Kmecka tfrgovina Kako je z živili? Najvažnejše živlejnjsko sredstvo je kruh. Zato je umljivo, da se s tem v zvezi poaveča pri nas največja pažnja baš ceni pšenice. O tem imamo vsako leto obširne razpi"ave, ki so posebno letoa, v dobi obče stiske, prišle posebno do izraza. Konec temu je napravila vlada z uredbo o letošnjih cenah pšenice. Osnovna cena za pšenico je doloCena na 250 din 100 kg, to pa le, Ce 1 hl pšenice tehta 76 kg. Pšenica boljše kakovosti, katere 1 hl teža je preko 76 kg, je dražja za 2.50—12.50 din in znaša torej 252.50—262.50 din 100 kg. Pšenica slabše kakovosti, katere 1 hl teža je manjša kot 76 kg, je pa cenejša za 2.50—15 din in znaža 235—247.50 din 100 kg. Za stroške in zaslužek pa smejo trgovci z žitom gomjim cenam zaračunati največ 13 dtn za 100 kg, tako da bi stala najboljša pšenica z 1 hl težo 81 kg 275.50 din 100 kg, a z 1 hl težo 70 kg 248 din 100 kg. S to uredbo se obenem razveljavljajo vsi predpisi, ki so izšli doslej o cenah pšenice. Prekrški (če bi kdo draže prodajal ali ceneje kupoval) se bodo kaznovali s šestimi meseci zapora in denarno kaznijo od 1000 do 100.000 din. Kazni Izrekajo okrajna sodišia. Vso pšenico, kolikor je bo za prodati, bo odkupil Prizad, ki je v ta namen dobil od ministrstva financ 800 milijonov din. Vlada je določila cene tudi za koruzo, in to 170 din za 100 kg. K tej osnovni ceni se smejo prišteti stroški prevoza in 12% zaslužek. Toda ker koruze ni dobiti, je povsod dražja, kajti vsak raje plača malo ve<5, ne glede na od vlade določeno ceno, samc da koruzo dobi. Tako je da- nes stvarno koruza skoraj povaod 225—250 din. To ceno bo imela tudi bolgarska koruza, uvožena v našo državo. Pri koruzi torej vidimo, da ne zadošča samo vladno določanje cen, kajti kljub vsem določbam cene narašfiajo. Treba je obenem poskrbeti tudi za dovoljne količine blaga, če se hoče z določenimi cenami doseči tisti uspeh, zaradi katerega je bila uredba izdana. Kakor je primer pri koruzi, bo najbrž tudi pri pšenici, to je, da se bodo kljub uredbl cene dvignile, Ce ne bo na razpolago dovolj blaga. Cena ranega krompirja se suče okrog 105 din za 100 kg. Vendar se rani krompir ne kupuje v velikih množinah, ker za zalogo raje vsak kupi pozni krompir. Nemci so za krompir obljubili sicer boljšo ceno (nad 150 din 100 kg), a vlada je radi pomanjkanja krompirja v državi in radi pomanjkanja živil sploh, prepovedala vsak izvoz krompirja. Kakšna bo cena poznega krompirja, se še zaenkrat ne ve, kaže pa, da se bo sukala okrog 150 din 100 kg. Vedno bolj se širijo glasovi o enotni moki in enotnem kruhu. Govori se celo o uvedbi živilskih nakaznic. O enotni moki in enotnem kruhu je bilo govora že v merodajnih vladnih krogih, dočim o uvedbi živilskih nakaznic ve povedati le ljudska govorica. Vse to nam pa jasno kaže, da se bližamo z naglimi koraki splošnemu pomanjkanju tako živil kakor tudi življenjskih potrebščin. Krivda radi tega pa leži v vojni in na splošni blokadi Evrope, v katero smo kljub nevtralnosti pahnjeni tudi mi, tako da nosijo težka