DELEGATSKA TRIBUNA PRILOGA ŠT. 9 II. LETNIK NOVEMBER 1976 OST frtosttorazdC moste-ficfft DELEGATSKA TRIBUNA PRINAŠA: • ZAPISNIKE SEJ OBČINSKE SKUPŠČINE • VPRAŠANJA DELEGACIJ IN ODGOVORI NANJE V________________________________J ZAPISNIK 25. skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Poljez dne 28. septembra 1976 s pričetkom ob 16.30 v dvorani skupščine občine. Skupno zasedanje je otvoril in vodil predsednik skupščine ob-,'ne Marjan Moškrič v sodelovanju s predsednikom zbora zdru-z<-nega dela Ljubom Zabukovcem, predsednico zbora krajevnih skupnosti Slavko Jerman in predsednikom družbenopolitičnega zbora Slavkom Gerlico. . Zapisnik skupnega zasedanja je vodil sekretar skupščine ob-Clne Zvone Tušak. .^^dsednik skupščine občine je za skupno zasedanje zbora druženega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitič-neKa zbora predlagal delegatom naslednji dnevni red: *' izvolitev verifikacijskih komisij in ugotovitev sklepčnosti *• Potrditev zapisnikov: 23 ■ skuPnega zasedanja zbora združenega dela in zbora krajevnih topnosti z dne 26. 6. 1976 .lT 24' skuPneSa zasedanja zbora združenega dela in zbora krajevnih "Opnosti z dne 15. 7. 1976 -^Analiza poslovnega uspeha organizacij združenega dela za obdobje s,4; Poročilo o delu skupščine občine in njenih zborov za obdobje od '-Ptcmbra 1975 do julija 1976. sr' Predl°g ukrepov za izboljšanje dela skupščine občine in delegat-Kcga sistema v občini. 5’ Osnutek sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka. 1976^'i‘^l’g dogovora 0 teme|jih politike splošne porabe v letih o Prodlog družbenega dogovora o zadevah skupnega odločanja pri ljubljiV .■'k'h *<"I?1una*n’k dejavnosti posebnega družbenega pomena v p Kadrovske zadeve. jevn tdltgani dnevni red 50 delegati zbora združenega dela, zbora kra-lh skupnosti in družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli. Adi) ^'■Užen1*148^*1'0 k<1>miS^° za zbor združenega dela so delegati zbora izvolili: v' Kudija Smrekarja, delegata VIII. konference delegacij 3' ‘forja Kobala, delegata XVI konference delegacij konference delegacij krajevnih skupnosti so delegati ] izvolili: 2 , Vetko Kokalj, delegatko krajevne skupnosti Dolsko 3 ly.ana Kongo, delegata krajevne skupnosti Moste p’ ‘ u da Škoda, delegata krajevne skupnosti Vevče ISvl* Pregledu pooblastil za 25. sejo zbora združenega dela z dne 28. 9. Jc verifikacijska komisija ^ "-m juiu verne, delegata XXVI. ^ verifikacijsko komisijo za zbor la krajevnih skupnosti soglasno Odsotnih je 10 delegatov, in sicer: en delegat II. konference delegacij, en delegat III. konference delegacij, en delegat IV. konference delegacij, en delegat VII. konference delegacij, • en delegat XI. konference delegacij, en delegat XX. konference delegacij, en delegat XXII. konference delegacij, . en delegat XXIV. konference delegacij, dva delegata delegacije kmetijskih proizvajalcev. 25. seja zbora združenega dela z dne 28. 9. 1976 je sklepčna. Po pregledu pooblastil za 25. sejo zbora krajevnih skupnosti za dne 28. 9. 1976 je verifikacijska komisija ugotovila: Zbor krajevnih skupnosti ima 25 delegatskih mest. Na današnji seji je navzočih 22 delegatov. Odsotni so trije delegati, in sicer: en delegat krajevne skupnosti Besnica, en delegat krajevne skupnosti Klopce, en delegat krajevne skupnosti Kodeljevo. 25. seja zbora krajevnih skupnosti za dan 28. 9. 1976 je sklepčna. Po pregledu navzočnosti delegatov družbenopolitičnega zbora je stalna verifikacijska komisija ugotovila: Družbenopolitični zbor ima 25 delegatov in na današnji seji jih je navzočih 18. Odsotnih je sedem delegatov, in sicer: Majda Dolinar, neopravičeno, Peter Grum, opravičeno, Matija Ježek, neopravičeno, Ivan Mažgon, neopravičeno, Ivanka Rahne, neopravičeno, Barbka Strašek, neopravičeno, Feliks Zakrajšek, neopravičeno 25. seja družbenopolitičnega zbora za dan 28. 9. 1976 je sklepčna. Ad 2) Delegati zbora združenega dela in delegati zbora krajevnih skupnosti so obravnavali zapisnik 23. skupnega zasedanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. 6. 1976 in zapisnik 24. skupnega zasedanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z dne 15. 7. 1976 ter soglasno sprejeli naslednji sklep: 1. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti nimata pripomb na zapisnik 23. skupnega zasedanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z dne 26. 6. 1976 ter ga v celoti potrjujeta. 2. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti nimata pripomb na zapisnik o 24. skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 15. 7. 1976, ter ga v celoti potrjujeta. Ad 3) Uvodno obrazložitev Analize poslovnega uspeha organizacij združenega dela za obdobje januar—junij 1976 je podala Slavka Keržan, članica izvršnega sveta skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Leopold kos, delegat družbenopolitičnega zbora, Josip Krušič, delegat IX. konference delegacij, Jožko Teršek, delegat XIV. konference delegacij, Slavka Keržan, članica izvršnega sveta skupščine občine, Marjeta Černe, delegatka XXVI. konference delegacij, dr. Zlata Pirnat, delegatka XXVIII. konference delegacij, Ciril Udovič, član izvršnega sveta skupščine občine, Alenka Dolenc, delegatka XXV. konference delegacij, Stane Bokan, delegat XXIII. konference delegacij, Marjan Moškrič, predsednik skupščine občine P° končani razpravi so delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji sklep: Zbor i , ugotovila: Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sprejema ob Analizi *<>čih 'ifrin!“nf de'a ima 35 delegatskih mest. Na današnji seji je nav- poslovnega uspeha organizacij združenega dela za obdobje januar—junij 1976 v občini Ljubljana Moste-Polje naslednje ugotovitve in stališča: I. Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje ugotavlja: 1. Za poslovanje organizacij združenega dela in ugotavljanje rezultatov poslovanja v prvem polletju je značilna: nizka stopnja rasti industrijske proizvodnje, zaostreni pogoji pridobivanja dohodka zaradi cen, padanje povpraševanja na trgu potrošnik dobrin, zmanjšanje kupne moči prebivalstva, pomanjkanje trajnih obratnih sredstev trgovine, zmanjšanje investiranja, uvozne restrikcije, kakor tudi delitev družbenega proizvoda na splošno, skupno in osebno porabo neodvisno od realnih možnosti ipd. 2. Poleg tržnih dejavnikov pa sta na prikaz aktivnosti in rezultatov gospodarjenja vplivala predvsem dva zakonska predpisa: zakon o zagotavljanju plačil med uporabniki družbenih sredstev in zakon o ugotavljanju in obračunavanju celotnega dohodka TOZD, kar zahteva poseben pristop pri analiziranju in ocenjevanju gospodarjenja v občini. Z uveljavitvijo obeh zakonov naj bi napravili korak dalje pri usklajevanju proizvodnje s plačilno sposobnostjo kupcev in vplivali na prestruktuiranje proizvodnje, hkrati pa omejili vse oblike porabe rta realni obseg, ki je sistem obračuna po fakturirani realizaciji ni omogočal. Oba zakona sta bila uveljavljena v drugem trimesečju t.l. tako, da je ob polletnem obračunu poslovanja prišel bolj do izraza »računski« kot vsebinski učinek obeh zakonov. To pa pomeni, da je v tej fazi bistveno zmanjšana analitična vrednost globalnih in poprečnih pokazateljev, kar zahteva nujnost individualne obdelave poslovnih rezultatov v posamezni temeljni organizaciji kot celoti, če naj damo v skladu z osnutkom zakona o združenem delu ustrezen pomen tako temeljni organizaciji, kot delovni organizaciji. 3. Če poleg podatkov o poslovanju TOZD upoštevamo rezultate na nivoju delovnih organizacij ter upoštevamo dohodek, ki je izpadel zaradi tehnike obračuna, je pa sicer pogodbeno zavarovan, potem v občinskem gospodarstvu ne ugotavljamo večjih poslovnih izgub. Tako združevanje dohodka TOZD je toliko bolj opravičljivo, ker dohodkovni odnosi med TOZD niso toliko dodelani, da bi bili za posamezna stališča lahko odgovorni podatki po posameznih TOZD. Oh tem bi opozoril na nujnost dodelave teh odnosov, še predno sc pristopi k analizi proizvodnje posameznih TOZD, ali celo k sprejemanju odločitev za proizvodnjo tistih proizvodov, ki so rentabilni le za posamezno TOZD. Iz razgovorov s predstavniki TOZD in OZD, ki so dosegli slabše poslovne rezultate, izhaja, da so nekatere delovne organizacije že pristopile k analizi vzrokov in sprejemanju ukrepov, ki naj zagotove pozitivno poslovanje v drugem polletju in utrditev položaja v izhodiščnem letu petletnega načrta, tako da bomo v prihodnjih letih dosegli cilje, postavljene v srednjeročnih načrtih, 4. OZD, ki bi še zlasti morale sprejeti ukrepe za zagotovitev pozitivnih rezultatov do konca leta, so: Kolinska tovarna hranil — TOZD Kemin, EMONA — Mesna industrija Zalog, SAVA Kranj — TOZD Projektiranje in TOZD GTI, SAP — TOZD ČEPKOM in TOZD Globus — Avtošpedicija, Vektor, ŽTP — Prometna sekcija Moste in Zalog, Obrtno podjetje Moste, Jugotek-stil — TOZD ONA-ON. Pri teh delovnih organizacijah ne gre zgolj za probleme, ki so vezani na izvajanje zakona o zagotovitvi plačil, temveč za vprašanje oskrbe z repromaterialom (Protek-tor), izgube dohodka pri izvozu (Kemin), ali za vprašanje proizvodne usmeritve ob obstoječih pogojih poslovanja oziroma za pravočasno prilagajanje zunanjih pogojev poslovanja (celotna živilska industrija) oziroma za vprašanja o notranji organizaciji (Obrtno podjetje Moste). 5. V zvezi z uveljavljanjem zakona o zagotovitvi plačil so TOZD premalo izkoristile možnosti za širšo uporabo instrumentov za zagotovitev plačil, oziroma da je bila možnost 15-dnevnega gotovinskega plačila preveč uporabljena in je tako zaradi same tehnike obračunavanja prišlo do velikega izpada realizacije. 6. Usklajevanje vseh oblik porabe v tako kratkem obdobju kljub uveljavitvi zakona o ugotavljanju in obračunavanju celotnega dohodka TOZD se ni v celoti uveljavilo. Razlika med doseženim dohodkom in čistim dohodkom je še vedno negativna, kar pomeni, da so razdeljena sredstva, namenjena porabi, večja od doseženega dohodka. Predvsem pa osebna poraba ni sledila gibanju produktivnosti dela. temveč se je prilagajala gibanju življenjskih stroškov, s tem pa se je prekomerno povečeval tudi tisti del skupne porabe, ki se napaja iz osebnih dohodkov. Večja osebna poraba je šla na račun sredstev za razširjeno reprodukcijo TOZD ter tistega dela splošne in skupne porabe, ki se napaja iz dohodka TOZD. II. Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje ima za izboljšanje ugotovljenega stanja naslednja stališča: 1. TOZD in delovne organizacije naj analizirajo tehniko plačevanja na osnovi zakona o zagotovitvi plačil ter jo izpopolnijo tako, da v večji meri eliminirajo navidezno nepriznavanje ustvarjenega dohodka. 2. TOZD in delovne organizacije naj kritično ocenijo dosežene rezultate in uresničitev lastnih stabilizacijskih programov ter sprejmejo dodatne ukrepe, ki naj pripomorejo k izboljšanju poslovanja v drugem polletju. Pri tem naj posvetijo posebno pozornost razreševanju dohodkovnih vprašanj. Istočasno bi morale TOZD intenzivirati delo z razvojnimi programi ter preusmeriti svojo proizvodnjo glede na tržne potrebe in surovinske možnosti. 3. TOZD oziroma delovne organizacije bi se morale prek svojih delegacij bolj angažirati v svojih poslovnih skupnostih pri delu za izpopolnjevanje samoupravnega dogovarjanja in na osnovi takih dogovorov razreševati probleme, ki govore o spreminjanju oziroma izboljšanju pogojev gospodarjenja. Pospešiti je treba vključevanje TOZD v reprodukcijske celote in znotraj njih razreševati dohodkovna in razvojna vprašanja. 4. Izvršni svet naj ob zaključku devetmesečnega poslovanja izvede anketo, ki naj pokaže, v koliki meri so TOZD oziroma delovne organizacije sprejele ustrezne ukrepe, da bi sanirale razmere, in hkrati preverile izhodišča in možnosti za razvoj v letu 1977. 5. Izvršni svet naj pripravi analizo o tem, kako se giblje skupna in splošna poraba na območju občine in kako se SIS prilagajajo nastali situaciji oziroma kaj bi pomenilo za skupno in splošno porabo doslednejše prilagajanje gibanja OD oziroma prispevkov iz OD, načelu nagrajevanja v odvisnosti od produktivnosti dela. Vse organizacije združenega dela in temeljne organizacije združenega dela oziroma njihovi pristojni organi samoupravljanja iz območja skupščine občine Ljubljana Moste-Polje so dolžni obravnavati prej navedene ugotovitve in stališča skupščine občine in sprejeti ustrezne ukrepe. Ad 4) in Ad 5) Poročilo o delu skupščine občine in njenih zborov za obdobje september 1975 — julij 1976 in predlog ukrepov za izboljšanje dela skupščine občine in delegatskega sistema v občini. Uvodne obrazložitve m bilo. V razpravi so sodelovali: Zvone Tušak, sekretar skupščine občine, Marjan Moškrič, predsednik skupščine občine. Leopold Kos, delegat družbenopolitičnega zbora. Stane Kastelic, delegat V. konference delegacij, Slavko Gerbca, predsednik družbenopolitičnega zbora, Vlado Črne, predsednik občinske konference SZDL Ljubljana Moste-Polje, Slavka Jerman, predsednica zbora krajevnih skupnosti. Ljubo Zabukovec, predsednik zbora združenega dela. Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji sklep: 1. Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sprejema poročil0 o delu skupščine občine in njenih zborov za obdobje september 1975 — julij 1976 v predloženem besedilu. 2. Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sprejema ukrepe za izboljšanje dela skupščine občine in delegatskega sistema ' občini v predloženem besedilu (razen IV. točke predloga ukrepov), ki jih bo podrobneje obravnaval in opredelil družbenopolitični zbor. Ad 6) Uvodno obrazložitev osnutka sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka je podal Marjan Moškrič, predsednik skupščine občine- V razpravi so sodelovali: Vlado Črne, predsednik občinske konference SZDL Ljubljana Moste-Polje, Marjan Biščak, delegat krajevne skupnosti Zalog, Leopold Kos, delegat družbenopolitičnega zbora, Marjan Moškrič, predsednik skupščine občine, Dušan Rozman, delegat družbenopolitičnega zbora, Franc Lozinšek. delegat krajevne skupnosti Zelena jama. Vilko Sluga, delegat družbenopolitičnega zbora, Janez Grum, delegat krajevne skupnosti Zadobrova—Sneberje. Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela soglasno, delegati družbenopolitičnega zbora soglasno in delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji sklep: . 1. Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sprejema predi0# sprememb 2. člena osnutka sklepa o razpisu referenduma 't'A uvedbo samoprispevka na območju občin Ljubljane v besedil'1' kot ga je predložilo predsedstvo občinske konference SZDL, in sicer: — če upoštevamo sedanje številčno stanje prebivalstva in potrebe po varstvu, se v KS Nove Jarše predvidene kapacitete 200 •nest zmanjšajo na 140, — na območju KS Zalog naj se zgradi VVZ z zmogljivostjo 60 mest, tako da se zagotovi lokacijska možnost za povečanje do 120 mest, — prizidek za 60 mest, ki je predviden v programu pri VVZ Zajčja Dobrava, se opusti, — določiti je treba novo lokacijo za gradnjo VVZ Zadobro-va-Sneberje za 120 otrok s tem, da se sedanji VVZ Zajčja Dobrava razbremeni za potrebe KS Polje, — v KS Vevče—Zgornji Kašelj se zgradi VVZ z zmogljivostjo 60 mest, tako da se zagotovi lokacijsko možnost povečanja do 120 mest. 2. Skupščina občine nalaga operativnemu štabu za pripravo referenduma za samoprispevek, da izdela dopolnitve in spremembe v 2. členu osnutka sklepa o razpisu referenduma za-uvedbo samoprispevka na območju občin Ljubljane v skladu z navedenimi spremembami in skupno s strokovnimi službami skupščine občine opredeli v programu lokacije in vrstni red gradnje posameznih objektov. 3. Skupščina občine daje v javno obravnavo delovnim ljudem in občanom občine osnutek sklepa o razpravi referenduma — za samoprispevek na območju občine Ljubljana, po dopolnitvah in spremembah, ki so v skladu s tem sklepom. Javna obravnava naj poteka v času od 1. do 17. oktobra 1976. Vse eventualne pripombe na osnutek sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju občin Ljubljane morate poslati najkasneje do 20. 10. 1976 operativnemu štabu za Pripravo referenduma za samoprispevek. 4. Skupščina občine pooblašča Skupščino mesta Ljubljana, da na podlagi osnutka sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju občin Ljubljane, ob upoštevanju tega sklepa in pripomb iz javne obravnave, izdela predlog o sklepu za razpis referenduma za uvedbo samoprispevka na območju občin Ljubljane. A d 7) V uvodu je obrazložila predlog dogovora o temeljih politike splošne Porabe v letih 1976—1980 Mira Škerjanec, šef oddelka za finance. V razpravi so sodelovali: Albin Mahkovec, delegat krajevne skupnosti Moste, Mira Škerjanc, šef odseka za finance, Rozalija Rus, delegatka XXVII. konference delegacij. Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela soglasno, delegati družbenopolitičnega zbora z enim vzdržanim glasom in delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji sklep: 1- Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sprejema predlog družbenega dogovora o temeljih politike splošne porabe v letih 1976—1980 v predloženem besedilu. 2. Za podpis družbenega dogovora o temeljih splošne porabe v letih 1976—1980 pooblašča skupščina občine predsednika skupščinc Marjana Moškriča. Ad 8) Predlog družbenega dogovora o zadevah skupnega odločanja pri ^‘Pravljanju komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena v uubljanskih občinah je v uvodu razložil Franc Mlinar, predsednik mi-eiativnega odbora za ustanovitev samoupravne interesne komunalne skupnosti pri SML. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela so soglasno, delegati družbenopolitič-nega zbora so soglasno in delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji sklep: , 1- Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sprejema druž-eni dogovor o zadevah skupnega odločanja pri opravljanju komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena v ljuhljan-sltih občinah. ..2. Za podpis družbenega dogovora pooblašča skupščina ob-c!ne Ljubljana Moste-Polje Marjana Moškriča, predsednika skupščine občine. Ad 9) Kadrovske zadeve Delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora so obravnavali vprašanje o razrešitvi in izvolitvi ^'-‘dscdmka izvršnega sveta skupščine občine in soglasno sprejeli na- 1. Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje razreši Bogo Bratina dolžnosti predsednika izvršnega sveta skupščine občine. 2. Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje izvoli Jožeta Kavčiča za predsednika izvršnega sveta skupščine občine. 3. Bogo Bratina bo razrešen dne 30. 9. 1976, Jože Kavčič pa prevzame dolžnost predsednika izvršnega sveta dne 1. 10. 1976. Jože Kavčič se je zahvalil za izvolitev za predsednika izvršnega sveta in izjavil ,da sprejema takšen program dela izvršnega sveta, kakršnega je izvršni svet sprejel in ne predlaga kadrovskih sprememb v izvršnem svetu. Delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora so obravnavali predloge za imenovanje ravnateljev osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov ter sprejeli naslednje sklepe: 1. Za ravnatelja vzgojnovarstvenega zavoda Vevče soglasno imenujejo Milico Jurc. 2. Za ravnatelja vzgojnovarstvenega zavoda Zajčja Dobrava soglasno imenujejo Metko Živic. 