FOERSTER Anton:
Kratek navod za poduk v petji za kterikoli glas,
■■■■
1 A V 4® 1
za
poduk v petji
za kterikoli glas.
Anton Foerster,
pevovodja ljubljanske čitalnice.
V Ljubljani 1867.
Založil Anton Foerster. — Tisk Egerjev v Ljubljani.
Predgovor.
Po večletni skušnji prepričal sem se, da poduk v petji le počasi in trudno napreduje — posebno če se vdelezuje več učencev skupaj — ako nima učenec kratkega vodila v roki. Prvič potrosi se mnogo časa s pisanjem na desko, drugič pa nima učenec nobenega pripomočka, da bi doma ponavljal, kar se je ravno učil. Da bi temu v okom prišel, izdajam to kratko vodilo za poduk v petji, in pristavljam nekoliko opombic.
Enoglasne začetne vaje (št. 1—.9 in 17—18) naj se vadijo z obemi imenovanji not, tako se vadi učenec note brati in ob enem tudi svoj glas besedam primerjati. St. 3. in 4. prestavljeni sti v ta namen v vse druge načine tonove. Dvoglasne vaje (št. 10—13) rabijo se lehko za vajo ktcregakoli glasu, ravno tako oba kanona (št. 13—14). Triglasne vaje (št. 16 in 19—32) vredjene so tako, da je srcdni glas pisan dvakrat (v obeh ključih), kar ima la namen, da se navadi 2. tenor in 1. bas na dva glasa (parta). To je pevcu tem bolj koristno, ko so ravno srcdni glasovi najtežji v zboru. Po tem takem razdeli se lehko triglasni zbor takole:
1. dva tenorja in en bas, ali
2. en tenor in dva basa.
Dalje so postavljene triglasne vaje tako, da se rabijo tudi lehko dvoglasno (brez basa), tedaj posebno za sopran in alt. Enako osnovano bode tudi nadaljevanje tega delca (tonovi načini v mol i. t. d.) ktero mislim izdati pozneje.
Da sem konečno priložil izglcde iz velikega in bogatega zaklada vsega slovanskega speva, to se bode, kakor upam, prav razumelo in dobro sprejelo.
Izdatelj.
/
e ssi a.
t .
Crtes.
f-
*/V~c /e- .
cela/.
2
S
^===^~--T .
c^etirtri-rij-Act,,
/==£e£
S
£
^j* »j / nsAas*
•sestti cijj't'ens/eci',
m
1
T»»« « m imr^rrnn-FTH—
dv-ctin+rit/eser-t ns/la,/%
2 J - 4 J- J ?	<?	20	SO
|  1   1 1 *■ . —       ----------
7/ecy'* f*
a t>xe.
fl
\
C
/z //apr&Vf.
-/Jt?
^ Sl 1 '^3 y'
4
I
♦ « * *
♦	» ♦
*
•/J
• 4?(,
LLLLLU
mm
r r	f ; t	t ■■ » *
p r	f P'	« • c-1 ,*s *
r r r	d_Lr	• L * £=£/
f * • « f v	r • :	c- • r
p f t - / Vk. * *4. *	r tt I *•% «»	
3
ct e ^ ^	&	X
'0
%3% / f U C ls *
Ji
/*<r n
s/?i
rsÄi
^TencrsA. I
C0 Älj 'uc
čyc /1 nsAt	a/i	t/' U C
jffjxsc vsAi	a/i
£	
fr INf—	—£	 £
-W—	."■' (»”■ ’" " e —i»	
4=^=	
%r-	—4L	 «/’ _
vuc
t^rij v / £.	k~J*e	/?	s	/o	/	£	.
r r
r r r r r r r r r r
LCX/
*
v
$
H
*
v
*
>5;
Sr*
s
s.
Oft

0\
*
"n
s
<*
mT
"V
S
_\
*•
10
hT
»o
\
S.
'-i
H! I
J\
J7,
6 ji n* -rt .
UäT:
-trt c r.
CL J' ,

V*'*
A
5 J,
Tf*e^ r«< Jnc*.
zr-.5i:raz3
a
/<*
-^-
j'l'
-a
ZZ3l
1
O
Jfe_
I
ry'			r					1
	-&-	J “H' 1 >"—				—S
F-		, .. J Ä—	bsed	L^-j	0	
	O..	-£> i nea			/«■S	1
1—						Q..,'|
W?~rg -	*=4J	-4 - n p	:5=: 71	i	ä	r-^Ui- irfi	
FC4-" ■ tx-J j4 J:^:_a::3	ir .v ... ■fo —.tas	-‘žzznz=:		-J-J- jrp =4	A__ _	0 — - -
t&-äL *<. jj — J? Wgi	=tf=ü #=f*	=l±i= ¥=	tt=i=	f^=F		r
/
~U j 1	~l^i.	jl
ff		^r+fg-'-3		, \		r-l
<	gSgŽp	j *=	b^__^ .^..-ctq	\AA+^rW jB	^ j
A	m	cpc^5	=£č	V--fSLm =£=	Jtf f£	>-Af~7 -l-p-^fp		tzc fSfct	^	
	_ n n-	—r	zd—3~— -f t wf r—f		0-r>	^ \—		i rj"	=i	
jjM= \	-•=^ ftj	-d_^-	-dh=4 f^T	J=t	č#fl	^tčF ©. 3 g [■'o:'	Tr%	M	.p p'
P	3—i—r	r o		~73~n	-~!m	=c=_:	■E^ä: ._... ....		-ccl
	H^tq	h±= p£	=^=	¥ ££	-J-fil if-f	:-j-Ct gj-4 -0- 'T--	=R^	W=	—J •0* §
1 1		i-?		tsi>crv PapS	i1-1- aJt o J	- ffKf	-Lxi_ «tjO		— 1 t::l
**1	Jrt*vcJh_		JeAftakci		rcL. $&	* 7>ctrfoeJtsi	■JT) J J|.J1.' U,		Eil ■i 5 ";, Ni |. 1-- j
i
m
j>
ggf^
>'|g7:/1r gj-i-
%
£j^r&[^%f::S|r£ir e Ir^Jj
a»
Žžj£
1
3
-rxV
JŽ?
