KOMUNISTI O URESNIČEVANJU USTAVNIH DOPOLNIL Na peti delovni konferenci organizacije Zveze komunistov v Cinkarni so člani razpravljali o uresničitvi ustavnih dopolnil v našem podjetju, seznanjeni pa so bili tudi z gradivom, o katerem bodo razpravljali na drugi konferenci občinske organizacije Zveze komunistov Slovenije, ki bo v drugi polovici meseca septembra. Ta konferenco bodo komunisti posvetili samoupravljanju v gospodarskih organizacijah združenega dela. Skupine članov občinskega komiteja so namreč obiskale dvajset različnih delovnih organizacij in skupaj s predstavniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij analizirale razvitost samoupravnih odnosov, stanje pred in po uveljavitvi XV. ustavnega dopolnila in pristop k uresničitvi preostalih ustavnih dopolnil. Zbrano gradivo temelji na nekaterih teoretičnih domnevah in praktičnih ugotovitvah. Sekretar organizacije Zveze komunistov, tovariš Leopold Slapnik, je navzoče podrobno seznanil z ugotovitvami iz omenjenega gradiva. Med drugim je dejal: »Ugotovljeno je, da so se samoupravni odnosi razvijali počasi, da so jih zavirali tako objektivni, kakor tudi subjektivni dejavniki. Sedanja ustavna dopolnila dajejo odločilne spodbude, nove možnosti in materialno osnovo za sprejemanje družbe-no-ekonomskih odnosov v proizvodnji ter vpliv delovnega človeka na družbeno-politične in ekonomske tokove v družbi. Zelo pomemben dejavnik je tudi politična klima, ki jo je pogojevala 21. seja predsedstva ZKJ.« Analiza uresničevanja ustavnih dopolnil v omenjenih dvajsetih delovnih organizacijah je pokazala, da so sicer povsod imenovali ustrezne komisije, nadaljnji ukrepi pa so bili zelo različni. Medtem, ko so v posameznih delovnih organizacijah orga nizirali bolj ali manj zadovol jivo razpravo med delovnimi ljudmi, so se v mnogih delovnih organi- zacijah zadovoljili z razgovori o uveljavitvi ustavnih dopolnil v ožjili organih. V nekaterih delovnih organizacijah pa na tem področju niso naredili ničesar. »Delovni ljudje so slabo obveščeni o vsebini ustavnih dopolnil zato vemo, da bodo njihove odločitve težko podane, če bodo tudi v prihodnje odvisni le od informacij v tisku, radiu in televiziji, namesto da bi v podjetjih organizirali to dogovarjanje. Ugotovljen je tudi velik interes delavcev po ustanavljanju temeljnih organizacij, karakteristična pa je izjava, da delavci sicer ne poznajo ustavnih dopolnil, vendar so njihove dolgoletne zahteve v bistvu zahteve za u-resničitev le-teh.« . , Tovariš Slapnik je nadalje 'seznanil navzoče o poteku uresničevanja ustavnih dopolnil v našem podjetju: »Naše podjetje je pristopilo k uresničevanju 21., 22. in 23. ustavnega dopolnila že v spomladanskem obdobju letos. Ker smo se zavedali, da gre pri tem za zelo pomembne odlo- čitve. ki bodo bistveno vplivale ne le na nadaljnji samoupravni razvoj, ampak tudi na dosedanjo poslovno politiko in medsebojne odnose, smo menili, da morajo biti vse te odločitve temeljito pretehtane na vseh nivojih v podjetju. Izhajali smo s stališča, naj se v podjetju oblikujejo temeljne organizacije združenega dela. vendar v začetnem obdobju le v tistih delih podjetja, kjer so podani vsi tehnološki. proizvodni, ekonomski in finančni pogoji. Ker se je v tem času že oblikovala zamisel nove organizacije. projekt je izdelal Zavod za organizacijo iz Ljubljane, je komisija za uresničitev ustavnih dopolnil izhajala predvsem iz organizacijskih oblik, ki jih je projekt vseboval. Izdelan je bil predlog, da se v našem podjetju ustanovijo štiri temeljne organizacije združenega dela: [OZD metalurgija,. TOZD kemija, TOZD grafika in TOZD 1 iOj; ta-koimenovano peto TOZD pa bi tvorile poslovne enote vzdrževanje. transport in skupne službe z upravo podjetja. S sklepom centralnega delavskega sveta o uvajanju nove organizacije podjetja in o ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela je bila imenovana tudi komisija, ki že pripravlja celotno razdelitev sredstev in ostalih zadev na posamezne temeljne organizacije združenega dela. Z ozirom na probleme, v katerih se naše podjetje trenutno na- (Nadaljevanje na 5. strani) OB PREDVIDENI REORGANIZACIJI PODJETJA (nadaljevanje) V številki 4—5 CINKARNARJA smo objavili osnovne domneve organizacijskih principov, katere smo pripravili skupaj z Zavodom za organizacijo poslovanja, za boljše razumevanje idejnega projekta reorganizacije Cinkarne Celje. Obdelali smo na kratko cilje podjetja in sistem vodenja. V tej številki CINKARNARJA želimo prikazati osnovno (makro) organizacijo Cinkarne Celje. \ PROIZVODNJA : il IN PRODUKTIVNOST \ i V MESECU AVGUSTU \ ;; V avgustu dosežena % :: vrednost blagovne proiz- i :: vodn.je (ugotovljene po i L stalnih cenah) je precej I 11 večja od tiste, ki je bila 1 : dosežena v kateremkoli $ L prejšnjem mesecu letos- ♦. L njega leta. { • j Vrednost v avgustu do- J • sežene blagovne proizvod- | nje je za 20.69 °/o večja od i ■ one, ki je bila v povprečju ;; :: dosežena v sedmih mesecih ;; ;; leta 1972 in za 28,01 °/o več- ;; ;; ja od vrednosti, ki je bila ;; :; dosežena v mesecu juliju. ;; • • V primerjavi z vredno- •; • • stjo proizvodnje, ki je bi- ;; jj la dosežena v juliju, je •; <> porasla le-ta v avgustu: v ;; metalurgiji za 18,3 5/o, v ;; •> kemiji l. za 105,67%, v ke- ;; ;; liliji III. (Mozirje) za • • 30,31 %> in v grafiki za ; I : • 59,85 »/o. Za 47,32 °/o je bila ;: ;; manjša proizvodnja v ke- ;; liliji II: kar je posledica L pomanjkanja uvoznih suro-<> vin. ;> Kumulativna vrednost L • > dosežene proizvodnje v os- ! • > mili mesecih letošnjega le- '! • • ta zaostaja za ono, ki je bila 11 • > ustvarjena v istem razdob- ! • ju preteklega leta še za ! ■ ; • 8,7°/«; vendar pa je dose- L ;> žena proizvodnja v letos- L > njem avgustu za 14.27 %> ' j ;; (Nadaljevanje na 3. strani) ;; Sedanja makro organizacija Cinkarne Celje je struktuirana v glavnem po funkcijah ter je za njo značilna horizontalna dimenzija. Njene primarne in sekundarne funkcije so na prvi stopnji poverjene sektorju oziroma službam. Tako opravljajo primarne funkcije — razvoj izdelkov, — proizvodnja, — prodaja; razvojno investicijski sektor, tehnični sektor in komercialni sektor; sekundarne funkcije: — oskrba materiala, — finance in računovodstvo, — kadri in izobraževanje, pravo, administracija, zavarovanje, — planiranje, — organizacija, pa komercialni sektor, finančni sektor, kadrovsko splošni sektor, sektor plansko analitske službe, organizacijska služba. Zaradi številčnosti izdelkov, deloma pa tudi zaradi različnih krajev v katerih te izdelke izdelujejo, oziroma trgov na katerih te prodajajo pa otežuje take makroorganizaci jiska zgradba preglednost nad razvijanjem poslov, zmanjšanje hitrosti reagiranja na tržne spremembe in kom-plicira koordinacijske probleme. Sodobna organizacijska znanost pa predlaga, da se te slabo- sti zmanjšajo tako, da se s tako imenovano vertikalizacijo razdeli celotno podjetje na samostojne e-note in to ali po skupini izdelkov (divizioniranje) ali po izdelkih in tržnih območjih (regioni-ziranje) ali po obeh vidikih skupaj. Razen v horizontalno se podjetje razteza še v druge dimenzije, talko dobimo podjetje z večdimenzionalno organizacijsko zgradbo. V njo so vključene ne samo funkcijske, ampak tudi divizijske in regijske enote. Z oblikovanjem divizijskih in regijskih enot pa se seveda pretrga enotnost funkcij. To povzroča posebno koordinacijske probleme. Z divizioniiranjem oziroma regionariziranjem podjetja se njegove funkcije opravljajo ne le v glavni direkciji podjetja, temveč tudi v regijskih in divizijskih enotah. Po novem organizacijskem konceptu hierarhična linijska struktura ni odveč, ter je zato ne smemo opustiti. Dopolnjuje se pa z dimenzijami: — izdelki (stroka panoge), — regije (trgi), — funkcije (strokovna področja). To pomeni, da opravljajo v podjetju ne glede na njegovo (produkcijsko, reginarno, funkcijsko) strukturo vodstvene funkcije tile menežerji (za menežerstvo Slovenci še nimamo pravega iz- raza, izraz menežerstvo označuje dvoje: vodenje sodelavcev in krmiljenje k cilju); — produkcijski menežer, ki planira, uresničuje, koordinira in nadzoruje enotno produkcijsko politiko za poverjene mu izdelke; — regionalni menežer, ki planira, uresničuje, koordinira in nadzoruje enotno podjetniško politiko znotraj svoje regije; — funkcijski menežer, ki planira, uresničuje, koordinira ^ in nadzoruje enotno podjetniško politiko v svojem strokovnem področju. Tako sodelaci nimajo več samo enega predstojnika (= instanco s pooblastili za navodila) ampak več. Takšna kompetenčna križanja se morejo seveda jasno opredeliti. To se lahko doseže s posebnimi pravili, ki določajo funkcijskemu ali produkcijskemu menežerju v stopnjo prostega odločanja. Tako bi se na primer funkcijskemu oz. produkcijskemu regionalnemu menežerju lahko določile naslednje stopnje prostega odločanja: 1. stopnja: funkcijska instanca ima neomejeno pravico odločanja. Od produkcijske instance lahko zahteva informacije in nasvete, kar pa ni obvezno. Produkcijska instanca pa ima pravico, da jo le informira in svetuje. 