vojna bremena vsi narodi Evrope, pa čeprav ne po lastni krivdi. V Evropi draginja, po ostfalem svehi pa cene padajo Vsem državam v Evropi je vojna prinesla draginjo, ki se iz dneva v dan stopnjuje. Vzrok je ta, da je ves promet med evropskimi državami in prekomorskimi deželami (posebno po zlomu Francije in vstopu Italije v vojno) popolnoma prenehal, saj še edino preko Španije in Portugalske pride nekaj prekomorskega blaga v Evropo. Radi tega se v prekomorskih deželah kopiči blago v velikih množinah, kar ima za vzrok padec cen. Blago po načrtu uničujejo (n. pr. Brazilija, ki je sklenila sežgati 6 milijonov ton koruze), v Evropi pa ga iz dneva v dan bolj primanjkuje. V Ameriki (Pensilvanija) je padla cena navti za 25%, radi česar so znižali njeno pridobivanje. Amerika ima toliko gume (kavčuka), da jo noče več kupovati, radi česar gume v nizozemski Indiji sploh več ne proizvajajo. Seveda je tudi cena padla. V Evropi pa gume kot navte zelo primanjkuje in je iz dneva v dan dražja. Ista slika se nam pokaže na trgu s kovinami in žitom. Cene pšenice so padle v Ameriki za 35%, pri kovinah je pa padla posebno cena kositru, bakru in cinu. Tudi cene kolonialnega blaga, ki v Evropi v tako naglem. tempu naraščajo, povsod drugod po svetu stalno padajo, ker je tega blaga iz dneva v dan več. To je tudi razumljivo, saj je samo Nemčija s Skandinavijo in Holandijo pred vojno porabila okrog 200.000 ton kakava. Isto je s kavo, pri kateri so države, ki kavo pridelujejo, izgubile pri izvozu 8 milijonov vreč. Iz gornjega je razvidno, kako je vojna svetovno tržišče postavila na glavo. Na eni strani je blaga preveč in ga morajo uničevatl in pod ceno prodajati, dočim v Evropi vsega primanjkuje in draginja iz dneva v dan narašča. Da bi se pa to nenaravno stanje v kratkem času popravilo, ni upanja, kajti dokler bodo Angleži ob pripomoči Amerike gospodarji morja, bo stiska v Evropi naraščala, kljub vsem uspehom na vojaškem polju v Evropi. Drobne gospodarske vesti 8000 ton olivnega olja bo izvozila Turčija. DaIje bo Turčija izvozila tudi mnogo grozdja in bombaža, za katerega se zaradi tekstilne industrije posebno zanima naša država. Promet s Turčijo namreč zaradi vojne ni prizadet. Organizacija naše zunanje trgovine stopa v novo obdobje. Govori se, da bo vsa naša zunanja trgovina organizirana po strokah v prisilne stro¦kovne organizacije, po vzorcu italijanskih korporaoij. Izvoz in uvoz se bo spravil v sklad z občim interesom države, tako da bo oskrba države s potrebnimi predmeti prešla od posameznega uvoznika na državo. Odpadlo bo poslovanje države s tisoči izvoznih in uvoznih tvrdk, uvedene bodo določene omejitve, od izvoznikov in uvoznikov se bo pa zahtevalo sodelovanje po državnem načrtu. Potrebni izvoz in uvoz se bo določil za gotovo dobo naprej. Za 30.000 mark bomo lahko izvozili suhih gob v Nemčijo. Dovoljenje za nakup suhih gob pri nas je dobilo sedem nemških tvrdk, katerim bodo prodajali gobe naši nakupovalci-trgovci. 500 vagonov koruze bomo dobili od Bolgarov. Uvoz bolgarske koruze se bo izvršil preko Prizada. 