3. Za ravnatelja vzgojnovarstvenega zavoda Angele Ocepek soglasno imenujejo Bredo Zdešar. 4. Za ravnatelja vzgojnovarstvenega zavoda Zalog z enim vzdržanim glasom imenujejo Antonijo Plazar. 5. Za ravnatelja vzgojnovarstvenega zavoda Kodeljevo soglasno imenujejo Štefko Gotz. 6. Za ravnatelja osnovne šole Jožeta Moškriča soglasno imenujejo Antona Zakoška. 7. Za ravnatelja osnovne šole Vide Pregare soglasno imenujejo Ivana Zupančiča. 8. Za ravnatelja osnovne šole Toneta Trtnika-Tomaža Sostro soglasno imenujejo Alberta Šiblija. Delegati združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora so obravnavali vprašanje izvolitve sodnikov sodišča združenega dela v Ljubljani in soglasno izvolili: za sodnike Sodišča združenega dela v Ljubljani: 1. Ano Deisinger, roj. 3. 8. 1943, dipl. pravnico s pravosodnim izpitom, 2. Lilijano Friedl, roj. 17.3. 1933, diplomirano pravnico s pravosodnim izpitom. Delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora so obravnavali vprašanje sprememb v občinski volilni komisiji in po obravnavi soglasno sprejeli naslednji sklep: V občinsko volilno komisijo imenuje: 1. Marijo Humor, predsednik, sodnik Okrožnega sodišča v Ljubljani, Ljubljana, Dolenjska c. .VI • 2. Janeza Srehota, namestnik predsednika, sodnik Občin- skega sodišča I. v Ljubljani, Ljubljana, Prisojna 7 3. Ivana Lesjaka, tajnik, samostojni svetovalec za pravne zadeve skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Streliška ulica 4. Katarino Končan, namestnik tajnika, dipl. pravnik — pripravnik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Rožna dolina, Cesta 11-30a 3. Alojza Hrena, član, polkovnik JLA, Ljubljana, Puterlejeva 55 6. Majdo Stupica, namestnik, vodja splošno kadrovske službe INDOV v Ljubljani, Ljubljana, Linhartova 64 7. Majdo Škrjanc, član, inženir kemije v Kemični tovarni Moste, Ljubljana, Vošnjakova 4 8. Terezijo Prevc, namestnik, delavka v KTM, Ljubljana, Rožna dolina, Cesta XV-11 9. Marjana Vrtačiča, član medicinski tehnik, Ljubljana Polje, Studenec 46 10. Maks Gerbeca, namestnik, vodja splošne službe Izolirka, Ljubljana, Goce Delčeva 3 Ker je bil dnevni red izčrpan m ker se ni nihče javil z.a besedo, je predsednik skupščine občine ob 20.05 zaključil skupno zasedanje zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora. SEKRETAR PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE SKUPŠČINE OBČINE Zvone TUŠAK Marjan MOŠKRIČ PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Ljubo ZABUKOVEC PREDSEDNIK ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Slavka JERMAN PREDSEDNIK DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Slavko GERLICA ZAPISNIK 25. seje zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki je bila 29. septembra 1976 s pričetkom ob 16.30 v sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Sejo je otvoril in vodil predsednik zbora združenega dela Ljubo Zabukovec. Zapisnik je vodil sekretar skupščine občine Zvone Tušak. Predsednik zbora je obvestil delegate o spremembi dnevnega reda tako, da uvrstijo na dnevni red četrto točko kot prvo. S tega stališča je predlagal delegatom naslednji dnevni red: 1. Izvolitev verifikacijske komisije in ugotovitev sklepčnosti 2. Osnutek prostorskega načrta za potrebe kmetijstva v občini Ljubljana Moste-Polje 3. Osnutek družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne' vojne in drugih vojn, katere urejajo skupščine občin s svojimi predpisi 4. Osnutek družbenega dogovora o urejanju, vzdrževanju in varstvu spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij socialistične revolucije ter postavljanje novih na območju ljubljanskih občin 5. Osnutek odloka o urejanju, vzdrževanju in varstvu vojaških pokopališč in grobov na območju občine Ljubljana Moste-Polje 6. Delegatska vprašanja Predlagani dnevni red so delegati zbora združenega dela soglasno sprejeli. Ad 1) V verifikacijsko komisijo je zbor združenega dela soglasno izvolil: ■ 1. Staneta KASTELICA, delegata V. konference delegacij 2. Antonijo MAVRIČ, delegatko XXVI. konference delegacij 3. Stanislava ŽELEZNIKA, delegata II. konference delegacij Po pregledu pooblastil za 25. sejo zbora združenega dela je verifikacijska komisija ugotovila: Zbor združenega dela ima 35 delegatskih mest, seji prisostvuje 21 delegatov, odsotni so: 1 delegat III. konference delegacij, 1 delegat IV. konference delegacij, 1 delegat VI. konference delegacij, 1 delegat VII. konference delegacij, 2 delegata XI. konference delegacij, 2 delegata XIII. konference delegacij, 1 delegat XX. konference delegacij, 1 delegat XXII. konference delegacij, 1 delegat XXIV. konference delegacij, 1 delegat XXVIII. konference delegacij in 2 delegata delegacije kmetijstva Zbor združenega dela je sklepčen. Ad 2) V uvodu je obrazložila osnutek prostorskega načrta za potrebe kmetijstva v občini Ljubljana Moste-Polje Perovšek-Bitenc ing. Pepca, predsednica komisije za izdelavo prostorskega načrta pri skupščini občine Ljubljana Moste-Polje. V razpravi so sodelovali: Stanislav Kastelic, delegat V. konference delegacij Pepca ing. Perovšek-Bitenc, predsednica komisije za izdelavo prostorskega načrta Zvone Tušak, sekretar skupščine občine Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela soglasno sprejeli naslednji sklep: Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje daje na predloženo besedilo osnutka prostorskega načrta za potrebe kmetijstva v občini Ljubljana Moste-Polje skupaj s predlogi za delno spremembo veljavnih urbanističnih programov naslednje pripombe: 1. V obrobju ravninskega dela občine je potrebno tudi v bodoče zagotoviti pogoje za kmetijsko proizvodnjo in v tem prostoru obdržati specializirano govedorejsko in vrtnarsko proizvodnjo na družbenem in zasebnem sektorju. 2. Arondirane in z agromelioracijami pridobljene kmetijske površine je nesmotrno uporabljati za urbanizacijo, dokler ni za te namene izkoriščen ostali razpoložljivi prostor. V bodoče bi za urbanizacijo uporabljali tudi slabše gozdove, to je tiste, ki za gozdni fond niso pomembni. 