2. stopnja: funkcijska instanca se je dolžna pred vsako odločitvijo posvetovati s produkcijskim vodjem in zahtevati od njega njegovo mnenje. Ce produkcijska instanca meni, da bo odločitev po- (Nadaljevanje na ?. strani) OB PREDVIDENI REORGANIZACIJI PODJETJA (Nadaljevanje s 1. strani) vzročila kake negativne posledice, tedaj ima pravico in dolžnost predložiti svoje ugovore neposredno višji instanci. Ob vložitvi ugovora pa mora funkcijska instanca sprejetje odločitve odložiti. 3. stopnja: funkcijska in produkcijska instanca odločata skupno, tj. soodločata. Če se o kaki zadevi ne moreta sporazumeti, tedaj jo morata predložiti v odločitev neposredno višji instanci. 4. stopnja: pri tej stopnji so prednosti za odločitve obratne kot v drugi stopnji. Tu odloča produkcijska instanca v sporazumu s pristojno instanco. 5. stopnja: pri tej stopnji pa so prednosti za odločitve obratne prvi stopnji. Tu odloča produkcijska instanca popolnoma samostojno. Od funkcijske instance lahko zahteva le informacije in nasvete. Na takšen ali podoben način se torej v opisih mest ali v kakih drugih dokumentih o organizaciji produkcijske ali regijske e-note lahko regulirajo problemi, pri katerih je potrenbo, da se pri odločanju da prednost tej ali oni menežerski liniji. Na splošno pa morajo produkcijski in regijski menežerji imeti prednost pri odločanju o vprašanjih, ki se nanašajo na kaj in kdaj, medtem ko je potrebno, da imajo funkcijski menežerji večji vpliv pri odločitvah, ki se nanašajo na vprašanje kako. S takšno regulacijo stopenj prostega odločanja pa enote ne zgubijo statusa profitnih centrov. Te regulacije nalagajo njihovim me-nežerjem le, da morajo pri svojih odločitvah upoštevati tudi zahteve, ki jih v zvezi s planiranjem, uresničevanjem koordiniranjem in na dogovarjanju enotne podjetniške politike postavljajo posamezni funkcijski menežerji za svoje strokovno področje. Tako reševanje problemov pa vodi k teamskemu vodenju podjetja. Pri oblikovanju nove makro organizacij Je Cinkarne Celje smo morali upoštevati: — raznolik proizvodni program in raznolike prodajne trge; — široko območje delovanja tako na domačih kot tujih trgih; — večje število različnih enot, ki delujejo na podlagi skupne razvojne politike in nedeljivega finančnega gospodarstva. Tem zahtevam optimalno ustrezajočo makro organizacijo lahko dobimo, če dejavnosti Cinkarne Celje divizioniramo po skupinah izdelkov o::iroma storitev in jo povežemo po prodajnih regijah. Tako se skupne naloge, kompetence in odgovornosti Cinkarne Celje decentralizirajo na manjše in bolj pregledne poslovne enote (PE). Iz sedanjega sistema s komplicirano zgradbo podjetja pa dobimo več manjših sistemov z veliko bolj enostavno zgradbo. Sedanji skupni cilj Cinkarne Celje pa se tako razdeli na več kompleksno merljivih ciljev, ki jih kot profitne in investicijske centre uresničujejo posamezne poslovne enote (PE). Pri oblikovanju posameznih poslovnih enot (PE) nas je predvsem vodila: — enotnost nalog in ciljev, — enotnost tržnih poti, — enotnost kontroliranja, — enotnost planiranja, — ekspanzivnost (v vzponu) ali umirjenost izdelkov (so zreli), — spremenljivost ali stalnost tržnih razmer, — zadosten obseg proizvodnje, oziroma poslovanja (sposobnost za kritje stroškov in ustvarjanje akumulacije), — možnost razmejitve fiksnih stroškov, — ni nas pa motila lokacijska razdrobljenost. V Cinkarni Celje bomo imeli naslednje POSLOVNE ENOTE: TITANOV DIOKSID, KEMIJA, GRAFIKA, METALURGIJA, VZDRŽEVANJE in ENERGETIKA, TRANSPORT. Poslovna enota KEMIJA se deli na štiri obračunske podskupine: — Mozirje, — organska barvila, — pesticidi in gnojila (super-fosfat, modri baker, humovit, flo-vit, cervacal, modra galica, zelena galica); — anorganska kemija: (cinkovo belilo, litopon, barijev sulfid, ul-tramarin, cinkov sulfat, svinčevi Novi odbor stoji pred zelo težko nalogo, in sicer: pridobi naj v svoje vrste čim večje število strelcev, predvsem mladink in mladincev; organizirati je treba čim večje število tekmovanj v podjetju in izven, udeležiti se vseh tekmovanj, ki jih organizira OSO in tekmovanj v okviru sindikalnih športnih iger. Prvo medobratno tekmovanje V počastitev praznika dela je bilo organizirano prvo medobratno tekmovanje v streljanju z zračno puško za prehodni pokal moških in ženskih ekip. Tekmovanje je štelo tudi za športno značko TRIM. Tega tekmovanja se je udeležilo osem petčlanskih moških ekip in le ena tričlanska ženska ekipa. Prvo mesto in prehodni pokal za leto 1972 je osvojila ekipa predelovalnih obratov pri moških, pri ženskah pa ekipa tehnične kontrole. Vrstni red moških ekip je bil naslednji: 1. predelovalni obrati - 680 krogov (KRAMARIČ Franc, PEČNIK Maks, UNETIČ Rok, PERSOLJA Vinko, COBOTlC Vo-jo), 2. Mehanična delavnica — 678 krogov (STANIČ Rihard, BRU-MEC Slavko, KRAJNC Ivan, GRI-ZOLT Miran, ROJC Branko), 3. Grafika — 633 krogov (ŽERJAV Franc, GOBEC Miran, JONKE Franc, KRAJNC Mirko, POHOLE Ivan), 4. Uprava — 626 krogov (MRAZ Rudi, CERVAN Franc, HORVAT Bojan, VRABL Alenka, RUŽIČ ing. Vojo), 5. Transport — 619 krogov (BREČKO Franc, ŠEŠKO Stanko, LESEK oksidi, kromov galun, natrijev sulfid). Poslovna enota METALURGIJA se deli na dve obračunski podskupini: — žveplena kislina (PIK, KKC), — metalurgija (keramika, cinkov prah, thede in remelted cink, baterijske čašice, cinkova žica, žlebarna, valjarna). Poslovna enota VZDRŽEVANJE in ENERGETIKA se deli na dve obračunski podskupini: — vzdrževanje (priprava dela, strojni obrat, eiektro obrat, gradbeni obrat, s proizvodnjo lesne embalaže in betonskih zidakov, obrat avtomatike, regulacije in meritev (ARM) obrat galvana) — energetika: (plinarna, vse kotlarne, vodarna, transformatorske postaje, pomožna električna centrala, komprimirani zrak ter vodstvo z defektažo). Vsa skladišča so razporejena po posameznih poslovnih enotah. V poslovni enoti TRANSPORT so združena vsa prevozna in transportna sredstva razen osebnih avtomobilov. V transport so vključeni vsi skladiščni delavci. Sekundarne funkcije podjetja bo opravljala glavna direkcija Vili, MARKOVIČ, KOLARIČ Tomo), 6. Tehnična kontrola — 615 krogov (SINANOVSKI Naip, SMEH Franc, DEČKO Franc, BOŽIC Rudi, JOKAN Anton), 7. PIK in PO - 590 krogov (VERANlC Ivan, FARCNIK Jože, ARSOVlC Tekmovanje je bilo 8. in 9. junija v strelski dvorani poleg ambulante. Tega tekmovanja se je, žal, udeležilo malo članov, manjkalo pa je nekaj boljših strelcev, zato so tudi rezultati precej skromni. Kljub temu pa je že viden precejšnji napredek in udeležba nekaterih mladincev, ki s svojimi rezultati kažejo, da bodo v kratkem sodili med najboljše strelce. Prvenstva se je udeležilo 25 strelcev, ki so dosegli naslednje število krogov: PEČNIK Maks — 159 krogov, BREČKO Franc — 150 krogov, STANIČ Rihard — 150 krogov, PO-ČIVALŠEK Ciril - 149 krogov, KRAJNC Ivan — 140 krogov. HORVAT Bojan — 137 krogov, JONKE podjetja. V glavni direkciji se bodo tudi koncentrirale perspektivne naloge Cinkarne Celje ter tako ločile od tekočih, katere prevzamejo posamezne PE. Glavna direkcija bo imela naslednje enote: — glavni direktor z osebnim tajništvom, — sektor za raziskave in raz- ' voj z marektingom in glavnim la-baratorijem. — finančno-računovodski sektor, — sektor za zunanjo trgovino, — kadrovski sektor — splošni sektor s pravno službo — plansko analitska služba; — organizacijska služba; — služba za varstvo okolja in varno delo. Vsaka nova organizacija pomeni prekinitev z obstoječo prakso, z obstoječimi navadami, odnosi in podobno. Ta proces je v vsakem primeru težak, zelo pogosto neprijeten. Sprejetje nove organizacije in vsega kar jo spremlja ob istočasnem toleriranju prejšnje prakse da lahko zelo negativne in za razvoj podjetja u-sodne posledice. Miloš Rant Radoje, ŽOLGAR Tomaž, GRGIČ Slavko), 8. Grafika II - 398 krogov (HORVAT Dušan, KOVAČIČ Sine, MIRNIK Marjan, CELESTINA Stanko). Ženska ekipa se je udeležila samo ena in to ekipa tehnične kontrole, ki je bila brez konkurence. Dosegla je 216 krogov, sestav ekipe pa je bil: MAK Marjana, PISANEC Zofija, KRAJNC Marjana. Tekmovanje je organizacijsko dobro uspelo za kar gre zahvala nekaterim posameznikom. Želja pa je, da bi se strelstvo nadalje razvijalo in da bi doseglo vsaj take uspehe kot smo jih bili vajeni pred leti. Pečnik Maks Franc — 135 krogov, AN- = DREJAŠ Mariin — 135 krogov, LEBAN Marijan — 131 krogov. KRAMARIČ Franc — 130 krogov. CELESTINA Slane — 125 krogov, DEČKO Franc — 125 krogov, I JOKAN Anton — 119 krogov. GRIZOLT Miran — 118 krogov, KAJTNER Slavko — 116 krogov, VRABL Alenka — 115 krogov, ŽOLGAR Tomo - 114 krogov, KOLAR Marjan — | 106 krogov, ROJC Branko = — 104 kroge, ROBIDA Jan- ko — 104 kroge, ŽERJAV Franc — 99 krogov, MA- = ROLT ing. Bojan — 97 krogov, MLAKAR Marica — = 88 krogov, FRECE Alenka i — 87 krogov, LEBAR ing. I Mihael — 65 krogov. M. P. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII PONOVNA 0ŽIV1VITEV STRELSKEGA ŠPORTA V CINKARNI Na pobudo referenta za šport in rekreacijo pri sindikalni organizaciji CINKARNE tovariša Marjana Lebna, se je v mesecu marcu sestalo deset bivših članov strelske družine. Na tem sestanku je bilo izvoljeno novo devet-člansko vodstvo, ki si je zadalo nalogo, da bo ponovno oživelo strelski šport, ki je bil pred leti med najbolj uspešnimi športnimi panogami v Cinkarni. V odbor strelske sekcije Cinkarne so bili izvoljeni naslednji strelci: PEČNIK Maks — predsednik, JONKE Franc — namestnik, VRABL Alenka — tajnik, KUKOVIČ Martin — tehnični vodja, JOKAN Anton — orožar, BREČKO Boris — član, SINANOVSKI Naip - član, ŠUPEK Ivan - član, MRAZ Rudi - član. niiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifuiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiui I . I I DRUŽINSKO PRVENSTVO V I 1 STRELJANJE Z ZRAČNO PEŠKO I Republiški svet ZSS in gospodarska zbornica SR Slovenije sta na pobudo mnogih delavcev in delovnih kolektivov predlagala VSAK NAJ PRISPEVA 2% SVOJEGA ENOMESEČNEGA ZASLUŽKA Poziv na solidarnostno akcijo za pomoč poplavljenim Na pobudo mnogih delavcev in delovnih kolektivov so se sestali člani predsedstva republiškega sveta ZSS in upravnega odbora gospodarske zbornice SR Slovenije, da bi sklepali o pozivu na solidarnostno akcijo za pomoč prizadetim zaradi poplav in neurij v severovzhodni Sloveniji, predvsem v Pomurju. Kolikšen pomen zasluži ta pobuda naših delovnih ljudi je potrdila še zavzetost razprave. Prevladovalo pa je prepričanje, da bo pomoč učinkovita, če bo hitra. Seje so se udeležili tudi predstavniki slovenske skupščine, izvršnega sveta, CK ZKS, republiške konference SZDL, Zveze mladine, Rdečega križa ter predstavniki občin in družbenopolitičnih organizacij Pomurja in drugi. S stanjem po poplavah in o škodi v občinah Murska Sobota, Lendava. Ljutomer, Gornja Radgona in s predlogi, kako ljudem bremena omiliti, je izčrpneje poročal predsednik sveta pomurskih občin Branko Zadravec. Prejšnji mesec so bila v štirih pomurskih občinah pod vodo mnoga središča in naselja, kjer je razdiralna vodna stihija poškodovala vrsto industrijskih objektov, hiš, ulic, cest in drugih komunalnih naprav, uničevala polja in r.asade in zamočvirjala nad 40 tisoč ha kmetijskih površin. Po dosedanji oceni direktne škode v vseh štirih občinah znaša le-ta že skoraj 167 milijonov dinarjev (od tega 2/3 samo v kmetijstvu). Seveda pa v tem kratkem času še ni bilo mogoče oceniti vse škode v posameznih naseljih, po hišah, gospodarskih objektih, še zlasti ne izredno velike škode na nekaj tisoč kilometrih krajevnih cest in drugih komunalnih objektih itd. Zagotovo bo vse skupaj preseglo 20 milijonov dinarjev in to kljub temu, da so se — kot je znano — ljudje močno upirali tej slepi vodni sili, da bi obvarovali pred njo kar se največ obvarovati da. Škoda bi lahko bila namreč še občutno večja. V nadaljevanju objavljamo celotno besedilo poziva predsedstva republiškega sveta ZSS in upravnega odbora Gospodarske zbornice SR Slovenije, ki so ga navzoči tudi soglasno potrdili. Vsakdo v podjetju ali v ustanovi naj bi prispeval za upostošeno področje najmanj 2 % od svojega čistega enomesečnega osebnega dohodka za neposredno pomoč delovnim organizacijam, ki so jim poplave ogrozile normalno proizvodnjo, za regrese v kmetijstvu in to predvsem z namenom, da se ohrani živina in seveda za obnovo najnujnejših javnih komunalnih objektov in naprav. Glede na to, da bo pomoč učinkovita, če bo res tudi hitra, naj v delovnih organizacijah zneske zberejo takoj, tj. že ob prvem izplačilu osebnih dohodkov, najpozneje pa v dveh mesecih in jih pošljejo v poseben solidarnostni sklad na zbirni račun pri službi družbenega knjigovodstva Ljubljana, številka 501-789-52. Oba republiška foruma sta imenovala tudi 20-članski upravni odbor tega solidarnostnega sklada, ki naj organizira in spremlja vso akcijo in javnost sproti obvešča o njenem poteku in o porabi zbranih prispevkov. V to vsesplošno solidarnostno akcijo bodo torej vključeni vsi člani slovenskih sindikatov, pri zasebnikih pa bo pripravljena še posebna akcija, saj še vedno ne bo dovolj sredstev za nadomestilo najbolj občutne škode. POZIV NA SOLIDARNOSTNO AKCIJO ZA POMOČ PRIZADETIH V POMURJU Vsak naj prispeva vsaj 2 % svojega enomesečnega zaslužka Na pobudo mnogih delavcev iz več delovnih organizacij in občin začenjamo solidarnostno akcijo za pomoč ' severozahodni Sloveniji predvsem Pomurju, kjer so bili ob zadnjih poplavah in neurju hudo prizadeti kraji in ljudje in je nastala velika škoda, ki je prebivalci teh območij ne zmorejo sami nadomestiti. Takoj po veliki naravni nesreči, ki je zadela ta del Slovenije, so bili na pristojnih mestih sprejeti najnujnejši ukrepi za preprečitev najhujših posledic oziroma za zaščito prebivalstva in ljudskega imetja. Izvršni svet je odobril večja sredstva za prvo socialno pomoč posameznikom, Ljubljanska banka je že odobrila posebne kredite, Socialistična zveza in Rdeči križ pa sta organizirala med občani zbiralno okcijo za takojšnjo pomoč prizadetim. Prav tako so storili prve ukrepe še drugi odgovorni dejavniki v republiki, predvsem pa so se organizirano lotili samopomoči v prizadetih krajih. Vendar vsi ti ukrepi in vse te akcije še vedno niso dovolj obsežne in dovolj učinkovite, da bi odpravili vsaj tiste posledice, ki ogrožajo normalno življenje in delo ljudi teh krajev in njihov nadaljnji razvoj. Zato povzemamo pobudo našega članstva, delovnih organizacij in občin, da se organizira široka vseslovenska akcija za pomoč prizadetim območjem v severovzhodni Sloveniji, predvsem Pomurju. Z ato pozivamo vse delavce v podjetjih in ustanovah, da dajo v ta namen najmanj 2% svojega čistega enomesečnega zaslužka, delovne organizacije pa naj po svojih možnostih prispevajo sredstva iz sklada skupne porabe. Pri tem naj opozorimo na pobude nekaterih delovnih organizacij, da z delom na en prosti dan ali v drugi obliki ustvarijo dohodek, ki ga namenjajo za pomoč prizadetim v Pomurju. 2e samo z 2 % prispevkom od mesečnega zaslužka bomo lahko zbrali nad dve milijardi stafih dinarjev, če se bodo vsi solidarnostno odzvali pozivu na pomoč. To nam kaže, kako pomembno je, da se odzovemo res vsi, kajti prav v tem, v tej vsesplošni solidarnosti je naša moč in jamstvo, da smo zmožni obvladati tudi posledice takšne naravne nesreče, kakršna je zdaj zadela Pomurje in nekatere druge kraje. Ob tem je še posebej pomembno, da bo pomoč hitra. Zato zagotovimo svoj prispevek že ob prvem izplačilu osebnih dohodkov, najpozneje pa v dveh mesecih. Vemo, da z zbranimi sredstvi še ne bomo zagotovili obnove vsega in da ne bomo mogli nadomestiti vse škode, toda ta sredstva, ki jih bomo zbrali, naj bi bila tista temeljna vsota, ki jo bodo lahko samoupravni družbeni dejavniki v prizadetih krajih uporabili kot nujno potrebna sredstva za različne takojšnje posege in ukrepe, da preprečijo novo škodo, ki lahko nastane zaradi posledic poplav, in da čimprej zagotove normalne možnosti za delo in razvoj v teh krajih. Upravni odbor bo razporejal sredstva kot nepovratna in po predloženih programih prizadetih delovnih organizacij, krajevnih skupnosti in občin. Sredstva bo odobraval predvsem za: — neposredno pomoč delovnim organizacijam, ki so jih prizadele poplave in jim ogrozile normalno proizvodnjo, ter za regrese v kmetijstvu in to predvsem z namenom, da se ohrani stalež živine; — obnovo najnujnejših javnih komunalnih objektov in naprav. Zato, da bodo sredstva, ki jih bomo zbrali, kar najbolje upo- PROIZVODNJA IN PRODUKTIVNOST V MESECU AVGUSTU (Nadaljevanje s 1. strani) večja od one, ki je bila u-stvarjena v istem mesecu preteklega leta. S tem je bil kumulativno zaostanek za preteklim letom, ki smo ga ugotovili v juniju, zmanjšan za 3 °/o. Zaradi dobrih proizvodnih rezultatov v avgustu in ob skoraj istem številu zaposlenih. je bila produktivnost dela. ki smo jo dosegli kumulativno v sed- mih mesecih, v avgustu iz-boljašna za 2,41 %>. Vrednost v tujino prodanih izdelkov v avgustu znaša 490.996 $, kar predstavlja 89,32 °/o dvanajstine letnega plana. Kumulativna vrednost izvoza, dosežena v osmih mesecih, znaša 4.003.662 $ oziroma 60,72 #/o letnega plana. Zaostanek znaša 6%. V primerjavi z istim razdobjem preteklega leta pa je porastla vrednost prodaje v tujino za 38 °/o. rabljena in za namen, za kakršnega bodo dana, bo odgovoren poseben odbor, ki bo organiziral in spremljal vso akcijo. Sredstva se bodo zbirala v poseben sklad in na poseben račun in bo z njimi upravljal upravni odbor, sestavljen iz predstavnikov delovnih skupnosti ter pobudnikov akcije, kakor tudi iz predstavnikov območij, ki so bila najbolj prizadeta. Odbor bo sproti obveščal javnost o poteku akcije in o porabi zbranih sredstev. Svoje delo bo usklajeval z drugimi pristojnimi dejavniki v republiki. Hkrati, ko začenjamo to solidarnostno akcijo, pozivamo vse odgovorne dejavnike v republiki, da po resnični oceni razmer, ki so nastale kot posledica elementarne nesreče, upoštevajo pri svoji politiki izjemne potrebe prizadetega območja. To zlasti pričakujemo od organov upravljanja vodnega sklada, cestnega sklada, sklada skupnih rezerv in interesnih skupnosti in organov družbenopolitičnih skupnosti, ki so pristojni za davčne olajšave. Pričakujemo, da bodo sprejeli kratkoročne ukrepe, ki so potrebni za ublažitev posledic zdajšnjih poplav in neurja, kot tudi dolgoročne, ki naj preprečijo nove podobne nesreče v prihodnje. Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in u-pravni odbor gospodarske zbornice Slovenije sta imenovala za člane upravnega odbora solidarnostnega sklada: 1. Marija Vild, »Mura« Murska Sobota, član predsedstva RS ZSS; 2. Mirko Ledinek, predsednik delavskega sveta TAM Maribor; 3. Rado Kantužar, predsednik rudniškega odbora sindikata Trbovlje; 4. Miran Blaha, predsednik delavskega sveta »Emona-« Ljubljana; 5. Martin, Andrejaš, predsednik OOS Cinkarna Celje; 6. dr. Janez Prinčič, predsednik OSS Klinične bolnice Ljubljana; 7. Mara Glonar, predsednik sveta osnovne šole »Katja Rupena« Novo mesto; 8. Branko Zadravec, predsednik medobčinskega sveta skupščin občin Pomurja; 9. Miro Zupančič, sekretar medobčinskega sveta ZKS za Pomurje; 10. ing. Edi Šturman, predsednik medobčinskega sveta ZSS za Pomurje; 11. Geza Bačič, predsednik občinske konference SZDL Murska Sobota; 12. J°že Kolarič, predsednik skupščine občine Lendava; 13. Slavko Ožbolt, predsednik občinskega sveta ZS Maribor; 14. Julij Planinc, član predsedstva RS ZSS; 15. Maks Klanšek, tajnik Rdečega križa Slovenije; 16. Stane Gorjanc, direktor In-terevropa Koper; 17. Jože Knez, direktor Novoles Novo mesto; 18. Bernard Krivec, direktor Kovinotehna Celje; 19. Jože Hujs, direktor Iskra Kranj; 20. Bela Bamfi, predsednik občinske konference ZMS Murska Sobota. Prispevke pošiljajte v poseben sklad solidarnosti na zbirni račun pri Službi družbenega knjigovodstva Ljubljana, številka 501-789-52. Upravni odbor gospodarske zbornice SRS Leopold Krese, s. r. Predsedstvo republiškega sveta ZSS Tone Kropušek, s. r. STATUT POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA SLOVENIJE V JAVNI RAZPRAVI Že dalj časa se kažejo potrebe po kompleksnejši ureditvi pokojninsko invalidskega zavarovanja. V tej javni razpravi je potrebno, da sodelujejo vsi zavarovanci ne glede ali jih statut že zadeva danes ali jutri. Posebno za zaposlene v Cinkarni je potrebno statut temeljiteje obravnavati saj se bomo v praksi velikokrat srečevali z vprašanji, ki so bila dosedaj drugače urejena. Katere zavarovance zajema statut? Vse, ki jih je določal TZIZ in TZPZ, na novo pa razširja krog zavarovancev še na osebe, ki opravljajo samostojno dejavnost, kmete — kooperante, športnike, učence na obveznem praktičnem delu. Obvezno je zavarovanje tudi za vse pravice oseb, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi tehnoloških ali ekonomskih razlogov. Statut našteva vse zavarovance v členih 21 do 29. Določbe o pravicah splošni del statuta (členi 30 do 42) Osnovni pojmi, ki se postavljajo v določbah statuta so vsebinsko enaki kot v dosedanjih predpisih. Definicija pojma »drugega ustreznega dela« je sicer v osnovi povzeta iz TZIZ, dopolnjena s tem, da je treba pri določanju drugega ustreznega dela upoštevati strokovno in splošno izobrazbo ter delovne izkušnje invalida. Drugo ustrezno delo ni več vezano na ustrezno kategorijo delovnega mesta. Pogoji za pridobitev starostne pokojnine čl. 43 — 47 statuta V glavnem so pogoji isti kot dosedaj v TZPZ. Pravico do starostne pokojnine pridobi zavarovanec, ko dopolni 60 (zavarovanka 55) let starosti in 20 let pokojninske dobe ali ko dopolni 65 (60) let starosti in 15 let delovne dobe. Nova določba v statutu je, katera obdobja zavarovalne dobe se šteje v minulo dobo za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Določanje pokojninske osnove Dosedaj je TZPZ določal pokojninske osnove na podlagi poprečja osebnih dohodkov, po katerih je bil zavarovanec zavarovan v katerihkoli zaporednih 5 letih zavarovanja. Tako določena pokojninska osnova je lahko zna- šala poprečni osebni dohodek zadnjih dveh let povečan za 5 odstotkov. Poleg tega pa skupščina določi tudi najvišjo pokojninsko osnovo oziroma osebni dohodek od katerega je mogoče odmeriti pokojnino. Od tako izračunane pokojninske osnove se je odmerila starostna pokojnina po linearni lestvici, s tem da znaša za pokojninsko dobo do 15 let za moške 35 odstotkov za ženske pa 40 odstotkov pokojnine. Polna pokojnina pa 85 odstotkov od po- kojninske osnove. Statut opušča limitiranje pokojninske osnove s poprečnim osebnim dohodkom iz zadnjih 2 let povečanim za 5 odstotkov. Pokojninska osnova se po statutu določi ob upoštevanju osebnega dohodka iz daljšega obdobja. in sicer zadnjih 10 let zavarovanja pred uveljavitvijo pokojnine. Po izračunih to pomeni, da se v poprečju zniža pokojninska osnova za približno 1,5 odstotka posamezni primeri pa več. To omenjamo zaradi tega, ker je bil osebni dohodek v Cinkarni znatno pod poprečjem republike v preteklih letih. Za sam izračun pokojninske osnove sta predlagani dve varianti: Prva varianta je zelo podobna dosedanjemu načinu določitve pokojninske osnove. Po njej se izračuna pokojninska osnova po dejansko doseženih osebnih dohodkih v zadnjih 10 letih. Druga varianta pa določa pokojninsko osnovo na osnovi valoriziranega osebnega dohodka iz desetletnega obdobja in »dogovorjenim osebnim dohodkom« za kvalifikacijo, ki jo zavarovanec ima oziroma mu je priznana po samoupravnem sporazumu. Pri tem se dogovorjeni osebni dohodek poveča za odstotek, za kolikor so se povečali v poprečju osebni dohodki v Sloveniji preteklega leta. Kolikor bo osvojena prva varianta, ki pomeni dejansko povzetek dosedanjega sistema, je tudi možna odmera pokojnine po degresivni lestvici. Uveljavitev druge variante pa dejansko izključuje možnost uporabe degresivne lestvice za odmero pokojnine, ki se že pri določitvi pokojninske osnove korigira dejanski osebni dohodek. Ta varianta je ugodnejša za zavarovance z nizkim osebnim dohodkom v kvalifikacijski skupini, kjer znaša valoriziran osebni dohodek za dobo 10 let manj kot dogovorjeni osebni dohodek v samoupravnem sporazumu. Nasprotno pa se znižuje pokojninska osnova zavarovancem z visokim osebnim dohodkom, ker valoriziran presega osebni dohodek po sporazumu v svoji kvalifikacijski skupini. Osnutek omenja tudi tretjo varianto kot kombinacijo obeh v odnosu 70 odstotkov in 30 odstotkov prejšnjih variant. Dodatek za borce aktivne zavarovance, ki se je po dosedanjih predpisih prištel v pokojninsko osnovo kot osebni dohodek sedaj odpade. Upokojenci borci ne bodo toliko prizadeti, ker je določena najnižja pokojnina za borce. Za valorizacijo se tudi predlagata dve varianti: Prva prav tako povzema dosedanji način tako, da se valorizira osebni dohodek na raven predzadnjega leta, v katerem so bili všteti osebni dohodki. Ta varianta niti ne odpravlja razlik med upokojenci, ki se upokojujejo v prvi ali drugi polovici leta niti ne prinaša kakšnih drugih ugodnosti. Druga varianta predvideva valorizacijo osebnega dohodka iz desetletnega obdobja na raven osebnega dohodka iz zadnjega leta, ki je vzet v osnovo pred uveljavitvijo pravice do pokojnine. Ta varianta je pravičnejša, ker odpade negotovost zavarovancev v katerem letnem času se odločijo za upokojitev. Socialno zdravstveni zbor skupščine je že sprejel zakon z besedilom, da se osebni dohodek iz ^prejšnjih let valorizira na raven osebnega dohodka v zadnjem letu zavarovanja. Ta rešitev pa v resnici pomeni zvišanje pokojninske osnove v poprečju, kot na primer za 14 do 15 odstotkov v letu 1970 in 17 odstotkov za leto 1971. Prav tako statut pravičneje ureja uveljavitev pokojnine izven zavarovanja kot dosedaj TZPZ. To naj bo tako, kot da je bil zavarovanec zaposlen do uveljavitve pokojnine. S tem je poudarjen datum uveljavitve pokojnine, ne pa zadnje zavarovalno leto. Odmera starostne pokojnine Pokojnina se odmeri po naslednji lestvici I. skupina II. skupina III. skupina (točka 2a) (točka 2b) (točka 2C) zavaro- zavaro- zavaro- zavaro- zavaro zavaro vanci vanke vanci vanke vanci vanke % % % % % ”/. 