10.000 ton cementa bi po dogovoru morali dobaviti naše tvornice cementa Albaniji. Italijanska motorna ladja »Eros« je pred kratkim v Vranjici natovorila 800 ton cementa za Albanijo, kl gre na račun gornjega dogovora. Dinar v razmerju s tujim denarjem. Po odredbi finančnega ministra je v avgustu naš dinar do tujega denarja v sledečem razmerju: angleški funt 212 din, ameriški dolar 55 din, nemška marka 14.80 din, francoski frank 1 din, švicarski frank 12.51 din, italijanska lira 2.28 din, bolgarski lev 45 par, romunski lej 28 par, Svedska krona 13.25 din, češka krona 1.50 din, turSka lira 34 din, španska pezeta 5.12 din, finska marka 1.06 din. Jugoslovansko-turškj trgovskl razgovori so se pričeli v Ankari. Turčija se zanima za naše železo, jeklo, les in papir, mi pa predvsem za turSki bombaž. Pomanjkanje bombaža je pri nas radl vojne na Sredozemskem morju že tako ob«utno, da se govori, da bo morala radi tega z oktobrom naša tekstilna industrija odpustiti vse delavce. Kaj to znači, vidimo najbolje že v Mariboru, kjer bi s tem bilo na cesti okrog šest tisoč delavcev. Isto kot z mariborskimi, bi se zgodilo s tekstilnimi delavci drugih meat, kot: Kranja, Varaždina, Karlovca itd., kjer je prav tako izredno veliko število tekstllnih delavcev. Cene lanenega in ricinusovega semena je odredil minister za trgovino in industrijo. Laneno seme je po tej odredbi po 440 din 100 kg, ricinusovo seme pa po 500 din 100 kg. Te cene veljajo za nakup od proizvajalcev. 3. avgusta je bila podpisana trgovska pogodba s Slovaško. Trgovski promet s Slovaško bo na podlagi nove pogodbe znaten. To je prva trgovska pogodba, podpisana med našo državo in Slovaško. Težave z Italijo radi bombaža. Kakor smo že poročali, je v italijanskih lukah blokiranih milijon kilogramov bombaža, ki so ga kupile naše tekstilne tovarne iz Maribora, Kranja in Tržiča. Glede tega bombaža kakor tudi glede uvoza italijanskega bombaža so se na Bledu vršila pogajanja med našo in italijansko tekstilno industrijo. Ta pogajanja so se pa razbila. Več upanja stavi naša industrija na nova službena pogajanja med našo državo in Italijo glede uvoza bombaža. Nova službena pogajanja se bodo najbrž vršila v Milanu. Službeno poročilo Ijubljanske blagovne borze Smreka, jelka. Hlodi I., II. monte 240—290 din, brzojavni drogovi 220—260, bordonali merkantilni 325—375, filerji 265—305, trami ostalih dimenzij 265—315, škorete konične od 16 cm dalje 555—595, paralelne od 16 cm dalje 645—715, podmerne od 10—15 cm 600—660, deske-plohi kon. od 16 cm dalje 495—545, par. od 16 cm dalje 525 do 605 din kub. meter; kratice 100 kg 70—80 din. Bukev. Hlodi od 30 cm dalje, I., II. 135—185, hlodi za furnir, čisti, od 40 cm dalje 255—305, deske-plohi, naravni, neobrobljeni, monte 300 do 350, naravni, ostrorobi, I., II. 520—600, parjeni, neobrobljeni, monte 420—480, parjeni, ostrorobi, I., II. 590—700 din kub. meter. Hrast. Hlodi I., II., premera od 30 cm dalje 240—380, bordonali 800—900, deske-plohi, boules 