3. Zemljišča I. območja, ki so v ravninskem predelu, je potrebno arondirati ali komasirati v korist čistih kmetov z namenom, da sc preprečijo črne gradnje., 4. Potrebno je proučiti možnost za pridobivanje gramoza iz reke Save in na ravninskem primestnem predelu med Litijsko cesto in Ljubljanico ter Ljubljanico in Savo. Ad 3) Uvodne obrazložitve k osnutku družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo skupščine občin s svojimi predpisi, ni bilo. V razpravi so sodelovali: Zvone Tušak, sekretar skupščine občine Lojze Trtnik, predsednik komisije za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov. Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela soglasno sprejeli naslednji sklep: Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje daje na predloženo besedilo osnutka družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo skupščine občin s svojimi predpisi, naslednje pripombe: 1. Zbor združenega dela meni, da je sprejem družbenega dogovora, s katerim bi sc enotno uredilo vprašanje priznavalnin udeležencem NOV, nujno potreben, vendar meni, da podpisnik' družbenega dogovora ne morejo biti izvršni sveti, temveč morajo biti glede na njihovo vsebino podpisnice občinske skupščini1’ Zato zbor združenega dela predlaga, da sc pri pripravi predloga družbenega dogovora kot podpisnice navedejo občinske skupščine. 2. Na osnutek družbenega dogovora pa ima zbor združenega dela naslednje pripombe in predloge: — v 4. členu naj se varianta zadnjega odstavka ne upošteva- — 8. člen je potrebno preoblikovati tako. da se pravica d" stalne priznavalnine lahko prenese na družinske člane umrlega udeleženca NOV, če izpolnjujejo vse pogoje, ki so v tem členu navedeni. Avtomatičen prenos priznavalnine na družinskega član8 ni upravičen, če poprej ne preverijo vseli, ki opravičujejo podelitev priznavalnine. 3. Zbor združenega dela meni, da v družbenem dogovoru n' ustrezno rešeno financiranje vseh oblik družbene pomoči borcem NOV, ker glede zagotavljanja sredstev ločeno obravnava priznavalnine in druge pravice, ki jih ureja družbeni dogovor >" druge materialne družbene pomoči borcem, ki jih urejajo dosedanji odloki občinskih skupščin. Zato zbor združenega dela predlaga, da se preoblikujeta 10. in I 1. člen družbenega dogovora tako, da postane drugi odstavek 11. člena prvi odstavek 1”' člena, besedilo dosedanjega 10. člena pa naj postane drugi odstavek tega člena, tretji odstavek 11. člena se črta. 4. Zbor združenega dela meni, da je potrebno določila družbenega dogovora vnesti v občinske predpise o priznavalninah d° konca leta 1976 tako, da bi bila določila družbenega dogovora veljavna že s 1. januarjam 1977. Oblikovalci družbenega dogovora pa bi zato morali pravočasno obravnavati vse pripombe, k so jih dali na osnutek družbenega dogovora predlagale! in pravočasno pripraviti predlog družbenega dogovora za sprejem ' občinski skupščini. Ad 4) Uvodne obrazložitve osnutka družbenega dogovora o urejanju, vz.o ževanju in varstvu spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij s° cialistične revolucije ter postavljanja novih na območju ljubljanski občin ni bilo. V razpravi je sodeloval: Zvone Tušak, sekretar skupščine občine. Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela soglasno spr-jevnih skupnosti predlagala delegatom naslednji dnevni red: 1. Izvolitev verifikacijske komisije in ugotovitev sklepčnosti 2. Osnutek družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo skupščine občin s svojimi predpisi 3. Osnutek družbenega dogovora o urejanju, vzdrževanju in varstvu spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij NOB in socialistične revolucije ter postavljanju novih na območju ljubljanskih občin 4. Osnutek odloka o urejanju, vzdrževanju in varstvu vojaških pokopališč in grobov na območju občine Ljubljana Moste-Polje 5. Osnutek prostorskega načrta za potrebe kmetijstva v občini Ljubljana Moste-Polje 6. Delegatska vprašanja Predlagani dnevni red so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli. Ad 1) V verifikacijsko komisijo je zbor krajevnih skupnosti soglasno Ad 2) Uvodno obrazložitev osnutka družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem NOV in drugih vojn, katere urejajo skupščine občin s svojimi predpisi, je podal Franci Bricelj, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Stane Bobnar, delegat krajevne skupnosti Zadobrova—Sneber-je—Novo Polje Marko Osredkar, delegat krajevne skupnosti Moste Slavka Jerman, predsednica zbora krajevnih skupnosti Franci Bricelj, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine Janez ing. Novak, delegat krajevne skupnosti Zadvor Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji sklep: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ima na predloženo besedilo osnutka družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem NOV in drugih vojn, katere urejajo skupščine občin s svojimi predpisi, naslednje pripombe: 1. Zbor krajevnih skupnosti meni, da je sprejem družbenega dogovora, s katerim bi se enotno uredilo vprašanje priznavalnin udeležencem NOV, nujno potreben, vendar smatra, da podpisniki ne morejo biti izvršni sveti, temveč morajo biti glede na njihovo vsebino podpisnice občinske skupščine. Zato zbor krajevnih skupnosti predlaga, da se kot podpisnice družbenega dogovora navedejo občinske skupščine. 2. Na osnutek družbenega dogovora pa ima zbor krajevnih skupnosti naslednje pripombe in predloge: — v 4. členu naj se varianta zadnjega odstavka ne upošteva. — 8. člen je potrebno preoblikovati tako, da se pravico do stalne priznavalnine lahko prenese na družinske člane umrlega udeleženca NOV ob izpolnjevanju vseh pogojev, ki so v tem členu navedeni. Avtomatičen prenos priznavalnine na družinskega člana ni upravičen, ne da bi prej preverili vse okoliščine, ki opravičujejo podelitev priznavalnine. 3. Zbor krajevnih skupnosti smatra, da v družbenem dogovoru ni ustrezno rešeno financiranje vseh oblik družbene pomoči borcem NOV, ker glede zagotavljanja sredstev ločeno obravnava priznavalnine in druge pravice, ki jih ureja družbeni dogovor in druge materialne družbene pomoči borcem, ki jih urejajo dosedanji odloki občinskih skupščin. Zato zbor krajevnih skupnosti predlaga, da se preoblikujeta 10. in 11. člen družbenega dogovora tako, da postane drugi odstavek 11. člena prvi odstavek 10. člena, besedilo dosedanjega 10. člena naj postane drugi odstavek tega člena, tretji odstavek 11. člena pa se črta. 4. Zbor krajevnih skupnosti smatra, da je potrebno določila družbenega dogovora vnesti v občinske predpise o priznavalninah do konca leta 1976 tako, da bi bila določila družbenega dogovora uveljavljena že s 1. januarjem 1977. Oblikovalci družbenega dogovora bi morali tako pravočasno obravnavati vse pripombe, ki so bile dane na osnutek družbenega dogovora in pravočasno pripraviti predlog družbenega dogovora za sprejem v občinskih skupščinah. 