15 let 35 40 35 40 35 40 16 let 37 43 37 43 37 43 17 let 39 46 39 46 39 46 18 let 41 49 41 49 41 49 19 let 43 52 43 52 43 52 20 let 45 55 45 55 45 55 21 let 47 57 47 57 47 57 22 let 49 59 49 59 49 59 23 let 51 61 51 61 51 61 24 let 53 63 53 63 53 63 25 let 55 65 55 65 55 65 26 let 87 67,5 57 67 57 66,5 27 let 59 70 59 69 59 68 28 let 61 72,5 61 71 61 69,9 29 let 63 75 63 73 63 71 30 let 65 77,5 65 75 65 72,5 31 let 67,5 80 67 77 66,5 74 32 let 70 82,5 69 79 68 75,5 33 let 72,5 85 71 81 69,5 77 34 let 75 87,5 73 83 71 78,5 35 let 77,5 90 75 65 72,5 80 36 let 80 77 74 37 let 82,5 79 75,5 38 let 85 81 77 39 let 87,5 83 78,5 40 let 90 85 80 V statutu se predlagata dve možnosti: V prvem primeru se povzema dosedanji način, to je lestvica z linearnim odstotkom in pokojnina znaša 85 odstotkov pokojninske osnove. Predlagana nova možnost predvideva tri lestvice, in sicer 80 odstotno, 85 odstotno in 90 odstotno od pokojninske osnove. Odmera pokojnine po eni izmed lestvic je odvisna od višine pokojninske osnove s tem, da se pokojnina odmerja po višji lestvici ne more biti nižja od najvišjega zneska pokojnine odmerjene po nižji lestvici. Ta način je ugodnejši za zavarovance z nižjim osebnim dohodkom ne glede na kvalifikacijo, ob domnevi, da se v prihodnje ne bi uporabljal degresivni sistem usklajevanja pokojnin, ker bi se po nekaj letih porušilo razmerje med revalorizacijo pokojnin in pokojninsko osnovo. Predlagano je tudi določilo, da zavarovanec še ostane v delovnem razmerju po izpolnitvi pogojev za upokojitev, vendar se mu pokoj- nina povečuje le za 1 odstotek na leto do največ 5 odstotkov za preseženo pokojninsko dobo. Pogoji za invalidsko pokojnino Po vsebini so pogoji enaki določilom dosedanjega TZIZ. Zaradi podaljšanja starostne meje na 60 oziroma 55 let do katere imajo pravico invalidi II. in III. kategorije do zaposlitve, predlog ne vsebuje začasne invalidske pokojnine. Pravtako je predlagana varianta starostne meje kot je dosedaj. Kljub velikim željam predlagateljev ni uspel poenostaviti načina in izračunavanja pokojnin, tako da bi zavarovanec sam izračunal svojo pokojnino. V vseh primerih je še veliko dejavnikov vezanih na pogoje medsebojne primerjave in podobno. Ob razpravah o statutu bo potrebno slediti vsem razpravam in jih uskladili tudi z zahtevami zavarovancev, ker se v nekaterih primerih sedanji način niti ne izboljšuje, temveč samo postavlja v novo formulacijo. (Nadaljevanje prihodnjič) Dopisujte v naš list NOVA ROTACIJSKA PEC NOV MEJNIK JUGOSLOVANSKEGA TEŽKEGA STROJNIŠTVA Že gornji naslov izpoveduje, da je bilo pri nas v Jugoslaviji osvojeno nekaj, kar je bilo do sedaj narejeno le po inozemskih projektih — to je rotacijska peč v obratu litopon, imenovana kalcinirka. V dnevnem časopisju smo brali, da je Litostroj ali Duro Bakovič napravil rotacijsko peč — za tega ali onega uporabnika. Te notice so bile kratke in brez pomena, kajti kompletna dokumentacija je bila kupljena v inozemstvu. Nova rotacijska peč v litoponu je izključno domače delo. Razplet dela se je razvijal vse od prvega projekta pa tja do poslednje delov-niške dokumentacije na domačih risalnih deskah. Stara rotacijska peč — kalcinirka je bila nabavljena v inozemstvu in je bila njena življenjska doba zelo kratka. Ne bomo se spuščali v podrobno analizo nastalih defektov. Toda skušali bomo omeniti težavnostno pot do uresničitve domačega projekta. Po prvih teleprinterskih dogovorih s firmo Haas v Zahodni Nemčiji smo slednjič dobili parcialne ponudbe za določene dele peči, ki pa so bili brezpredmetne, zaradi generalnega rekonstruiranja kalcinir-ke. Po obisku šefa projektivnega biroja firme Haas dipl. ing. Diet- Stanovanjske razmere v Cinkarna se glede na stanovanjske razmere nahaja v zadnjem času v zelo neugodnem položaju. Po zbiru vseh podatkov je stanje zelo zaskrbljujoče, tako glede potreb novogradnje stanovanj v družinski lasti, kakor tudi potrebe po kreditih za gradnjo zasebnih stanovanj. Razumljivo, da so v tem času potrebe hitreje naraščale, kot pa so bila ta namenska sredstva na razpolago. Pri pregledu vseh prošenj za stanovanja in kredite je stanje v začetku leta 1972 naslednje: Prošnje za stanovanja cinkar-narjev po socialnem sestavu. novanjskih vprašanj v zadnjih letih. Pregled gradnje in dodeljevanje novih stanovanj v zadnjih 10 letih in gibanje delovne sile: Poprečni mesečni osebni dohodek v letu 1971 Število prošenj za stanovanje do 800 4 810 - 1000 30 1010 - 1500 70 1510-2000 18 2010 - 2500 2 nad 2510 skupaj 124 Leto Individualna gradnja in dodelitev novih stanovanj Število zaposlenih poprečno letno 1962 33 1712 1963 10 1807 1964 37 2026 1965 10 2043 1966 2 2112 1967 20 2143 1968 2 2057 1969 20 2127 1970 2 1971 5 Istočasno je v letu 1971 vloženih 85 prošenj za 1,860.000,00 din za novogradnje in adaptacije hiš. Poleg tega je potrebno prišteti še komunalni prispevek in vrednost zemljišča na Lavi 6,885.840,00 din. Torej potrebe so daleč večje kot pa je možno zadovoljiti s sredstvi 4 % prispevka za stanovanjsko izgradnjo. Takšno stanje pa ni le premajhna skrb v zadnjem času, temveč prepočasno reševanje sta- Iz tabele je razvidno, da je stanovanjska izgradnja zadnjih šest, sedem let nazadovala predvsem če upoštevamo, da so bile začete gradnje individualnih hiš v prejšnjih letih. Z občutnim zmanjšanjem kolektiva se stanovanjski fond Cinkarne v družbeni lastnini ni sprostil. Večina članov kolektiva, ki je zapustila Cinkarno ni imela urejenih stanovanjskih raz- S SEJE UPRAVNEGA ODBORA SKLADA ZA POMOČ SEVERNI SLOVENIJI Dne 11. septembra je upravni odbor sklada za pomoč prizadetim od poplav v severni Sloveniji obravnaval akcijo pomoči. Do tega dne sc je nabralo v sklad za pomoč prizadetim 4.716.327,85 din predvsem kot prispevek 2% osebnega dohodka. Sklad je tudi prejel poročilo o nastali škodi od poplav, ki znaša 348.861.000,00 din s pripombo, da je sicer škoda večja, vendar jo bodo prizadeti sami skušali poravnati. Iver upravni odbor sklada pričakuje, da se bo do konca septembra zbralo iz osebnih dohodkov le 20,000.000,00 din, s temi sredstvi ni v stanju odpravili škode. Upravni odbor sklada je po daljši razpravi opozoril na strogo namembnost pomoči prizadetim in sprejel sklep, da sc iz zbranih sredstev regresirajo semenska žita (pšenica in rž) po 1,00 din za kg. 3,00 din za kg koruze in 0.80 din za kg semenskega krompirja. S tem je pomoč zagotovljena tistim, ki bodo sejali omenjene kulture. Upravni odbor je informiran tudi o akciji in sklepih ZIS. RIS in NB. ki so dan pozneje sprejeli stališča in ukrepe za odpravo posledic od poplav. Martin Andrejaš richa smo dobili odklonilni odgovor, češ da je zadeva preveč komplicirana za rekonstrukcijo in da ne morejo prevzeti odgovornosti za morebitno gradnjo. Od tega datuma se začne doma ustvarjati projekt in delovniška dokumentacija. Omenjena roto-peč spada po velikosti v srednje velike peči. Takih Litostroj še ni izvedel po lastni dokumentaciji. Delo se je delilo v dve skupini. Pri izvajanju je Litostroj izdelal podporne rolke z nosilnimi koluti in nosilne mostne konstrukcije. Metalna pa je izdelala plašč in delno tudi osnovo za montažo, katero je tudi sama izvajaja,-.Ce- Cinkarni mer preko Cinkarne. Trajno stanovanjsko pravico do stanovanja je pridobilo 32 članov kolektiva predno so zapustili podjetje. Vendar ob pomanjkanju v kolektivu zahteve hitreje naraščajo. Če bi želeli sedanje potrebe 124 stanovanj razrešiti v prihodnjih 5 letih in k temu je potrebno prišteti najmanj 10 stanovanj letno za nove potrebe, bi bilo potrebno zgraditi 174 stanovanj. Da se v Cinkarni moramo zamisliti nad takim stanjem nam naročajo tudi novi stanovanjski zakoni in dosedanje zahteve. M. A. lotno konstrukcijsko delo za Litostroj smo napravili v domačem biroju, medtem ko je projekt za plašč izdelal dipl. ing. Zgaga iz konstrukcijskega biroja Metalne. Vse sestavne projekte, po katerih je izdelal Litostroj elemente za peč, je prevzel naš sodelavec Miljan Kocijan, dipl. ing. Pripomnimo še to, da je glavni kolegij Litostroja na svoji seji ocenil naše delo kot izredno težavno, kar je bilo še kasneje stvar debatnih pogovorov z vodilnimi delavci našega podjetja. Za ustvaritev celotnega montažnega projekta gre posebna zahvala našemu prejšnjemu sodelavcu tov. Dačman Silvu in tov. Slokan Dušanu, ki sta ob vsakem času, ob nedeljah in v večernih urah sledila poteku zaključnih del in slednjič spremljala delo z veliko vnemo. Treba jima je resnično izreči zahvalo. Od zunanjih sodelavcev naj bi izrekli zahvalo šefu montaže Metalne Maribor tov. Lupiču in dipl. ing. geodezije Ašiču, ki je precizno postavil koordinate peči. Samotno oblogo peči je napravila skupina našega gradbenega oddelka pod vodstvom Ota Te-kavca. Za njihovo zahtevno in požrtvovalno delo jim izrekamo pohvalo. Vrednost celotne rekonstrukcije kalcinarke predstavlja eno treti-no zneska, ki bi ga morali plačati, če bi kalcinirko naročili v tujini. Nova rotacijska peč v litoponu je delo slovenskih strokovnjakov 0 uresničevanju ustavnih dopolnil (Nadaljevanje s 1. strani) baja. je prvenstvena naloga kolektiva, da si maksimalno prizadeva zmanjšati izgubo iz prvega polletja,s je zaključil tovariš Slapnik. Predsednik komisije za uresničitev ustavnih dopolnil tovariš Viktor Skale je v svoji razpravi spregovoril o nujni potrebi prehoda na novo organizacijo p< d-jetja, kar naj bi nam zagotovilo boljše poslovne uspehe in uspeš nejši razvoj samoupravnih odnosov. Poročal je tudi o sklepih delavskega sveta o uvedbi poslovnih enot, nadalje o uveljavitvi ustavnih dopolnil in o prehodu na temeljne organizacije združenega dela. Poudaril je, da s samim sprejetjem omenjenih sklepov še nismo storili ničesar, temveč je nujno treba te sklepe tudi uresničiti. Glavni direktor podjetja tava-riš Franjo Klinger, dipl. ing. je spregovoril o trenutnem gospodarskem položaju podjetja in o izgledih do konca leta. Zaradi tega,« je delaj, bo potrebno izredno premišljeno izvesti predvidene akcije.