CL C C flt
J*) if f T~f f l-
i *	•
te
^Ff=P=t
Crescenc/o — c/eerescettdj£*_ ,
^H±-[r^
L%a 7i c tl
u Ju niu
st- wjtvri-*■; a-veJ&tri-<v,	ve*&r£-—a-/
$	-	S	~
mm
Jfa
a. TL O Tis ct
ritrij-v q/asn is.
y^f
. £ :A=jr=^=£=j=l
/SL
^a / <* Čr i. a i a s
♦	^	i	,	*CAčJO	P*r
/ \BmF\' 'vf'ffctff Mr1 p-* p' r-f-t—f-
\fc oas/Ju/iafafev'm&nilcl'f fesrid#
=Š
r ,r r f
m
£ § rfe
ivžeiž' caj.<)fz/a£caj%'
$r (skttö) [£]L y
M
iisi
L (M) s
(	c/rat",
^ (h/cL#^/•
C rt a
sA a
£		e		J	CL	h	C
		(^es)	JLšZcL-	%r		JfS	.Okiti
c£2fS d&ts £n K
*	s • •
J^LSjfcs $if Či-T <**£%?•?(&)
(O ni.
a. r m o -74 i č -n. i*
X
'T o 77^ cl C c'rt (x^	s A	OL	/ Ot	.
•■••«•*««••««•••••*»•••• • * ««• •
| \ I * • I «« «•«« t • ••!» J '	I •
I	1	a li; o7ld^T7||
• ŽV W"5~ V7T			Lb-Jj	
p V Ml J ffe-i, i.Llui-v-		J' .t1—- -H-u-U-lJ		1			M—u—i
Wtp ir^rp i^firfpf=-		f#=fi	_X—£3L~L	ko ■ »-, -r. ._-—z=i
h-1 i r r A p L i / /f rx rt	r _ i __		 1 »■....-j ^	a^v-l	—vrr	1 ‘i . *»	1 r TpT	==3 sf»r 1 \ **s3
,n\ŠV\J V wißi\ JŽa, ^ ^ W w Sjjb^		/* ^		se^ea
	f-=~+	H-=-h—:—t— ■■■-V-fM-—	r	.\ rn..V-	rp^zp		—j-g-U	1— _ . faJ-iTV-ps^l
' ^ ^ pa-Jf r-^	^ /t* /a. /&L (& *		(a. 6*	-j^±£±3 £ /at ^
«s
*
4
ar
rt
«j
S
t'
fi
1
5
M
S
NS \'
ix
'nzVDi
ß«u
..0 .ü
m
v
&
-0^2 ±1
tfrixwfc.
l n
22
2?=^:
scg:
73“^-
i
tr,..._.. 0,._.. A-		n
w«		fl
		3
	' .. Ü>, . -	1
20:
jgpji
»•-*- " 1
3
Ö$N
i
_	,	,, , rr , .„. . ,
«u«* a+rL^££&0tt^uiA6&etäuy Äu/Au^ja 7namjfte/{n&fj Z(*Ar<z*/^_
•£- j- ^ jU j ...^ ,jj^J J Jj,; fr j, l^1-^-
c/teac^.
*Vi ' J» i -~-j—l£l-4 . ~ZZ. ,-j...,,. ^	,	J	.,EjZÜ3	■ J--~~^ |
rtf ? cjg 'f-l f Ir ^ pffe
•   ^ iv, ,>' ,/ ' „ * „ ,  ? J. «/ji
fou/ t slfö&Ht fni-	ytil—	,£€'/	'Zjetohip	■fuZm-'‘	-n-č^rtuZ—	&%/,	•*(
FE*: i'i^id
i	I.	.
T—W~*	r
e/e*r,
Skct.fi
=E=3SE3|
Jrizwfcy
i
7^
I//c Zf-ocS'/?
«t
2^:
^//	očrta.	/v~sveČiS	fč;£/!z> rt n t/
4/-'- " . 1- > *. < ..* £ K '
ylf IG> t1 c
f-fl-i.	TT^II
trC""5,"tr , i 6 ^ ? —-C—Li-5-g.-gJfJI
S&tu/lty/vt&i 'Čč/iuisrru>j'a'^Zfew s/avu*za£vcrt^t
'	'	c^.	M	J	~
yrenisiTcm
^gz^g^^perTgr -	'Jr
tto rtCLdfirloUcMnjc^.^	'
’ i>   ~"^."TI	fftfc
S/ta/as
I
te
-;*■
3ž=£
äEÄ
3*2:
1
jfes
fi=^
t^r? olocn. "fes,
i^fct-red-na/.
iQ o r^}/,.TZ^ 5T r	^rT5'
It^tc^r ^toci^^^c^ne^e^ic^ ^uci^S'
tf-fenci/
l
£
T?