5. Potrebno je zagotoviti, da bodo lahko izvajale ta družbeni dogovor tudi tiste občinske skupščine, ki ne bodo mogle zbrati dovolj sredstev za pokritje obvez iz tega družbenega dogovora. 6. Za območje ljubljanskih občin je potrebno zagotoviti višji cenzus določevanja višine priznavalnine, ker so živl jenjski stroški v Ljubljani višji, kot drugod v republiki. izvolil: 1 Rudija Jakhla — delegata krajevne skupnosti Zalog 2. Djordja Jokiča — delegata krajevne skupnosti Moste 3. Marijo Bricelj — delegatko krajevne skupnosti Bizovik Po pregledu poblastil za 25. sejo zbora krajevnih skupnosti je verifikacijska komisija ugotovila: Zbor krajevnih skupnosti ima 25 delegatskih mest, na današnji seji je navzočih 15 delegatov. Odsotnih je 10 delegatov in sicer: delegat krajevne skupnosti Besnica, delegat krajevne skupnosti Klopce, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo, delegat krajevne skupnosti Lipoglav, delegat krajevne skupnosti Nove Jarše, delegat krajevne skupnosti Polje, delegat krajevne skupnosti Štepanjsko naselje, delegat krajevne skupnosti Vevče in delegat krajevne skupnosti Zelena jama 25. seja zbora krajevnih skupnosti je sklepčna. Ad 3) Uvodno obrazložitev osnutka družbenega dogovora o urejanju, vzdrževanju in varstvu spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij socialistične revolucije ter postavljanje novih na območju ljubljanskih občin, je podal Franci Bricelj, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine. V razpravi sta sodelovala: Marko Osredkar, delegat krajevne skupnosti Moste in Franci Bricelj, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine Po razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji sklep: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje nima pripomb na predloženo besedilo osnutka družbenega dogovora o urejanju, vzdrževanju in varstvu spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij NOB in socialistične revolucije ter postavljanju novih na območju ljubljanskih občin. Ad 4) Uvodne obrazložitve o osnutku odloka o urejanju, vzdrževanju in var- 5 stvu vojaških pokopališč in grobov na območju občine Ljubljana Moste-Polje ni bilo. V razpravi sta sodelovala: Marko Osredkar, delegat krajevne skupnosti Moste in Franci Bricelj, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji sklep: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ima na predloženo besedilo osnutka odloka o urejanju, vzdrževanju in varstvu vojaških pokopališč in grobov na območju občine Ljubljana Moste-Polje naslednjo pripombo: V osnutku navedenega odloka je določen 15 dnevni rok za izdajo raznih soglasij. Ta rok je prekratek in mora biti vsaj 30 dni. Ad 5) Osnutek prostorskega načrta za potrebe kmetijstva v občini Ljubljana Moste-Polje je v uvodu razložila ing. Pepca Perovšek-Bi tene, predsednik komisije za izdelavo prostorskega načrta pri skupščini občine Ljubljana Moste-Polje. Marko Osredkar, delegat krajevne skupnosti Moste Pepca Perovšek-Bitenc, dipl. ing. agronomije, predsednik komisije za izdelavo prostorskega načrta Janez ing. Novak, delegat krajevne skupnosti Zadvor ■ tov. Berčič, občan krajevne skupnosti Besnica Stane Bobnar, delegat krajevne skupnosti Zadobrova—Sneber-je—Novo Polje Djordje Jokič, delegat krajevne skupnosti Moste Franc Gradišek, delegat krajevne skupnosti Dolsko Slavka Jerman, predsednik zbora krajevnih skupnosti Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ima na predloženo besedilo osnutka prostorskega načrta za potrebe kmetijstva v občini Ljubljana Moste Polje skupaj s predlogi za delno spremembo veljavnih urbanističnih programov naslednje pripombe: 1. Pristopiti moramo k arondaciji zemljišč v korist zasebnih kmetov, ter s tem preprečiti prekomerno ekspanzijo novogradenj in istočasno zagotoviti kmetom življenjsko eksistenco. Zagotoviti moramo kvalitetno obdelovanje zemlje. 2. Proučiti moramo možnosti za pridobivanje gramoza iz reke Save. Proučiti je treba tudi možnost za gradnjo stanovanjskih naselij tako da Savo istočasno reguliramo. 3. Gradnjo počitniških hišic je potrebno omejiti no minimum, oziroma dovoljevati gradnjo takšnih objektov izključno v skladu s prostorskim načrtom. 4. Proučiti moramo zahtevo II. grupe odredov za zaščito območja Pugleda v nacionalni park. Delegatska vprašanja so postavili: Milenko Roš, delegat krajevne skupnosti Nove Jarše Janez ing. Novak, delegat krajevne skupnosti Zadvor Vinko Janša, delegat krajevne skupnosti Hrušica-Fužine Ker je bil dnevni red izčrpan in se ni nihče prijavil k besedi, je predsednica zbora krajevnih skupnosti ob 19.40 zaključila sejo zbora krajevnih skupnosti. TAJNIK PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Marko ROTH Slavka JERMAN r ODGOVORI NA VPRAŠANJA DELEGACIJ KRAJEVNA SKUPNOST MOSTE Delegat: Danilo JURCA Vprašanje, ki je bilo postavljeno na 24. skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti skupščine dne 15. 7. 1976. VPRAŠANJE: Delegacija in naši občani ne morejo sprejeti kot zadovoljiv odgovor na svoje vprašanje z dne 15. aprila t. L, ki nam ga je posredovala Delegatska tribuna v št. 6, letnik II—julij 1976. Odgovor namreč navaja, da gradijo dodatni železniški tir ob progi Ljubljana—Zagreb na predelit območja naše krajevne skupnosti na podlagi gradbenega dovoljenja štev. 315-B. 74—75-INLD-SK z dne 23. 10. 75, ki ga je izdal republiški sekretariat za industrijo kot v zadevi stvarno pristojni, a na podlagi lokacijskega dovoljenja, ki ga je v tej zadevi izdala naša občinska skupščina pod št. 351-135-64-6, z dne 2. 2. 