« Po živahni razpravi še preos'a-lih diskutantov so sklenili, da bodo sklepe in stališča omenjene konference posredovali občinski konferenci Zveze komunistov. NEVARNOSTI, KI GROZIJO V SODOBNI VOJNI (Nadaljevanje) Za plinske rezervoarje veljajo v glavnem ukrepi, ki se jih poslužujejo v primeru nesreč v proizvodnih obratih. Pri manjših okvarah je potrebno zapreti čimprej izhodne ventile in čimprej pretrgati dovod plina v rezervoar; seveda kolikor niso poškodovane proizvodne naprave in je proizvodnja plina mogoča. S tem se doseže, da se rezevoar ne usede na svoje temelje, kar bi lahko izzvalo težke posledice, ampak je potrebno, da se okvare popravijo takoj, dokler v rezervoarju obstaja dovolj velika količina plina. Pri večjih okvarah, v primeru elementarnih nesreč ali vojne, praktično ni mogoče narediti nič drugega kot to, da po prenehanju zračnega napada ali potresa nastale okvare čimprej popravimo in plinski rezervoar usposobimo za delo. Kar zadeva hišne instalacije je potrebno v primeru katastrofe pregledati na ogroženem območju vse hišne instalacije. Celotno poškodovano instalacijo ali njen posamezni del je potrebno takoj izključiti, kolikor to niso naredili sami stanovalci z zapiranjem požarnih ventilov. Ko je okvara u-gotovljena, se je potrebno najhitreje lotiti popravila, po izvršenem popravilu pa je potrebno napravo preizkusiti pod pritiskom. Isto velja za zgradbe, za katere sumi-mi, da je instalacija v njih poškodovana, kar pa ob pregledu ni mogoče ugotoviti. V hišne instalacije smemo spustiti plin šele takrat, ko so zopet v brezhibnem stanju, kadar se odpravijo okvare na ulični plinski mreži in kadar je iz mreže odstranjen zrak. VRSTE RUŠENJ RUŠENJE PRI STOLPNICAH Povsem je razumljivo, da bodo pri razdejanju stolpnice nastale večje količine ruševin, kot pri rušenju pritličnih zgradb. Posebno bo rušenje blokov — stolpnic pri bombardiranju s težjimi bombami proizvedlo v mnogih primerih takšno množino ruševin, da bodo le-te v ožjih ulicah popolnoma preprečile promet. Lahko rečemo, da je stopnja rušenja mest dejansko proporcionalno gostoti izgradnje in višini zgradb. Tiste stolpnice, ki so zgrajene iz armi-rano-betonsko skeletne konstrukcije bodo dale večji odpor rušilnemu dejstvu padlih bomb in bodo dale manjšo količino ruševin. Normalno bodo to ruševine od izpolnjenega kasetnega odpora skeleta, potem pregradnih zidov in to tistih, ki so bliže zunanjim stranem zgradbe, a to so vse navadni zidovi iz opeke. Nadalje se bo v ruševanih našla tudi strešna konstrukcija, kolikor je bila iz lesa. Sam skelet bo le delno raztrgan, skelet iz armiranega betona pa bo zdržal rušenje, nosilci (trami — grede) presekani na eni strani se bodo samo povesili, zahvaljujoč armaturi in betonu. Posamezni deli skeleta bodo štrleli in ostali le delno vezani na armaturo preostalega dela stavbe. Pri jekleni konstrukciji je situacija podobna, le s to razliko, da bo v primeru delovanju visoke temparature skelet dobil tendenco zvijanja in ugrezanja. Na med-nadstropnih konstrukcijah iz armiranega betona in to na nepo- škodovanih delih bodo ostali različni inventarni deli, cevi različnih instalacij delno ali v celoti poškodovane bodo štrlele na vse strani. V glavnem se bo večina materiala zadrževala v takšnih skeletih ruševinah (v kolikor požar ne uniči pohištva ipd.), samo del stavbe, ki je pretvorjen v ruševine bo padel in to z velikim delom navzven, na ulico in bodo pri tem nastali kupi raznih oblik. Podobno se bo zgodilo s stavbami jeklene skeletne konstrukcije, kolikor ne bo poškodovana od visoke temperature zaradi požara. Pri večini novih večnadstropnih gradbenih objektov najdemo vedno manj klasičnih kuhinj s štedilnik na drva in premog, ampak prevladuje centralna kurjava, e-lektrično opremljene kuhinje, zato bo v teh stavbah mnogo manj žarišč požara, ki so sicer pogost in skoraj stalen spremljevalec rušenja. V nižjih delih (prostorih) zgradbe lahko z veliko verjetnostjo računamo na to, da bomo z uspehom rešili tam najdene osebe. Medtem, ko v večnadstropnih zgradbah, ki niso zgrajene iz armiranega betona ali jekla — pri nas jih je še vedno ogromno število, bodo poškodbe pri močnejšem bombardiranju mnogo večje, a ponekod bo zgradba enostavno zravnana z zemljo. To zaradi tega, ker prečni zidovi in konstrukcije niso povezani med seboj in ker je glavni material za zidanje le-teh kamen in opeka pogosto vezan z apnom, slabšo malto, neka močnejša vez med konstrukcijskimi deli teh starih zgradb pa sploh ne obstaja. Skupno s konstrukcijskimi deli se bo pri tej vrsti zgradb zrušila tudi oprema in instalacije. Nastali kup ruševin bo predstavljal za reševalce nehomogeno vrsto materiala — ruševin. Glede na to, da so več nadstropne zgradbe starih konstrukcij grajene z debelejšimi zidovi kot pa skeltne konstrukcije, imajo vgrajene večje količine gradebnega materiala, daje v primeru močnega bombardiranja ogromne količine ruševin, katere lahko v ožji ulici popolnoma zaprejo prehod. Situacija se še mnogo poslabša, če sta obe strani ulice zajeti z rušenjem, zaradi zatrpanih prehodov. Pri takšnih vrstafy stolpnic imajo organi za reševanje zelo majhne možnosti, da v luknjah, ki so nastale pri posameznih kosih večje opreme in konstrukcij, najdejo zakopane osebe. Njihova reševalna dejavnost se bo najpogosteje omejila le na delo v kletnih prostorih in nižjih prostorih porušenih zgradb. Na stopnji dobro organizirane in razvite službe civilne zaščite, se z raznimi urbanistično — gradbenimi predpisi poskuša regulirati izgradnja novih stanovanjskih in gospodarskih, mestnih objektov — največkrat stolpnic: — s prepovedjo gradnje zaprtih blokov in drugih nepretrganih gradenj, — z decentralizacijo javnih zgradb, — s forsiranjem izgradnje širših ulic zaradi padanja ruševin iz stolpnic, to so delne ovire širjenju požara, — z ugotavljanjem koeficienta zgrajene površine v odnosu na celotno površino gradbenih parcel (razbijanje gostote), tako v stanovanjskih kot v poslovnih conah (dekontaminacija) in podobno. ZNAČILNOSTI MEDNADSTROPNIH KONSTRUKCIJ IN TIPI RUŠENJA Glede na to, da so vzrok naj-neznatnejših poškodb na zgradbah udarni sunki in vsrkavanja, zunanji zidovi so povlečeni delno na ulično ali na dvoriščno stran to so: streha mednadstrop-ne konstrukcije, kakor tudi notranji zidovi, ki so zgubili o-pore rušijo na različne kupe med opremo in preostale zidove. Najznačilnejše oblike rušenja se pogosto odražajo na »obnašanje« mednadstropne konstrukcije, ki dele nadstropja med seboj. Pri rušenju se strop lahko upogne ali vdre na sredini in se pri tem rušenju ploskev oblikuje kot strešne strani nad dvemi votlinami in spusti največje ruševine, da pa- dejo na najnižjo točko. Preobremenitev tal pritličja lahko povzroči podoben položaj v kleti. Medtem ko je v času rušenja skeletnih konstrukcij čest pojav, da se strop zlomi, raztrga, popoka več ali manj skupno s svojimi o-pornimi — stebri ali nosečimi zidovi, večkrat obvisi na armaturi betona, je pri neskeletnih konstrukcijah položaj nekoliko spremenjena. Mednadstropna konstrukcija — strop in istočasno tla so v starejših zgradbah narejeni iz lesenih tramov ali železnih nosilcev. Ker so ti stropi izdelani iz tramov prečnih vezi, najpogosteje desk, ponekod tudi z obeh strani grednikov, vedno so dobro pribiti in povezani ter predstavljajo bolj ali manj celovite ploskve. nadaljevanje SINDIKALNO PRVENSTVO V KEGLJANJU Sindikalno prvenstvo v kegljanju za leto 19*2 je razdeljeno na spomladanski in jesenski del. V spomladanskem delu je lahko nastopalo neomejeno število tekmovalcev, rezultat ekip pa so sestavljali najboljši rezultati prvih štirih tekmovalcev na 100 lučajev. Obenem je bilo to tekmovanje