuku sLOvenščine v gimnaziji: stanje in peRspektive 96 The Ancient Indian Literary Corpus in Slovene Secondary Education: Current State and Perspectives Keywords: Ancient Indian literature, Slovene language instruction, secondary educa- tion, syllabus The contribution aims to provide well-founded guidelines for the inclusion of Ancient Indian literature in Slovenian secondary education. First, a comprehensive overview is provided of the extent to which this literary corpus has been included in the discus- sion of world literature since 1962 (which coincides with the introduction of Ancient Indian literature into the syllabus), and assesses the current state, with the presently authoritative version of the syllabus valid since 2008 recommending non-obligatory inclusion of the Vedas, the Mahābhārata, the Rāmāyan. a, and Kālidāsa’s play Śākuntalā. The article therefore functions as a point of departure for the current professional board responsible for syllabus revision to draw upon, and as such tries to provide suf- ficient justification for mandatory integration of Ancient Indian literature in the dis- cussion of world literature, offering a basic framework of peak literature that should, for purely objective reasons, be included in students’ study companions (i.e., arguably, the Rigveda, the Mahābhārata, Kālidāsa’s opus, and Pañcatantra). At the same time, it supplies the necessary tools for future authors of such companions that will need to follow the guidelines provided by the revised syllabus. It does this by: 1) offering concrete proposals for texts that are deemed to be the most representative and/or are guaranteed to provide a good insight into the individual works of literature, 2) listing all the available scholarly sources in Slovenian on Ancient Indian literature that can be drawn upon when compiling introductions and commentaries, and 3) assembling a list of all the relevant translations from Ancient Indo-Aryan into Slovenian from which the individual extracts can be harvested. O avtorju Luka Repanšek na Univerzi v  Ljubljani predava indoevropsko primerjalno  jeziko- slovje in stare indoiranske jezike. Njegovo pedagoško in raziskovalno delo je usmer- jeno v primerjalno indoevropsko slovnico, filologijo in zgodovinsko slovnico starih indoarijskih jezikov (klasični sanskrt, vedska stara indijščina, srednjeindijski prakrti), stare iranske jezike (avestijščina, stara perzijščina, srednja perzijščina), keltologijo, sta- ro germanistiko, epigrafiko in onomastiko. Njegovi prevodi iz sanskrta poleg vedske himnike obsegajo izbrano liriko in epsko poezijo, pripovedno prozo ter staroindij- sko dramatiko, ki jo vsakoletno tudi uprizarja v izvirniku s svojo gledališko skupino AH_2024_2- FINAL.indd 96 21. 02. 2025 09:59:01 Luka Repanšek/ ObRavnava staROindijske književnOsti pRi pOuku sLOvenščine v gimnaziji: stanje in peRspektive 97 Staroindijsko gledališče. Je urednik knjižnih zbirk Studia Indogermanica Labacensia (instrumenta, disputationes) in Florilegium Indogermanicum. Njegove znanstvene ob- jave med drugim obsegajo dva visokošolska učbenika klasične in predklasične stare indijščine, in sicer Učbenik klasičnega sanskrta: glasoslovje, oblikoslovje, besedotvorje in elementi skladnje (2022, 20242) ter dvojezično Berilo vedske proze / Vedic Prose Re- ader (2017), antološko zasnovano berilo Razgledi po staroindijski književnosti (v so- avtorstvu, 2021), komentirane prevode rgvedske himnike Izbor iz vedske himnike (v sodelovanju s študenti sanskrta, 2019) ter monografijo Keltska dediščina v toponimiji jugovzhodnega alpskega prostora (2016). E-naslov: luka.repansek@ff.uni-lj.si About the author Luka Repanšek is a lecturer in Indo-European comparative linguistics and ancient Indo-Iranian languages at the University of Ljubljana. Both his teaching and research activities are focused on Indo-European comparative grammar, the philology and his- torical grammar of Old Indo-Aryan languages (Classical Sanskrit, Vedic, Prakrits), Ancient Iranian languages (Avestan, Old Persian, Middle Persian), Old Celtic and Old Germanic languages, epigraphy, and onomastics. Beside ongoing translations of Vedic poetry, his translations from Sanskrit to Slovenian include selected lyric and epic po- ems, Sanskrit narrative literature, and Old Indic plays, which he stages yearly in the original with his Sanskrit Theatre Group. He is the editor of two book series: Studia Indogermanica Labacensia (instrumenta, disputationes) and Florilegium Indogerman- icum. His publications include (among others) The Handbook of Classical Sanskrit: Phonology, Morphology, Word Formation, and Elements of Syntax (2022 , 20242), a bi- lingual grammar and reader of Vedic prose (Berilo vedske proze / Vedic Prose Reader 2017), an anthology of Old Indic literature (Razgledi po staroindijski književnosti,  in co-authorship, 2021), a commented edition of a selection of Rigvedic hymns (Izbor iz vedske himnike, in co-authorship with students of Sanskrit, 2019), and a monograph (Celtic legacy in the toponymy of South-Eastern Alps). Email: luka.repansek@ff.uni-lj.si AH_2024_2- FINAL.indd 97 21. 02. 2025 09:59:01