			—r>^‘- J* I ■	4H
p"^ cljgqgi f -7711		£ül fi&TTLna* Brir]«»»tp:'-fr j* -j-	Časna, sferi		fcV	,y reZaLs - ^	TT^	r- tujl/* -±t-|
t-t> 5, _t?-~ij. . ^ wj 'V'senc*- -nUjta, 1 (^rt-e		*- t/	satiri 'i?o-j(e.\y £, £	L^Jl
m
J- 3 *1?
I
ZfrinvoJW
j ^Ta./osferV' a/a.s	&	sti	./
0Q^	^/^o,	rfc/o	zvono-pi	oe>L c/cU/ni/ts ctv-eJt/sfrani', -zr£e/
f-l J>,l. tffi.l £ J j Z jj&L
W&*\ v	»...r " pH	p-—rh
i’Hw.au.' vü MH|l[..-U/#Jin
4.
(km/ctončStf/asoftqu/cttiri/u*' zla&. tffOs Z^ri-fos  %lct
j±r-i hk-fr^ rn
'tlcv-
(tJrizWk/}
ZI
er rure
Sfcalwi
m
(✓? Uu,r.
-y-& -......
^Š2=
^0 Q&~JŠr.
lervetffz,
r • s *	Kf
vatcLfil>e/j/ov4rtfc<x/Ju/taJt# iri* 'V~e/~ nlec/ y
-r.N • N > ii I K N i i . (CX,________________________
m
c£~ i
^=1
. *Wf] r t WFm
Aed s*l ztWfnp brah oi> jtoetrw -tn/cLeLlg— -rtc-c ,
Lt,J* i> I i. -;. 1 , i
gfefft
a
c/iLr dur.
i
Wh==^o=st Er a O ~..
Ž^jj
-e
3C
1
i®
t7@ß&rretäy. ot/n^<xy'	$t*HxJkou	od^,^
 — J»[ J* .Ji...g.ji4=fc
' O^'oUcict'	^(Hnsrity0*71/fiLTrtititL
!Mo*n4^Znafena&rcu>//Wfeis/o^Čey w Wqv-o S&veteu^,
? * r	F*	yJy> j>. .i% ^_
/. />/7J’jJv	y	V/»	oJfc/THAm*	*	o//lt	oA	 <*>>	/
casusttS^VzC Jrriau, doc	flcLffc&/Uc —ft:
■i jtČr-nUc+is <rcl/i£iMi/fe'l jfihrtiZ' Saw/dtis & s/o-6c -~c£ru
■£ ^ej-tni c*is	töhrfiy	Sgprff&t'	fr	s/cdo	-rcčn&l/
W<2
^::g.^j?
23
mr.
i/Vafirej/	jfyu^Ui+fkb.
• - T~t. • .^l-n- )■:: f-fl jjjjj
Ql jr^|i*;'.-'^
r^rrr
e-
/f't*Stou?'j'a/^C' Ist/St*zc /&^c>yoZ^ne' jv rtriuuny rese/,
iji
~g£—
^ jßfcdjefefu-
V—3~-
fluB
^S.
■Hi- buned^V&S
XJ.
ffil
ttuutoeltt	:u(/ ■vcZtvi'trhs/fett'^re',
fc f,J.------------------> f -^ , ai. X ,..£
H3ž
eeeeee:e=
C C 3----------T—
laJ'cctM/'Tuxf weesttt^dabfj
^r
+»tecč,	*f*W
I
z^fc
Si
s
■jr
flv fetftetC vaj -^ia#*oeČ44/	'n&/**'chtlsj/htSi
^,g > JMM- =fcä
/
S=£
I
ij^:
EP"" g
.fr £ /Z ^	*	T Č ^ i ,	,
&T*tyt/f.VSa/Zi fameetj i&med t/aj	rtjcot'o ctuyr^ a^’ vcAnicifcts/
H
Jffiur Mer.
P
*/Mccterat&%	fj%
b>^/	Jr
ijc/n C& 'XcL-£ei' 	—	&■*/	<&&.
affluskm- -n <* ro</n
fcL —&-U
 l$-f}&t}'M 11
-fiSr-
m
P, .
I
?
LU— jr,	.fr-fr
& I	f (fer*v»«4t«/ šCUJUtS	^esrrtsrvCL—jas,
vut/ kesa//	<-/ffčajfti	'fyg- W-^e^
’S e- f
jv'rt >
'Txe*rli — s-no <jc- Lv-
i
i/
ej* dur.
ČJruztti
	W0-o I yy/ _. _ /	. .				ftfc i ^	
			'ttj/ieu £o(ra.x. -H1			JC. WF?
M	vrr.%17 f i IsTi^-^yk^		-Ff g-Mr-.frHČT-ji v^ i'/ Tra/a l/x/a^> 7^ '.t>/mO Tn*s, » v ¥ v r— -VT:, ^VbV i p		.. H'Cr.iJ... atcLccuets t	\\£*-
f&tes		iT+v&F	fru L—£-■	r*:feE^	.-a--*	_	tradis prffi
g9Fffi--gn 1 Od. iwicov*.		-£■£-0 f- tla.cLAeacL’ ; i. _	-» 7«^ — ■ S— - -cipi—L: & *ro Inč e/c P^\	is^	t/ac/a/a^t.	S^sc-Ej ra/a-bdo/
hPf^‘ f-SP^-ÜTJ- tfiAbU^ ji j -arH			....L £- ltgr-:	ij.		Wu/«/, ITT^I
prr c^rf jr '/ra/a,—/et,t		fF1©^ r'fca/4—/ics,	feM	■ipi^g	^^ru/a.6 \ i«	
			: *• t 5» / i —L £v*Zat-^		ir .Tr 7r J.«rt!ir.LK t	jjjLpzJi
Cts
Ü
a=£
o &
Srtzwfa
'Wi
J?