tudi za TRIM športno značko, katerega se je udeležilo 40 članov in 4 članice našega kolektiva. Kljub temu, da je v tej panogi nastopilo preko 1000 tekmovalcev in tekmovalk so naši kegljači in kegljačice dosegli prav dobre rezultate, saj je med njimi tudi nekaj novincev, kar pa je vsekakor zelo pohvalno. Poglejmo rezultate in uvrstitev naše ekipe v tem tekmovanju. Našo ekipo so sestavljali naslednji tovariši: VERANIC Ivan 450 lesov, NIKOLIČ Milan 427 lesov, ČERVAN Franc 412 lesov, ŠMON Leopold 410 lesov, KUKIC Rado 398 lesov, SLOKAN Dušan 396 lesov. In tako s 2493 podrtimi lesi zasedli v konkurenci 52 ekip od- SMUKOVIC 396, LEBAN M. 390, KOLŠEK 387, LEŠEK 383, KAČIČNIK 369, VESELKO 365, FARCNIK 364, ROBIDA 362, KU-KlC 349, KAJTNER 348, CELESTINA 341, LEBAN V. 341, MRAZ 328, VREČKO 328, ZOLGAR 324, DEČKO 318, SKALE 317, NA-RAKS 312, JEZERNIK 311, PEČNIK 299, ing. ŠIBLI 297, GOBEC 297, GRKOVIC 295, ing. OMER-SEL 291, ZALOKAR 289, KRAJNC 289, HORVAT 289, DEČMAN 285, ing. ZUPANČIČ 280, ing. LEBAR 278, JORDAN H. 273, ing. BELIC 266, VREČAR A. 259. Kegljaški ekipi Železarne iz Štor in Cinkarne pred dvobojem v borbenih igrah, kj ga je naša ekipa odločila v svojo korist lično 10 mesto, kar gre pohvala vsem tekmovalcem. Pri članicah pa je ta uspeh izostal, saj smo s težavo sestavili ekipo, ki je štela 3 članice, le-te pa tudi ne najdejo časa za trening in seveda tako tudi ne moremo pričakovati večjega uspeha. Naše tekmovalke so dosegle naslednje rezultate na 50 lučajev: DEČKO Marija 109 lesiov, VR-HOVŠEK 99 lesov in ŠPACAPAN 81 lesov in tako z 289 podrtimi lesi zasedle v konkurenci 26. ekip častno 20. mesto. Ostali tekmovalci pa so dosegli naslednje rezultate na 100 lučajev: VERANIC 450, NIKOLIČ 427, CERVAN 412, ŠMON 410, KUKIC 398, SLOKAN 396, LEŠEK 396, Izdaja Cinkarna, metalurško kemična industrija, Celje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Šentjurc. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkar-nar« Cinkarna, Celje. Telefon 39-81, interna 430. Tisk in klišeji AERO, kemična in grafična industrija Celje NASI IZLETI V PLANINE VREME PREPREČILO VZPON Sredi julija se je zbralo 44 planincev iz Cinkarne z namenom, da se povzpnejo na našo najvišjo goro — TRIGLAV. Bilo nas je kar precej, saj včasih v hribe niso hodile tako velike skupine, pač pa manjše ali celo posamezniki. Tokrat nas je bilo več tudi zato, ker si je vsak od nas želel stopiti na naš najvišji vrh. Nekaterim v skupini pa bi se ta vzpon štel za športno značko TRIM. Izpred Celeie smo se odpeljali z avtobusom proti Gorenjski. Cilj tega dne je bil Aljažev dom v Vratih. Do Mojstrane nas je spremljal dež. Ni nas toliko motilo, saj smo pričakovali, da bo drugi dan boljše. Iz Mojstrane smo se odpeljali proti dolini Vrat. Ustavili smo se pri Slapu Perič-niku, šli do njega in delno občutili njegovo mokroto. Po ozki poti smo se nato zapeljali do Vrat. Tu smo v nabito polnem Aljaževem domu prespali. Spali smo bolj slabo, saj smo s strahom pričakovali jutro in tisto, česar smo se bali — meglo in dež. Strah je bil upravičen. Drugo jutro je deževalo. Sli smo si ogledati začetek nameravane poti — Tomin-škova pot. Obstali smo pred spomenikom padlim planincem — velikim plezalnim klinom z vtaknjeno vponko. V slabem vremenu in s tako veliko skupino, v kateri je bilo veliko takih, ki še niso bili v hribih in pa takih z neprimeno o-butvijo, se nismo upali podati na tako tvegano pot. Odločili smo se, da ne gremo na Triglav. Naš priljubljeni šofer Lojze, ki je tudi sam vnet planinec nas je odpeljal na Vršič. Vmes smo se ustavili pri Ruski kapeli. Postavljena je v spomin delavcem - vojnim ujetnikom med prvo svetovno vojno, ki so gradili cesto čez Vršič. Po krajšem postanku na Vršiču smo se povzpeli na Moj- strovko, 2332 m visoko. Ze tak vrh je bil krepka preizkušnja za marsikoga. Nekateri so omagali že na pol poti, drugi malo pod vrhom. Za tiste, ki so prvič premagali dva tisočaka, je bil ta vzpon veliko zadovoljstvo, s tem so dokazali, da so jim višine pri srcu. Z Vršiča smo se odpeljali v dolino Trente. Ustavili smo se pri izviru Soče, lepotice naših rek. Njeno čudovito zeleno barvo smo občudovali še drugi dan, ko smo se vračali proti domu. Kronanje novopečenih planincev je bilo zvečer v hotelu Pla- ninski orel v Trenti. Za veselo razpoloženje je bilo poskrbljeno, saj je naš neumorni humorist Janko s svojimi duhovitimi domislicami poskrbel, da smo se vsi od srca nasmejali. Naslednje jutro smo bili veselo razpoloženi, saj je tako težko pričakovano sonce že oživljalo o-koliške vrhove. Po ogledu planinskega muzeja v Trenti smo se odpravil na naš končni cilj Mangart, ki je visok 2678 m. Naš šofer Lojze je z velikim avtobusom zanesljivo privijugal do koče pod Mangartom. Sam vzpon na vrh Mangarta je bil precej težaven, ker je bilo na poti proti vrhu še precej snega. Večini iz skupine pa je le uspelo priti na vrh. Bili smo veseli, da se nam je vzpon posrečil. Motila nas je le gosta megla, ki nam je zasirala pogled v dolino Z Mangarta smo se odpravili nazaj proti Logu pod Mangartom in dalje proti Bovcu. Ta del slo- venske zemlje je čudovit in kdor ga je enkrat videl, se ponavadi še vrača tja. Končno smo se odpeljali proti domu. Kljub temu, da nismo bili na Triglavu, smo bili z našim planinarjenjem kar zadovoljni - vsaj večina. Sklenili smo, da se bomo podali na Triglav kdaj drugič. (Nadaljevanje prihodnjič) Maks PEČNIK Udeleženci izleta na Mangart in Mojstrovko BARLEKOV BLAŽ Največji pijanec in pretepač na vasi je bil nihče drug. kot sam Barlekov Jože. Bajto in svoje imetje je imel ob samotnem gozdičku. Odkar mu je umrl oče, ni hotel delati, lenaril je. da je kar smrdelo. Oženil se je s Tinco, dobila sta otroka po imenu Jožko. Nato še drugega, le-temu je bilo ime Blaž. Barlek pa je samo zahajal po krčmah in pil. Kmalu je minilo sedem let in Blaž je začel hoditi v šolo. V prvem razredu se je naučil brati prve tri liste v abecedniku. Zato je moral hoditi tudi drugo leto v prvi razred. Na koncu drugega leta se je Blaž naučil komaj šest listov. Znal pa je tudi pisati, peči koruzo in še kakšnega pijanca brcniti v zadnjico. Tretje leto je Blaž znal že osem listov v abecedniku. Četrto leto je bil še vedno v prvem razredu. Nekega dne-se začno na vasi širiti govorice, da je Barlekov Jožko s sekiro ubil očeta. Prišli so miličniki, zvezali Jožka in ga s Tinco vred odpeljali. Blaž je ostal doma in sc na ves glas režal. Nekateri so kar govorili, saj Joža niti škoda ni bilo. Vse. kar se je zgodilo je bilo usojeno, bodočnost pa je zavita v meglo. Jožeta so pokopali. Na pogrebu se je zbralo mnogo ljudi. Za krsto je šel tudi Blaž Barlek in sc na ves glas režal. Vsi ostali Barleki pa so bili v zaporu. Blaž je še vedno hodil v šolo in bral komaj šestnajst strani, četrto leto na koncu prvega razreda. Ker je bil že kar pet let v prvem razredu, so mu rekli, da mu ni treba priti več v šolo. Jeseni se je pouk spet začel. Blaž pa je ostal doma. Nekega dne pa Blaž vseeno stopi v razred in vsi so se mu smejali. »Kaj bi pa rad?« »Prišel sem. da bi mi dali kakšno nalogo.« Blaž je znal brati šestnajst strani, na sedemnajsti pa je obtičal. V šolo je prišel nov učitelj. Ta pa ni poznal Blaža. Nekoč se srečata: »Zdravo,« je rekel Blaž, enako mu odgovori tudi učitelj. »Jaz sem Blaž. V šolo ne hodim več, prestar sem.« »Kaj res?« »Da, pa saj je tudi bolje tako, ko pa imamo doma veliko dela.« »Kaj pa delate sedaj?« »S Tinco okopavava koruzo in krompir.« »Pa imate kaj živine?« »Ja, kravo smo imeli. Imeli smo tudi Šeko in Lisko, pa ju je Joža zabarantal.« »Kje pa je sedaj?« »Jožko moj brat, je Jožeta s sekiro usekal po glavi. Ni bil dober, vsak dan nas je tepel.« »Kje pa je Jožko?« »V zaporu. Prav sedaj mu nesem pismo. Ko bo prišel domov, bomo kupili kravo. Nekaj bi vas prosil!« »Kaj pa?« »Kdaj bi lahko prišel k vam, da bi se kaj naučil?« »Kar pridi, saj veš, kje je peti razred.« »Hvala. Ko bo grozdje, vam ga prinesem poskusit.« Veselo se je nasmejal, pozdravil in stekel proti pošti. Učitelj si je mislil: res. prav imenitno pameten fantič in kakšno voljo do učenja ima. Od tistega dne pa se Barlekov Blaž hvali, da hodi v peti razred. Cvetka JAKOB. JANEZ IN DVA ZOBA Jakob Dren in Janez Kopriva sta bila prijatelja. Skoraj vsak večer sta si v bližnji krčmi nazdravljala in ker sta si stroške pijančevanja iskreno delila, je bilo njuno prijateljstvo res zavidanja vredno. Ker pa je bil zadnji večer Jakob Dren nekam turobno razpoložen, ga je prijatelj pobaral: »Spovej se prijatelju; boš videl, da ti bo lažje. Je morda kaj narobe v službi? Je kdo umrl?« »Ne! Saj je vse v redu, le žena mi je naredila doma ^Jak pekel, da je ne morem ' prenašati niti pri kosilu.« »Tega enostavno ne morem verjeti,« se je čudil Janez: »Saj še ni dolgo, ko si pravil, kako čudovita je tvoja Neža. Bolj jo tepeš, rajši te ima!