850—950, neobrobljeniv I., II. 700—800, frizi 765 do 835 din kub. meter. Ostall les. Macesen 1110—1290, brest 700—800, j.avor 700—800, jesen 770—850, lipa 670—770 din kubični meter. Parketi hrastovi 70—90, bukovi 50—60 din kvadratni meter. Drva bukova 19—22 din, hrastova 17—20 din 100 kg. Oglje bukovo, vilano 75—85 din 100 kg. žito. Ječmen bački in sremski 220—225, oves bački, sremski in slavonski 242.50—245, rž bačka 225—230, ajda 195—200 din 100 kg. Mlevski izdelki. Moka pšenična bačka in banatska Og, Ogg 475, pšenična št. 2 440, št. 5 420, št. 6 400 din 100 kg. — Otrobi pšenični 195—200, drobni 180—185 din 100 kg. Deželni pridelki. Fižol ribničan 525—575 din, prepeličar 575—625; krompir: rožnik pozni in rani, kresnik 125—130 din; seno: sladko 85—90, polsladko 75—80, kislo 65—70 din; slama 40 do 45 din 100 kg. Cene goveje živine po sejmih Voli. Maribor debeli 7—8 din, poldebeli 6—7, plemenski 6.50—8 din; šmarje pri Jelšah I. 9.50, II. 8 din, III. 6.50 din; Konjice I. 9 din, n. 8 din, III. 7 din; Kranj I. 9.25 din, II. 8.50 din, III. 7.25 din; Krško I. 8—9 din, II. 7—8 din, III. 6.50 din kg žive teže. Biki. Maribor 5—7 din kg žive teže. Krave. Maribor debele 6—7 din, plemenske 5.50—7 din, klobasarice 4—5 din, molzne 5.50 do 8 din, breje 5—7 din; šmarje pri Jelšah I. 6.50, II. 5.50 din, III. 5 din; Konjice I. 7 din, II. 6 din, fll. 5 din; Kranj I. 8.50 din, II. 7.25 din, III. 6 din; Krško I. 7 din, II. 6.50 din, III. 5—6 din 1 kg žive teže. Mlada živina (telice in mladi voli). Maribor 6.50—7.75 din; šmarje pri Jelšah I. 9 din, II. 7.50 din, III. 6 dtn; Konjice I. 8 din, H. 7 din, III. 6 din; Kranj I. 9.25 din, II. 8.50 din, III. 7.25 din; Krško I. 7.50 din, n. 7 din, III. 6.50 din 1 kg žive teže. Teleta. Maribor 6—7.50 din, Šmarje pri Jelšah I. 9 din, II. 7 din; Konjice I. 9 din ,11. 8 din; Kranj I. 9 din, II. 8 din; Krško I. 9 din, II. 6 din 1 kg žive teže. Svinje Plemenske. Maribor 5—6 tednov 110—145 dln, 7—9 tednov 150—200 din, 3—4 mesece 210 do 320 din, 5—7 mesecev 350—470 din, 8—10 meaecev 480—610 din, 1 leto stare 750—920 din komad; 1 kg žive teže 8—10.50 dln, 1 kg mrtve teže 12—15 din. Na ptujskem sejmu so bili 6 do 12 tednov stari prasci po 120—240 din komad. Pršutarji (proleki). Ptuj 9.50 din, Šmarje pri Jelšah 10 din, Konjice 14 din, Kranj 11—12 din, Krško 10 din kg žive teže. Debele svinje (špeharji). Ptuj 11 din, Šmarje pri Jelšah 12 din, Konjice 14 din, Kranj 12—13 din, Krško 11.50 din kg žive teže. Meso, mast, kože Goveje meso. Maribor volovsko I. 14—16 din, II. 12—14 din, meso bikov, krav in telic 12—14 din; Ptuj 16 din, šmarje pri Jelšah I. 14—16 din, II. 12—14 din, III. 10 din; Konjice I. 16 din, II. 14 din, III. 12 din; Trbovlje 14 din; Kranj I. 16 din, n. 14 din; Krško I. iii II. 14 din, III. 12 din kg. Telečje meso. Maribor I. 12—16 din, II. 10—14 din; Ptuj 12—16 din; Trbovlje 16—20 din kg. Svinjsko meso. Maribor 14—18 din, Ptuj 16 do 18 din; šmarje pri Jelšah 16—18 din; Konjice 18 din; Kranj 18—20 din; Krško 16—18 din kg. Slanina. Maribor 