1965 Grm G. Delegacija ugotavlja, da občani v prizadeti okolici še vedno nič ne vedo o posledicah zaradi večjega ropota ob hišah ob dodatnem železniškem tiru. Posebej ostaja nerazumljivo, kako je mogoče izdajati in izvajati dela po gradbenem dovoljenju, ki je izdano reci in piši 11 let po izdaji lokacijskega dovoljenja. Po naši laični presoji, in mislimo tudi po veljavnem zakonu o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS št. 16-67 in 27-72) ter na osnovi zakona o graditvi objektov (Ur. list SRS št. 42-73), je vsaka odločba o izdaji lokacijskega dovoljenja veljavna eno leto po njeni pravnomočnosti. Ce je tako, potem je delegacija prepričana, da je ta zakonska določba veljavna za vsakogar, tako za občinski kot republiški upravni organ oziroma enako za vsakega našega občana. Glede na zgoraj povedano delegacija ponovno postavlja vprašanje z dne 15. aprila 1976 in pričakuje odgovor, predvsem dokaze, da občani ob dodatno grajenem železniškem tiru ne bodo prizadeti zaradi povečanega hrupa in na vprašanje kaljenja dnevnega ter še zlasti nočnega miru in prav tako odgovor: ali v tej A konkretni zadevi velja za pristojne pravilo, da je krajevna skupnost družbeno samoupravni organ, ki je dolžan ščititi interese svojih občanov, pa je o tej zadevi sploh niso vprašali? Zakaj in doklej še tako? ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO, Zavod za investicije Ljubljana, Robbova'2 je pripravil naslednji ODGOVOR: Glede na delegatska vprašanja o gradnji strojnega tira, ki ste nam ga pismeno posredovali, vam dajemo sledečo informacijo: Železniško gospodarstvo Ljubljana razpolaga z odobrenim programom, s katerim je bil dejansko določen obseg vseh del, ki jih zahteva tehnologija prometa pri gradnji takega objekta, kot je ranžirna postaja Zalog. Na podlagi programa in lokacijske dokumentacije št. 2405-1. je bila marca 1964 pridobljena odločba o lokaciji št. 351-135-64-6 Grm-G z dne 2. 2. 1965 za celoten kompleks ranžirne postaje Zalog s pripadajočimi potrebnimi objekti in napravami, med katere spada tudi strojni tir Zalog-Ljubljana. Jasno je, da traja gradnja tako obsežnega objekta v skladu z odobrenimi letnimi plani ZG več let. Posamezne faze gradnje so predstavljale ekonomske celote in so se sproti vklapljale v že zgrajene tirne naprave, ki so postopoma dobivale svojo končno podobo, kot je bilo definirano v lokacijski dokumentaciji. V eno zadnjih faz spada tudi izgradnja strojnega tira Zalog-Ljubljana, za katerega smo si pridobili ustrezno gradbeno dovoljenje takrat, ko je njegovo izgradnjo zahtevala prometna tehnologija in ko so bila na razpolago potrebna sredstva, ki so pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja. Nadalje pojasnjujemo, da je investitor začel z deli v roku, ki je določen v lokacijski odločbi, to je v 1 letu od dneva izdaje. Od takrat do danes dela na ranžirni postaji Zalog niso bila prekinjena, ampak so se nadaljevala in se še izvajajo, seveda v skladu z razpoložljivimi finančnimi sredstvi in planom investicij. V tem pogledu ni naredil investitor pri gradnji nobenega prekrška. KRAJEVNA SKUPNOST NOVE JARŠE Delegat: Leopold KOS Vprašanje je bilo postavljeno na 24. seji družbenopolitičnega zbora dne 12. 7. 1976. VPRAŠANJE: V lanskem koledarskem letu so delavci v šolah realizirali OD le v višini 88 % od dogovorjenih in družbeno verificiranih sredstev, ki bi jim pripadala v skladu z veljavnim sporazumom. Vse druge skupine podpisnikov samoupravnega sporazuma (razen delavcev v kulturi) pa so dogovorjena sredstva realizirale 100%, nekatere delovne organizacije pa celo do 106%. Številka je primerljiva z gospodarstvom, s splošno in skupno porabo, ker je izračunana na pogojno nekvalificiranega delavca. Poleg tega v šolah ne moremo realizirati vseh določil sindikalne liste. Regres za dopust in prehrano prejemamo vedno v najnižjem možnem znesku, nobenih sredstev pa ni za jubilejne nagrade. *■ Prav posebej je prizadeto področje vzgoje in izobraževanja pri sredstvih za gradnjo stanovanj. Iz sredstev, ki jih odvajamo od OD v sklad skupne porabe, bi na primer v osnovni šoli Jože Mo-škrič le vsake štiri leta kupili enemu delavcu dvosobno stanovanje. Letos dodeljena sredstva zopet ne omogočajo niti uveljavitve lanskoletnih sporazumov. Nekateri izračuni, ki so narejeni parcialno (na primer za OŠ Jože Moškrič) po republiški metodologiji kažejo, da so delavci na področju vzgoje in izobraževanja v Ljubljani v slabšem položaju kot delavci na področju dotiranih občin, za katere Ljubljana odvaja solidarnostna sredstva. Tak izračun pokaže, da dobiva enaka šola v Kočevju za 110.000,00 več sredstev za enak program. kot OŠ Jože Moškrič v Ljubljani. Seveda izračun za eno šolo ni primerljiv s celo regijo, ker je odvisen od kvalifikacijske strukture na posamezni šoli, zato smo MIS Ljubljana že večkrat prosili, naj bi ta izračun opravil za področje MIŠ Ljubljana. Izgleda. da smo v Ljubljani letos na račun programov osnovnih šol pokrili dejavnost glasbenih šol, Pionirskega doma in sličnih institucij. Druge SIS za vzgojo in izobraževanje izven Ljubljane so si ta dodatna sredstva zagotovile s povečano prispevno stopnjo nad 4,96 (celo do 5,26) in niso okrnile osnovne dejavnosti osnovnih šol. Preprosto povedano: zaradi navedenega izvajamo v Ljubljani enak program za manj denarja. Zaradi tega imajo učitelji v Ljubljani precej nižji OD, kot učitelji zunaj ljubljanske MIS. To ugotavljamo tudi, ko prihajajo k nam učitelji iz drugih regij in so imeli tam večje dohodke, kot pri nas (npr. iz Kranja, Savinjske doline, celo Kočevja). Zato je potrebno vsaj v naslednjem letu temeljito preučiti sistem solidarnostnega prelivanja iz Ljubljane v druge regije in zagotoviti za enak program enaka sredstva. Ljubljana, ki ima več vzgojne dejavnosti v ostalih institucijah (Pionirski dom. glasbene šole, dom Janeza Levca itd.), mora za to dejavnost zagotoviti potrebna sredstva s povečano prispevno stopnjo. Ena izmed posledic opisanega stanja je tudi ta, da sposobni učitelji iščejo zaposlitev drugje, kjer dobijo za svoje delo večji Dl). Samo v letošnjem šolskem letu so šolo zapustili naslednji delavci: 1. Joža BRAJOVIČ, član ZK, poučevala je tehnični pouk, OD 3.000. 00. Sedaj je tajnica, OD okrog 5.000.00 din. 2. Milena PAK, član ZK, poučevala je zemljepis, OD okrog 4.500.00. Sedaj je na Zavodu za zaposlovanje, OD ca. 6.000,00. 3. Breda BESLIČ, poučevala je tehnični pouk, OD okrog 3.000. 00. Sedaj je saldokontistka. OD okrog 4.200,00. 4. Polde KOVAČ, član Z K, poučeval je telesno vzgojo. Sedaj je referent za športno društvo. OD prej 3.800,00 sedaj 4.800,00. 5. Vera SCHNEIDER, poučevala je slovenski jezik. OD okrog 4.500.00. Zdaj je prevajalka v LB, OD ca. 6.000,00. 