I
i
:a
3c
i
31
S M j | r WW)}f.^,,-
«JcinAe/feye/sxniO/ ZPart^e-Z&etytC} ata?	scrt/a	,
- I 1-4—k«—J *—l K I . I 'T'f'}^~kž.
pm*
r e. f te p
m
tishttov,zdjZajok&s^olrMptž, 'Zafie-ČČ—^
C«e tT< »ru^ič ,
T^S*Ž£fi£
rz osms/Zg* *nhxd#fd&q -rtam/Aa.	cča.	_	*zx?—	-rru'C",
^	" 'CjT*.t-&LC*47,y V j'r”r*',wv	4./	“*■•	c*	TWa«	v
I o ^7T --	^rf-ŠT-^'
u
Gij' ctur.
W'a g
SrizwfrL
33.
1
w *.:: i V*? » •
^ 9/	c/t/enfcZvnco	li/czfcis	SrrtefwrzcL/.
^	*	±	7-^M	£	*Ai
gf::^fc:..lTTr.cJLII.gfofc fc g
i^/e/ysAa -n aspoet TLc*y.
i -n ast
ti
g
m
tttj
^Tqaxfltz čdSl£s -tuk iezÄu&Crza.'* ioJkatfärZ- -Xa. -ntUy
kX-$L&«,	.N	/	^
jffe^frffrTT
& iEfcdfe Jb£
P 17 g. ^.. ^—. J:.:^zz:^E±=^^Eg=gz^=
2>Si/demecAÄäf' ntetuxJ,	'e^V^^ctcu^
 ^ (■ ? •£ ^ . T.»..= •g._-fe_._/Ž<._-	K	.
\
Različnost intervalov (presledkov).
1.	stopinja vsake dijatonične skale imenuje se prilita, 2. sekunda, s. terca, 4. kvarta, 5. kvinta, 6. seksi a. 7. septima, 8. oktava, 9. nona, 10. decima i. t. d.
Intervali vsake dijatonične dlir-šAvi/e (str. 14. in 15.J so k primi čisti ali veliki; cisti se imenujejo prilila ftonika, ker naznanja ton ali tonovi način J, kvarta ^lihdominantaj, kvinta (dominanta) m oktava, drugi intervali pa veliki.
S križci in z be postanejo intervali ZVC&lIli, mali in zmanjšani.
v	%
Ce zvečamo za pol tona interval, ki ima ie križec pred saboj, dobimo dvojni križec (X); če zmanjšamo za pol tona interval, ki ima ie l>C pred saboj, dobimo dvojni be (bb).
Pri branji not se besede is, CS zdvojijo, kakor se vidi v sledečem pregledu cnliarmoiiicnili tonov Crazun teh, kteri se ie nahajajo na str. 12J.
d es es	Cses	fes	geses	a s es	llcses	C es
C	d	e	f	S	a	ll
llM	C isis	d**«	e is	fisis	g is is	a isis
30
Interval, ki ima pred saboj lifiŽCC, zmanjšamo, in interval, ki ima pred saboj bc, zvečamo z otfrfclatcl.jcill.
V	sledeči tabeli sc primerja ton C z drugimi, ki so k njemu kakor k primi ali toniki intervali čisti	veliki	(V.},
zvečani (ZV.), mali	zmanjšani	(Zlil-).
II
CCS
m. 7. . . . — hes — ais
— ges
— eis. zv. 3. .
zrn. 4.
dis
es
. — des — cis
Razim teh intervalov imamo še ZlliailjŠailO terco (c-eses ali cis-es), zmanjšano seksi o (c-ases ali cis-as) in zrna n jšano septimo (c-hescs ali cis-hes).
Kakor je enaka oktava primi, tako tudi nona sekondi, decima terciji.
Tedaj ste terce m sckste čveterne, dru^I
intervali pa trojni*
ai
v
Ce postavimo od dveh tonov v eni oktavi nižji ton za eno oktavo Višji ali pa višji ton za eno oktavo nižji, nastanejo nove razmere med tema tonama. Ce zaznarnovarno intervale s številkami, štejeta prvi iII obrnjeni interval zmiraj O:
1234 5 678 87 6 5 4321
Iz prime torej nastane oktava, iz sekonde septima i. t. d., vendar tako, da čisti interval zmiraj čist ostane, iz velikega pa mali, iz zvečanega zmanjšani postane in narobe. Na pr. glej vajo 18. (str. 13):
v 1. taktu je postala iz velike 3 mala 6;
	2.	»		,, male 3 velika 6;
	4.	v		,, čiste 4 čista 5;
v	5.		v	„ zvečane 4 zmanjšana 5 ;
	6.	v	v	„ čiste 5 čista 4;
)>	7.		v	„ velike 6 mala 3;
	8.			„ male 6 velika 3;
	10.			„ male 7 velika 2;
	11.			„ velike 7 mala 2.
32
Razloček med dur in mol*
0
Poglavitni razloček med <llir in mol lezi v terci; dur ima veliko, mol pa malo terco (c-dur tedaj c-e, c-mol pa c-esJ.