16—19.50 din, Ptuj 16—18, šmarje pri Jelšah 18—20 din, Konjice 20 din, Trbovlje 19—20 din, Kranj (suha) 28 din kg. Svinjska mast (zabela). Maribor 20—22 din, Ptuj 22—23 din, Šmarje pri Jelšah 20—24 din, Konjiee 22 din, Trbovlje 22 din, Kranj 23 din, Krško 24 din kg. Goveje kože. šmarje pri Jelšah 12 din, Konjice 20 din, Kranj 12—14 din, Krško 12 din kg. Telečje kože. šmarje pri Jelšah 16 din, Konjice 15 din, Kranj 18 din, Krško 16 din kg. Svinjske kože. šmarje pri Jelšah 8 din, Konjice 7 din, Kranj 8 din, Krško 10 din kg. Tržne cene žito. šmarje pri Jelšah: pšenica 300 din, jefimen 275 din, rž 270—290 din, oves 275 din, koruza 260 din; Konjice: pšenica 300 din, jeCmen 300 din, rž 300 din, oves 250 din, koruza 275 din; Kranj: pšenica 350 din, ječmen 300 din, rž 300, oves 250—300 din, koruza 235 din; Krško: pšenica 275 din, ječmen 250 din, rž 275 din, ovea 300 din, koruza 250 din 100 kg. Moka. Maribor: bela 4.25—4.50 din, črna 3.50 do 3.75 din; Ptuj bela 4.50 din, črna 3—4 din; Šmarje pri Jelšah pšenična 4.50—4.75 din, koruzna 3 din, ajdova 5—6 din; Konjice pšenična 4 din, koruzna 2.50 din; Trbovlje bela 4.75 din, črna 4.25 din; Kranj pšenična 4.50—5 din, koruzna 3.50 din, ajdova 4—8 din kg. Fižol. Maribor 6—7 din, Ptuj 5—6 din, šmarje pri Jelšah 6—8 din, Konjice 6 din, Kranj 5 do 7 din, Krško 6 din kg. Krompir. Maribor 2—2.25 din, Ptuj 2 din, Konjice 2.50 din, Kranj 2 dln, Krško 2 din, šmarje pri Jelšah 2 din kg. Seno. šmarje pri Jelšah 125—130 din, Konjice 65 din, Kranj 130 din, Krško 50 din 100 kg. Slama. šmarje pri Jelšah 20 din, Konjice 30, Kranj 75 din, Krško 25 din 100 kg. Med. Šmarje pri Jelšah 20 din, Konjice 20 din, Kranj 24 din, Krško 18 din kg. Volna. Kranj neoprana 28—35 din, oprana 38 do 42 din; Konjice neoprana 35 din, oprana 50 din 1 kg. Jabolka. Kranj II. 12—14 din, III. 10 din kg. Hruške. Kranj II. 16 din, III. 8—12 din kg. Mleko. Maribor 2—2.50 din, Ptuj 2 din, šmarje pri Jelšah 1.50—2 din, Trbovlje 2.50 din, Kranj 2.50 dln, Krško 2 din liter. Maslo. Šmarje pri Jelšah 36—40 din, Kranj 34 do 38 din, Krško 40 din kg. Jajca. Maribor 0.60—1 din, Ptuj 0.75 din, Konjice 1 din, šmarje pri Jelšah 0.60—0.70 din, Trbovlje 1 din, Kranj 1 din, Krško 0.75 din komaa. Drva. šmarje pri Jelšah 90—100 din, Kranj 120—140 din, Krško 110 din kubični meter. Vino. Navadno mešano pri vinogradnikih v okollci šmarja 4 din, Konjic 4.50 din, Krškega 4—4.50 din liter. Boljše sortirano pri vinogradnikih v okolici Šmarja 5—6 din, Konjic 5—6 din, Krškega 5—6 din liter. Sejmi 12. avgusta živinski in kramarski: Svetina (ponedeljek po Mariji Snežni), Sv. Jurij pri Celjuokolica; svinjski: Središče — 13. avgusta svinjski: Ormož; tržni dan: Dolnja Lendava; živinski: Ljutomer; živinski in konjski: Maribor — 14. avgusta svinjski: Celje, Ptuj, Trbovlje — dne 16. avgusta svinjski: Maribor; goveji: Rakičan; živinski in kramarski: Mozirje, Vuzenica; živinski: Sevnica ob Savi — 17. avgusta svinjski: Brežice, Celje, Trbovlje; goveji in kramaraki: Kapele pri Brežicah, šmarje prl JelSah.