« »Saj poznaš mojo babo! Jezična je kot advokat, saj ji besed nikoli ne zmanjka in ker jo včasih ni za prenašati, sem jo po gobcu. Izbil sem ji dva zoba. Od takrat ne spregovori z nikomer niti besedice, da bi ne kazala praznine v zgornji čeljusti.« »Krasno!« je vzkliknil Kopriva: »To moram tudi sam poskusiti.« »Prvi dan se je tudi meni zdelo krasno, sedaj pa je tako, kot bi imeli vsak dan mrliča pri hiši. Tako prekleto tiho je vse!« »Pa jo pošlji k zobozdravniku!« mu je svetoval prijatelj. Ko sta se po nekaj dnevih zopet dobila v krčmi, je bil Jakob še bolj potrt. »Zopet žena?« je skušal Kopriva pripraviti prijatelja do besede. »Mhm!« je zavzdihnil Hren in obraz mu je postal še bolj siv. »Morda ni prišla pri zobozdravniku na vrsto?« je skušal ugibati Janez. »Je!« »Pa ji je zobe lepo namestil?« je še vedno sitnaril pivski tovariš. »Saj v tem je nesreča!« je bruhnilo iz Jakoba: »Dobila je dva nova zoba in sedaj si domišlja, da je videti deset let mlajša. Ze celo vas je obiskala in le redki sosedje še ne vedo za njeno pomladitev.« »Le kaj vidiš v tem slabega? Pa se naj kaže, če ji je že toliko do tega.« »Ze, že... Vendar se ne razkazuje vsem na enak način. Meni kaže nove zobe med neprestanim zmerjanjem, dimnikarju, poštarju in sosedom pa se do ušes nasmiha. Saj bereš, kakšen je danes svet! Se polomi ga lahko kaj z mlekarjem, ko me ni doma,« je jokaje končal Hren. Janez Kopriva je nagubal čelo, zaril obraz med dlani in razmišljal. Jakob ni u-tegnil niti spiti dva deci, ko se je že Janez zravnal in svečano povedal odrešilni nasvet: »Se enkrat jo daj po gobcu! Vendar ji takrat izbij samo en zob.« Drev Marjan Sindikalno prvenstvo v odbojki za člane, starejše člane, V konkurenci starejših članov so naši odbojkarji v spomladanskem delu sindikalnega prvenstva zasedli odlično tretje mesto, za kar gre pohvala celotni ekipi, ki je z borbeno in nesebično igro premagala vse svoje nasprotnike, razen rutiniranih ekip Ingrada in Železarne. Na lanskem prvenstvu je naša ekipa nastopala v precej nekom-pletni postavi in zaradi tega tudi dosegla osmo mesto. Na vseh tekmah spomladanskega dela prvenstva se je vsem igralcem poznalo, da so obiskovali treninge v telovadnici in tako pridobili kondicijo in tehniko. Vsekakor pa moram omeniti, da se je naša eki- Ekipo Cinkarne so zastopali: ing. Zupančič, ing. Lebar, Smon, Leban, Horvat, Dečman, Lukaš-ček in ing. Sibli. Lestvica starejših članov — I. ekipa: 1. INGRAD 12 točk, 2. ŽELEZARNA 10 točk, 3. CINKARNA 8 točk, 4. KLIMA 6 točk, 5. KOVINOTEHNA 4 točke, 6. AERO 0 točk, 7. PROSVETA 0 točk. Odbojkarji — starejši člani — med tekmo s Klimo pa okrepila z novimi igralci kot so ing. LEBAR, DEČMAN, ing. SIBLI, HORVAT in ing. ZUPAN-ClC, ki v lanskem prvenstvu niso nastopili. Kolikor bi v jesenskem Članice Sindikalno prvenstvo v odbojki za članice je bilo razdeljeno v dve skupini po lanskoletnem plasma- in članice namizni tenis, kegljanje, streljanje, plavanje in si tako izven pisalnega stroja ali kakršnegakoli drugega dela našle tudi kakšno urico rekreacije za sebe, ki pa jim bo še kako potrebna. Naše odbojkarice so igrale takole: CINKARNA - KOVINOTEHNA 2:1, AERO - CINKARNA 2 : 1, CINKARNA - OBČINA 2 : 0, CINKARNA - ZLATARNA 2 :0, AERO - KOVINOTEHNA 0 :2,. Vrstni red: 1. CINKARNA 6 točk, 2. KOVINOTEHNA 6 točk, 3. AERO 6 točk, 4. OBČINA 2 točki, 5. ZLATARNA brez točke. Za Cinkarno so nastopale: KASTELIC Metoda, VRENKO Mojca, ing. AŽMAN Kristina, BONAJA Dragica, ZUPANC Vera, FREC Alenka in STOŽIR Brigita. Vsem igralkam iskrena čestitka z željo, da nas v jesenskem delu tekmovanja prav tako uspešno zastopajo. Izlet za upokojence Osnovna organizacija sindikata bo tudi letos organizirala izlet za nekdanje člane kolektiva, ki so odšli v pokoj. Izlet bo v nedeljo, dne 1. oktobra 1972, in sicer v Belo krajino. Vsak udeleženec bo moral plačati 10 din tako imenovano prijavnino. Prijave bodo sprejemali v pisarni družbeno političnih organizacij (nad bifejem) v Cinkarni do 23. septembra. Podrobnejše informacije bodo objavljene v radiu KADROVSKE VESTI V mesecu juniju so prišli v podjetje: KOKLIC Zdenke, JAVORNIK Marija. JAZBINSEK Jožefa, KRAJNC Mirko, KRAJNC Marjan, MIHAJLO-VIC Rade, JAŠEK Borislav, TURKOVIČ Asim, KRDZALIC Omer, ALICE-HAJIC Adera, MATOSEVIC Ivo, MA-TUZOVIC Ivan, CERNEJSEK Maks, ŠOGOROV Vojo, PAJNKIHER Karel, PERIC Marjan, KOSI Franc, LAZNIK Terezija, GOLC Jože, LESKOVŠEK Nada, KOREZ Franc, HADZlC Nikola, SRAKA Mirko, KOREN Veronika, MURATOVIC Mahmud. ZAGRAN Milan, PUNGARSEK Vinko, ZORKO Ladislav, LORBEK Mirko, BELAK Dragica. Odšli iz podjetja: MAK Marjana, CAKS Ivan, BRKIČ Darko, MATOSEVIC Ivo, DURIC Tomislav, PUK-MAJSTER Srečko, FIJAVZ Adolf, RESMAN Marjan, NIKOLOVSKI Go-ce, FISTER Ivan, KOLAR Leopold, PUNGARTNIK Herman, AGBABA Ljuban, HRNJIC Hasan, GROBELŠEK Franc, SITAR Anton, KOKLIC Zdenka, RATAJC Ana, KOLAR Alojz. UMRLA: ROŽIC Marija. V JLA so odšli: POPOVIČ Vid. V mesecu juliju so prišli v podjetje: RENČELJ Stanislava, VESLIGAJ Dragica, KOSTANJŠEK Ivan, SMISL Jožef, ZDOLŠEK Cvetko. KOLENKO Ivan, FICKO Marjan, HERNAUS Jožef, SIREC Vincenc, ČRETNIK Marjan, KNEZEVIC Milovan, RAICEVIC Petar, PERUNCIC Jovan, KUZMIČ Milan. GORKIČ Dušan, RES Drago, POLANCEC Josip, KROPFL Adolf, JUS Franc, RADOJEVIČ Vojislav, BREZOVSEK Ivan, MILANEZ Sonja, MARZEK Marta, BANOVIC Albina, CVRTILA Dragutin, STUPAR Lazar. Odšli iz podjetja: PAVLOVSKI Bla- goje, KRDALIC Omer, RAICEVIC Petar, ŠTUKELJ Jože. ALICEHAJIC Adem. PERUNCIC Jovan, LESKOVŠEK Nada, KRAJNC Fric, RADŠEL Branko, TAVČAR Dragica, BANOVIC Albina, KOSI Franc. VIDMAJER Mihael. MIJATOVIC Cvijetin, SOLINIC Marija. UMRL: STANOJEVIČ Dragoslav. UPOKOJENI SO BILI: SEVSEK Jože, JESENEK Jernej, ŠKET Ivan. Naše odbojkarice na igrišču TVD Partizan v prijateljskem srečanju s Kovinotehno Sindikalno prvenstvo v streljanju Letošnjega sindikalnega prvenstva v streljanju z zračno puško se je udeležilo rekordno število sindikalnih ekip Celja in se pomerilo med seboj za čim boljši plasma v konkurenci članov, starejših članov in članic. Naše ekipe so ob močni konkurenci ostalih ekip zasedle solidna mesta, saj sodijo v sam vrh strelstva v celjskem bazenu. delu prvenstva pojačala našo ekipo še Deržak in Gorišek, bi se s treningi in nekaj prijateljskimi srečanji pred prvenstvom lahko v zaključku letošnjega tekmovanja naša ekipa lahko potegovala za vrh. Rezultati starejših članov v spomladanskem delu: INGRAD — CINKARNA 2:0, CINKARNA -KLIMA 2 :0, CINKARNA -AERO 2 : 1, ŽELEZARNA - CINKARNA 2 : 1, CINKARNA -PROSVETA 2 :0, CINKARNA -KOVINOTEHNA 2 : 0. nu. Tako je naša ekipa igrala v drugi skupini s Kovinotehno, Občino, Aerom 'L,n Zlatarno ter v ogorčenih borbah zasedla prvo mesto in se tako plasirala v prvo skupino, kjer bo v jesenskem delu nadaljevala prvenstvo. Ta uspeh ni prišel slučajno, saj so skoraj vse odbojkarice redno vsak torek trenirale in si tako pridobile mnogo znanja in kondicije. Omeniti pa je treba tudi to, da se za to športno panogo ogreva vedno več naših deklet, kar je seveda zelo razveseljivo. Prav in zaželjeno pa bi bilo tudi to, da bi se naše članice (saj jih je zaposlenih v Cinkarni okoli 500) vključevale tudi v druge športne panoge kot so smučanje, Člani so se uvrstili na odlično peto mesto kljub temu, da Mrazu, Horvatu in Staniču ni šlo najbolje, toda ob konkurenci 33 ekip je to zavidljiv uspeh. Naši člani so streljali takole: 1. KRAJNC Ivan 157 krogov, 2. POCIVALSEK Ciril 155 krogov, 3. KRAMARIČ Franc 144 krogov, 4. MRAZ Rudi 139 krogov, 5. HORVAT Bojan 130 krogov, 6. STANIČ Rihard 127 krogov. Vrstni red ekip pa je naslednji: 1. EMO - 987 krogov, 2. ŽELEZARNA - 912 krogov, 3. LIBELA - 875 krogov, 4. POSTAJA MILICE - 860 krogov, 5. CINKARNA - 852 krogov, 6. KLJUČAVNIČAR - 839 krogov, 7. SAVINJA - 830 krogov, 8. AERO — 829 kro- gov, 9. PTT — 828 krogov, 10. ELEGANT - 807 krogov, 11. METKA - 804 kroge, 12. INGRAD - 797 krogov, 13. BOLNICA -107 krogov. Starejši člani so zasedli prav tako peto mesto; v ekipi je manjkal KUKOVIČ Martin, ki je lansko leto zasedel med starejšimi člani prvo mesto v konkurenci posameznikov (prav tako ekipa); tudi Pečniku in Brečku ni šlo najbolje. Ekipa je štela tri člane. Poglejmo kako je streljala naša ekipa: 1. ANDREJAS Martin 160 krogov, 2. PEČNIK Maks 139 krogov, 3. BREČKO Boris 133 krogov. Vrstni red ekip starejših članov: 1. ŽELEZARNA - 464 krogov (lani Cinkarna), 2. METKA — 450 krogov, 3. AERO - 437 krogov. 4. EMO - 435 krogov, 5. CINKARNA - 432 krogov, 6. TOPER - 401 krog, 7. POSTAJA MILICE — 391 krogov, 8. KLIMA — 383 krogov, 9. ŽELEZNICA - 382 krogov, 10. SAVINJA — 373 krogov, 11. OBČINA — 342 krogov, 12. CESTNO PODJETJE - 335 krogov, 13. PROSVETA - 266 krogov, 14. ZDRAVSTVENI DOM -92 krogov. 1 Dopisujte | v I (l\k\ll\\lt | s s