V molu imamo dVC Šli«) 11:
1. harmonično, ktera ima razun male terce še Ilialo seksto, druge intervale pa velike kakor v duru;
2. melodično, ktera ima, če gre naprej, samo malo terco: če gre nazaj, razun te še malo seksto
in malo septillio, druge intervale pa velike kakor v duru.
V sledečem pregledu skal znamenajo rilll^ke številke velike, arabske pa male intervale.
I II III '/« IV V VI VII V* VIII.
Harmonična mol-škala.
I 11^8 IV V 6 Vk VII VIII.
Melodična mol-škala.
Vsaki dlir-ton ima tudi svoj mol-ton, kterega prima lezi za malo terco nižji. Sledeči trizvoki nam naznanajo vse paralelne (ravnobežne) tone (tonove načine).
Dur-škala.
33
tirtir*	"3“5~		g-	17-- ■ ■ 'l^tra 1		\'i*	fes	
fia. 1T C.*0/	ul? e	% |MrrH	P^|§'. AftV -:	fg-g- V&jg. -w1* « E*<c& iferi	Bfe ^	%\&fr JisJä		1 	 CiS'ab |4.Sr-rr-	F<^ [i-f=+
t	*J				Mt^l	d^g-	-yy		—*&— *
l&l=S:			V»— j&S—c ■	T			%» -,	fesai
i,är	K#: C	j?.Q £_ j4»:f W	#1«-	*y3 Ges:et ^9r	&/:aJ| M
t/^e/eaftc/z.e
	.^■:_!ift.u'a —		rr-J^-ii 			m.		
fefgŽU^***	Prj n ^		"^zr: • rz?~t - _ ^ -
-——Ä4—-1 	 			 ■“ . ‘ 1 {$£—--fH^		^...j2 p g_ l^g-frr^	f		-_;~u:q
l^-n g	t—- f=		■0 .P -•■-■• -rl o £ —-----	■
		L1—:—1	
sr
	ifc^g g c^pM^			*9~ pz^ai. »ti
	» o p M" ^ A	'Tmip ipSp	‘T'-'t-e^1 Mop-* '■»—	/T4“— “Jj, -f s’^ " 	 . er— ■
^ 				X_ ’ fpfc??	’-^ggp- */V*N		nr"'*^~' 1TU7 ...Tq
		I - l/ ^ > :—-^g-u-ö--		.-ČL—	..J O s=UI 	<=>_rr	—oj
14-^	—	 tiaii—^ 0 gVfP17		;:gkfo%r;^-xs^=.		-3_SK	—	M r\ ^ &"	H?
\S>| Ji	—— ^ fr p^C1^-		"Ö-rnte	—'ffl ^ w' »tes^v-—		3 [j -■”	red
J-rL - jV ' ,-H ir- *t ^ U “" — cxlT^T3,				:. -ä,,#"'	Jj “m
pj^^zQg^^n		5 *-a^F		b*=*=l
t=tt	-4*i... er... : j. bz^-a-er^F5--	ns.j?ti?.{>		žrr-^H !ŽŽ^ . ..^ . 11	-O - . :_jj -	~V"'P 4
L	T^Aa.»l|fl3^i 	rr-p bojf^P J		irr. U n .^— o ^ £ta j?ö~ .- **2-^-		.4ŠI
	C>		l'Vfcl Q-—	 - -w"° “o g-ll		-gy-a ] g 1
&
m
n. O,
QfakfSßk&k&Q
•pro
C>
3533:
mm
gfrafe
oi^
\P"0-Q-jr%'
a£
Ä
?3E
ss?
g^fežg:
l£5~
c^»^žtek^
^cB
€~xr
-e-
ä ^
J2_=l
rr
22=——::
SpgL^alri
e^g
p^gg1
iffe
&
^EF3B
33:
'^£FS S:^
5¥ > h- -žTFgg B^ggiilEE
tefegg
gfafefo
IE51
XJC
grgjgt
it- eču**t* tov m&/*£/*
c	36--
“Jerctx, 'ire-fcJeoVyfarcdL
e. j ;
xfe7zdT(!L
jg-'hfT?	^
^cfe&ffa ~nta,/aL\ 'pinotu	,rtasZ<x/'G^upacce,ff<V*
jjk^ f br ■ * f t^t ^ br^cif-^|j
&ts.
m
i
m e
w
-r&a* vasi ad dale.
m
/ yy	č5&Ž~r ——	ce/ w -^o-1 s -rt es— J’t-StX'f' /^e^-
»y/, j	g	a£r'~<x—-	—n	e
.ijiis
lil
^ ~j ,jji3=^;tšrg
i
\f-ci~tCe e*sr-&V^. t-----
^yi tr-f -m C	t	—	-*«&■ .-^rt^P—.y"1
.-J?JJ /, u f I J3;n <
n^>	/v'	TSTV"	U-r^y
ra
£
&*c- -— sC-t- '-/ eač — rt-CK —.------------------------------------------«
^SgLfc4W
-<2X
-P*=i-
3s£
I If S L l'i i 111
*
 	g~g.	'	i	^
gJi..flw f i*? * i ^iM
<a^t-W*<cV«-^;______^	~ZÜ-^	ftlftß-
r.^ž4-g^dl
.■//r c/er .xT*#-*.
f^Ffl11^
C^*~£<iC-4	k.
•/ ^-ir^	■£--
:£ ,
W&
	*r^ ^	-ji	s	c	k. ■■ 1 r>		
|p5 / * Ifejr	t ^'~W> ^ - -/Je ^ ^čm/aLf** —ydc*L. aCtŽrrz/' JnSf. 3--m,n ■*=£=*	Lguf- S f 'd-o-ne/ /x^a^cčČrfaJ^/<^ 11 J* j* fj-1£" w
,-f ...fe^Jlg-^r-	■>■■=!		Ik.p ■■c-V^Je.
glll-Š i—
£
1*
ft/c® f ^
CXa^ytä^ *<f‘ZČc-x,£i*rvc' /X** — —sj-cat; >
aggp:#y-jtf?S->
f==Ž
xfeg
,,	j*, h * ^ k...............
^	rj><y
ctS.-dZcXas&OZte m	e/u>	^
<«*> yc*^ <ttGZa&C>0i** n ec£<KZ,L
M j 4-.., a n			
p-—-y	f'■■ -tsF-T" r ^—ur A_/_ / 'ž&T sV-tr^rt*/ -*e— */e^rn H^.^aTTA .jfa			i=
/ p.rbif',i « . .< ..--^p «		—L- d f	==3
«--fr-j	mf p-^±rf- y- r 1:1	P-*)fgtrr.dtj J ^£— c/e^rri.e// eČ4~— "Z'V~^y ^\f€r T^fL 1 k,i+ fr <f?-f ?v1 n5 it			/e^/
1 P rbf	'r 1 j^-L—N-f % r ♦ • • I- ■ ?'Ü», p/ i, i J3 J Hi li—H"	t 	-- ■ - r		-4- ' - *=±*=i	EZ3 MS,
<$v n P »if-UJ	1 -UF^* rt a *taj	Mfrf	- '1 4~ ^ jr	rW	P~~ta- -1 1^3 -<2:/at /ei?	
(MK: t—i,i	i j—j—3—^		^=*
W0L?*i- Čs&0~/ fckk.^ ~T^r ki~r	dtjgF'if | f r =fr. ^ . i^-*1 _i3i-		hs=U t£>/ ■d
			
H
%
sx
s
)o ^
lio ^ »4> \
(Mo «u IIHo *
i
53
Beseda o petji.
Glavni organ glasu in toraj tudi petja je grlo. Da čujemo glas, mora iti skozi grlo sapa, ki izide iz pljuč, gre skozi du sni k v grlo, in odtod skozi usta. Od tega, kako so te naprave petja narejene, zarisi tudi glas. Razun tega dobiva glas po starosti in spolu različni izraz.
'Zenski višji glas je sopran, nižji alt; moški višji je tenor, nižji bas. Med sopranom in altom je mezzosopran, med tenorjem in basom bariton. Deški glas se šteje med zenske glasove. Moški glas se spreminja iz deškega v času ne enako dolgem (rnutacija)/ pri deklicah se glas le vtrja in na globoko ali visoko razširja. Pri mutovanju naj se nikdar ne poje.
Obseg (jdiapason) posameznega glasu se ne da na tanko obmejiti; navaden obseg je ta-le:	bas seže od veli-
kega g do ~e, bariton od malega c do f, tenor od malega e do ~g, alt od malega « do *f, mezzosopran od do g, sopran od ~e do a. Se ve du dobri in izveibani glasovi dalje segajo.
Pri petji se ima stati, telo ravno, jezik mirno, prsa ven, trebuh nazaj držati, glavo za spoznanje nazaj nagniti, sapa mora iz grla v usta tako izhajati, da zadene gornjo ustnico blizo zobov. Usta morajo biti toliko odprta, kolikor je treba za izgovarjanje črke a. Če se usta preveč odpirajo, škoduje to glasu ravno tako, kakor če se premalo. Ako se tega pravila ne držimo, čujemo neprijetne g o It ans k e in no sov ne glasove.
54
Dihati se mora s polnim duškom in hitro, pa tako, da se ne čuje. Pevec mora dobro vedeti, kje ima dihati. Razun pri pavzah veljajo ta-le pravila:
1. Vsaka godbena misel se mora cela v enem dušku izpeti.
2. V enem dušku se mora tudi vsaka beseda izpeti, in nikdar se ne smejo posamezne slovke z dihanjem drugo od druge trgati.
3. Tudi se ne sme dihati med besedami, ki po smislu skupaj spadajo (n. pr. med pridevnikom in samostalnikom).
4. Tudi ne med toni, ki so s potezom združeni.
Dober pevec mora čist ton dajati iz grla, ako hoče imeti dobro intonacijo', kdor se ježe dalj časa v petji vadil, pa še ne poje čisto, (dissonuje), ta ni za petje. Pri vajah o intonaciji treba je pri počctnih pevcih naj bolje paziti na čisto kvarto in veliko septimo, ker se prva rada pr c visoko, druga pr c nizko poje.
Dobro izgovarjanje (pr o nuncij a c ij a) lepša petje ravno tako, kakor govor; pevec se mora na ta namen na vseh samoglasnikih vaditi, kajti napčno bi bilo izgovarjati a skoraj kakor o, O kakor u ali pa narobe, i preveč ozko i. t. d. Ravno tako napčno je, kader se tam, kjer se ima glas na več tonov raztegniti, vvrstuje črka h (n. pr. na-ha-ha-rod), ali kader se beseda, ki se začne s samoglasnikom, izgovarja s pridanim n (n. pr. n-amen), kar se po navadi takrat zgodi, kadar se usta ne odpro popred, preden sc zapoje. Zatezati se mora vselej le samoglasnik (n. pr. so-lnce, ne sol-nce ali so In-c e). Kdor tako poje, da ne moremo razumeti besede pesmi, la napravi iz naj lepšega božjega in prirodnega daru prosto godbeno orodje, in ialibog! je mnogo ljudi, ki so se petju posvetili in vendar tako lahkoumno in brezskrbno svojo dolžnost zanemarjajo.
55
Toni ljudskega glasu so dvojni, globokejši Q> r s n Q, pa višji [g oltans ki, falsetni ali fistulnij. Pri sopranu biva	med tema glasoma	še	srednji, pri	tenorju
marsikterikrat	še zmešani glas.	Vsaki pevec mora	za tim
hrepeneti, da prve močnejši glasove z drugimi slabšimi izravna; pri moških glasovih je to tako neznatno, da se goltanskih tonov od basa niti ne zahteva. Izravnanje obeh vrst glasov se doseže le z vajo, kjer se večkrat iz ene vrste v drugo prehaja.
Prenašanje glasu (jportamento di vocej, namreč splav a n j c enega tona v druzega se mora dobro razločevati od tistega pr e tez an j a iz tona v ton, ki poslušalcu tako slabo de kakor jok	ali tulenje. Ravno	tako	se ne sme ton	od tona
trgati (ako ni staccato napisanoJ,	da bi iz tega	postalo
kokotanj c.
Razun glavnih uzrokov dobrega petja, kteri so, kakor je rečeno, dober glas, dobra intonacija, dober izgovor in dobro prenašanje glasu, treba je pevcu še na nekaj paziti, ako hoče popolnoma dovršeno peti, to je predavanje. Kdor hoče kompozicijo dobro predavati, jo mora razum e ti, in zato mu je treba vedeti, kako je kompozicija zložena. Kompozicija, bodi si velika ali mala, je sestavljena iz stavkov, ti iz odstavkov, ki drug v dt'uzega segajo. V vsakem stavku in v vsakem odstavku opazujemo nekako valovito vzdigovanje in padanje tonov, kakor tudi vrhunec, v kterem se naj veča moč zbira. Prvi in glavni pogoj dobrega predavanja je toraj, da se odstavki, stavki in cele misli ena od druge ločijo; dalje, da se tudi toni in besede, v kterih je največa moč, dobro povda rj a j o; tudi se mora vzdigovanje in pade it j e tonov s povečanjem in pomanjšan jem glasu (m es s a di vocej izrazovati, na dinamična (moč naj znamenj a (p, sf. i. t. d.), kakor tudi na akc entov anj c dobrih ali težkih dob takta vestno paziti. Tako, le tako postane pr e d a v anj e živo in izraženo. S vsim tim more pevec pokazati, kako zna duhu kompozicije slediti.
66
Sledeče vaje se morajo na vseh samo glasnikih O* * i) o, u) poskušati, in sicet' po višini ali globočini posameznega glasu 7ia različnih tonih Qto je, pevec sijih mora transponovati v druge tone po potrebi'), dalje z različnimi dinamičnimi znamenji (p, mf, f, crescendo, decrescendo'), konečno v različni meri časa (tempo), početkoma počasi, polagoma hitreje.
S3
^m3	pk	4S £2-1	io ^	F^-'■" TJ —1		FF=H		—i——	F^i—=1
k)A=i	y=			po				l=gls-.-j|
P
snBbs
gr^s
7y
<±ffeci/e<
		1 ---4—	 ]"] j Tj—
—		^
' - ^n-O Ta»^'CgUer— •»t' '*?Z0Č— V/Ä»:^ <"r^)
’SBS
Ifegffsa
61
Imenik
tujih besed.
navdu&eno.
Accelerando, pospeševaje. adagietto — malo adagio, adagio, počasno. ad libitum, poljubno, po smislu. affeluoso, vneto. affrettando, j , affrettoso, I Dr2no-agitato, gibčno. al fine, ao konca. alla, po načinu. allegretto — malo allegro, allegro, veselo. amabile, ljubeznjivo. amoroso, ljubko. andante, lahno. andantino = malo andante, animato, ( animoso, j a piacere — ad libitum, appassionato, strastno. assai, zelo. a tempo, v časomeri. dttaca! začni!
Ben (bene), dobro. brioso, goreče.
C pred i in e = 6, drugače = k.
cadenca, glasopad, kadenca.
calando, pojemaje.
calmato, mirno.
cantabile, pevaje.
capriccioso, muhasto.
coda, koncčnica.
col Qcolla, con) s, z.
come, kakor.
commodo, zložno.
con abbandono, vdano.
con a/fetto — affettuoso.
con amarezza, bridko.
con amore — amaroso.
con anima — animoso.
con brio ■=. brioso.
con calore, gorko.
con dolcezza = dolce.
— doloroso.
con dolore con duolo con espressione — espressivo con forza, močno,	.
con fuoco — fuocoso. con grazia — grazioso. con impeto = impetuoso. con moto, gibajo. con passione — appassionato. con sentimento, občutljivo. con spirito — spiritoso. con tenerezza = tenero, con tristezza, žalostno. con zelo = zeloso. coro, kor.
crescendo, naraševaje (z glasom).
JPa capo, od začetka. dal segno, od znamenja. deciso, določno.
decrescendo, odjemaje (z glasom). diminuendo, manjšaje (glas). di molto, veliko. divoto, pobožno. dolce, sladko. dolcissimo, prav sladko. dolente, j tužnQ> doloroso, \
JE (ed pred samoglasnikom) in. energico, krepko. espressivo, izrazno.
Weroce, divje. fine, konec. finale, dokončanje. fiebile, tožljivo. forte, glasno. fortissimo, naj glasneje. forzando, silno. funebre, mrtvaSko. fuocosoj ognjeno. furioso, togotno.
ftr pred i m « = dž, drugače = g. giocoso, igraje. giusto, primerno.
62
grandioso, velikansko. grave, težavno. grazioso, prijetno.
Mmpetuoso, razsajovaje. innocente, nedolžno. introduzione, vpeljava. irresoluto, omanovaje.
Wjagrimoso, jokaje.
lamentabile, I t • «
lamentoso, j tjC'
languente, j dlL
languido, l
largamente, širno.
larghelto — malo largo.
largo, široko.
legato, vezano.
legalissimo, gladko, vezano.
lentando, popušaje (tempo).
lento, zategnjeno.
l' istesso tempo, v tisti časomeri.
lugubre, otožno.
JfMa, pa.
maestoso, veličastno. mancando, oslabelo. marcato, zaznamovano. marcatissimo, bolj povdarjeno. marcia, popotnica, marS. marziale, bojevavno. mesto, žalostno. meno, manj.
mezza voce, s srednjim glasom. mezzo forte, srednje glasno. mislerioso, skrivnostno. moderato, zmerno. molto, veliko. morendo, vmiraje. mosso, ginjeno. moto, eribanie.
2Von, ne.
O, ossia, ali.
Parlando, pogovarjaje. passionalo ~ appassionato. patetico, važno. perdendosi, upadovaje. piacevole, dopadljivo. piangendo, tožljivo. piano, tiho. pianissimo, prav tiho. pietoso, s sočutkom. piu, bolj.
pocchetiino, prav malo. poco, malo.
poco a poco, polagoma.
precipitando, ) , . , precipitato, j prestissimo, naj hitreje. presto, hitro.
prima (l.J volta, prvikrat. primo tempo (tempo I.), prvi časomeri. €±uasi, skoraj kakor. quieto, pokojno.
Rallentando, obotavljaje. recitativo, nevezano petje. retigioso, verno. rinforzando, prav silno. risoluto, odločno. ritardando, zadrževaje (tempo). ritenuto, zadržano (tempo). rubato (tempo), neredno (v časomeri). Scherzando,
scherzoso, ( 8a J1V0’ seconda (JI-) volta, drugikrat. segue, sledi. semplice, prosto. sempre, zmiraj. sensibile, občutljivo. senza, brez. sereno, jasno. serioso, resnobno. sforzato, silno, sforzatissirno, prav silno. sino (sin’) do. slentando, popuSaje. smorzando, merjoče. soave, milo. solo, samospev. sonore, doneče. sopra, zgoraj. sospirando, zdihovaje. sostenuto, zdržano (tempo). sotto voce, s zadržanim glasom. spiriluoso, navdušeno. staccato, odbijaje. streti o	J
stringendo, j te8neJe’ Polagoma hitreJe-subito, naglo.
Tace Qtacet), molči!
tanlo, toliko.
tarde, počasi.
tempestoso, viharno.
tempo, čaBomera.
tenero, nežno.
lenuto, podržano.
tranguillo,	j	mirn0
Iranguillamente, \
tremolando, s trosečim glasom.
63
troppo, preveč. tumultuoso, lomastno. lutti, vsi.
17n (uno, una), eden (ena, eno). unisono, enoglasno. ut, kakor.
Veloce, brzo. velocissimo, prav brzo. verte = volti.
vigoroso, krepostno.
vivace, živahno.
vivacissimo, prav živahno.
vivo, živo,
voce, glas,
volta, —krat.
volti, obrni (list).
Zeloso, urno.
Skrajšbe.
A.ccel. — accelerando, ad lib. — ad libitum, alio. — allegro, att. — attaca.
Cad. — cadenza. cal. — calando, cresc. — crescendo.
/>. c. — da capo.
d. c. al f. — da capo al fine.
decresc. ” decrescendo.
dim. — diminuendo.
dol. = dolce.
dolciss. — dolcissimo.
JSspress. espressivo.
F. = forte.
ff. fff. — fortissimo.
fz. — formando.
Iteg. — legato, legaliss. — legatissimo.
MIarc. = marcato. marcatiss. — marcatissimo.
mf. — mezzo forte, meno forte, modio. — moderato.
1* — piano.
pp. ppp. — pianissimo.
Itali. = rallentando, rec., recit. — recitalivo. rfz. — riforzando. ritard. = rilardando. rit. — ritenuto.
Sf. sfz. — sforzato. sff. — sforzatissimo. smor». — smorzando. sost. = sostenuto. s. v. — sotto voce, stacc. — staccalo. string. — stringendo.
Ten. — tenuto. trem. — tremolando. tr. = tritlo — trille.
Unis. — unisono.
V. s. =: verte (volti) subito.
Popravo.
Na	It.	strani	(15.	vaja) naj stoji četveroglasni	in začetek težek.
Na	24.	strani	(28.	vaja) v 2. taktu v srednjim	glasu naj stoji oddeljatelj	pred noto g.
Na	49.	strani	v 4.	vrsti za prvo noto naj stoji	pika.
Založil A. Förster. — Tisk Egerjev v Ljubljani.
' /V> €
r/y
fy( ,iA v C-v'
V»V