6. Branka KRIVOKAPIČ, poučevala je telesno vzgojo — OD okrog 3.000,00. Zaposlena je nekje v športu. Za OD ne vemo, vendar je gotovo večji. To je samo odliv posameznikov. Splošni problem pa je, da so določeni predmeti že dalj časa deficitarni. Za predmete matema-Dka-fizika, tehnični-pouk, telesna vzgoja, glasbena vzgoja in razredni pouk prihaja iz kadrovskih šol premalo kadrov, če pa že, opravijo diplomo in se ne zaposlijo v šolah. Če ne bomo hitro kaj storili, bo kvaliteta pouka še naprej padala, v šolah pa bomo morali zaposlovati strokovno neustrezno izobražene učitelje. Rešitev hi bila tudi v tem, da bi kadre iz gospodarstva prekvalificirali (npr. za tehnični pouk) ali pa šolam vrnili učitelje telesne vzgoje, ki delajo kot referenti za re- kreacijo v delovnih organizacijah, seveda bi prej morali izenačiti OD. Služba za družbene dejavnosti občine Ljubljana Moste-Polje daje naslednji ODGOVOR: Finančni načrt izobraževalne skupnosti Ljubljana Moste-Polje za leto 1976 upoštevala določila resolucije o družbenoekonomskem razvoju SRS ter družbenega dogovora o razporejanju dohodka v Ljubljani v letu 1976. Vsi delovni ljudje v Ljubljani združujejo sredstva za financiranje programov občinskih izobraževalnih skupnostih z enotno prispevno stopnjo iz BOD. V letu 1976 je ta stopnja 3,64%. V naslednjem prikazu je razvidno, koliko sredstev se zbere iz BOD: Zbrana sredstva po prispevni Program Občina Bruto masa OD stropnji 3,63 v letu 1976 Bežigrad Center Moste-Polje Šiška Vič-Rudnik 1.838.000. 000 1.673.000. 000 1.826.000. 000 2.760.000. 000 2.304.000. 000 66.738.785 60.747.545 66.303.060 100.217.110 83.659.500 65.734.835,70 69.856.954,65 65.863.030.30 96.401.927,05 89.673.252.30 S tem solidarnostnim prelivanjem med občinami v Ljubljani je uresničen dogovor o enotnem reševanju problemov vzgoje in izobraževanja na celotnem področju Ljubljane. SREDSTVA Sredstva za financiranje programov izobraževalnih skupnosti občin v Ljubljani bodo v letu 1976 zbrana iz naslednjih virov: — presežek sredstev nad dovoljeno porabo po družbenem dogovoru iz leta 1975 v skupnem znesku 9.864.000 din — glavni vir je enotna prispevna stopnja iz BOD (3,63%) v skupnem znesku v Ljubljani 377.666.000 din. Iz teh virov bomo v letu 1976 zbrali 387.530.000 din (v teh sredstvih so vključena tudi prenešena sredstva anuitet iz proračunov občin v višini 1.752.000 din). Vsa sredstva predstavljajo indeks 111.5 glede na družbeno dogovorjeno porabo izobraževalnih skupnosti v Ljubljani v letu 1975. Glede vprašanja OD delavcev v izobraževanju vam lahko posredujemo pojasnilo, da je bila v letošnjem letu 80 % realizacija OD glede na PND v gospodarstvu. Zaradi povišanja OD v gospodarstvu in nekaterih družbenih dejavnosti v I. polletju se je odstotek realizacije v osnovnem šolstvu še zmanjšal. Izobraževalne skupnosti zaradi obvezne razširjene dejavnosti in omejene porabe nimajo sredstev za valorizacijo OD v skladu s sprejetimi družbenimi možnostmi. Vrednost točke za OD ježe celo leto 1976 11,00 din. Da bi jo valorizirali za dogovorjenih 6,5%, bi potrebovali 18.997.066 din. Ta deficit sredstev se sicer ne izkazuje kot materialna izguba, ima pa svoj vpliv na politično klimo, kvaliteto dela in odliv prosvetnih delavcev v druge poklice. Na vprašanje, zakaj dobiva enaka šola v Kočevju več sredstev, kot enaka šola v Ljubljani, žal ne moremo odgovoriti, ker smo prosili za pojasnilo republiško izobraževalno skupnost Slovenije in tega podatka nimamo. V kolikor nam bodo posredovali konkretno pojasnilo, vas bomo o tem tudi obvestili. V nadaljevanju vas hočemo seznaniti z razporeditvijo sredstev po finančnem načrtu: 1. za uresničitev programa, ki ga izvajamo izključno na občinski ravni in 2. za uresničitev tistih skupnih nalog, za katere po dogovoru združujemo sredstva in odločamo z drugimi izobraževalnimi skupnostmi občin Ljubljane v mestni izobraževalni skupnosti. Pri vrednotenju finančnega načrta so upoštevani kriteriji in možnosti, za katere smo se dogovorili z »Merili o oblikovanju sredstev za financiranje in sofinanciranje programov vzgojno izobraževalnih organizacij na območju izobraževalnih skupnosti v Ljubljani.« Dejavnost osnovnih šol Na področju naše občine je 6 osnovnih šol, od teh so 4 samostojne in 2 centralni šoli z 10 podružnicami. Osnovne šole v naši občini obiskuje 5.641 otrok v 198 oddelkih. V 35 oddelkih podaljšanega bivanja pa je skupaj 800 otrok, to je 14%. Vzgojno izobraževalni program osnovnih šol izvaja po predpisanem predmetniku 278 učiteljev, od tega jih ima: 35 visoko izobrazbo (12,5%) 80 višjo izobrazbo (28,8%) 152 srednjo izobrazbo (54%) 11 nedokončano izobrazbo (4 %) V finančnem načrtu so prikazana sredstva za financiranje programov osnovnih šol na območju naše izobraževalne skupnosti. Sredstva za OD delavcev v osnovnih šolah so v finančnem načrtu zagotovljena v skladu s kriteriji in normativi, sprejetimi z merili za oblikovanje dohodka vzgojnd izobraževalnih organizacij. Vrednost točke za pridobivanje globala sredstev za OD prosvetnih delavcev je ostala na približno enaki ravni, kot jih je zagotavljala izobraževalna skupnost v preteklem letu. V finančni-načrt je vključen regres za letni dopust v višini bruto 1.270 din (neto 1.100)), vsi 150 din mesečno za regres k prehrani (za 11 mesecev) zaposlenih v osnovnih šolah. Za kritje materialnih in režijskih stroškov so zagotovljena sredstva v finančnem načrtu glede na kvadraturo prostorov, število učnih ur, število oddelkov v osnovni šoli, ne glede na način oziroma površino za ogrevanje. Posamezni elementi izračuna za materialne izdatke so za 6,5% povečani glede na leto 1975. V finančnem načrtu so predvidena tudi sredstva za zagotavljanje redne dejavnosti novih oddelkov in novih zakonsko obveznih nalog v letu 1976. Po predvidevanjih naj bi v letu 1976 v naši občini zagotovili dejavnost v 59 novih oddelkih v osnovnih šolah, od tega 11 novih oddelkov v PB. V ta namen se zagotavlja v finančnem načrtu 3.860,632 din. Pri tem smo kot osnovo za izračun upoštevali poprečno ceno na oddelek v osnovni šoli iz preteklega leta 13.646 din. V izračunu sta zajeti amortizacija premičnin in nepremičnin. Amortizaciji sta povečani za 6,5 % glede na lansko leto, kar pa še , zdaleč ne zadošča za pokrivanje predpisane zakonske valorizacije amortizacije objektov. 7 5 % sredstev amortizacije nepremičnin se po zakonu združuje pri izobraževalni skupnosti za dobo 10 let. Iz teh sredstev, ki jih združujejo vse izobraževalne skupnosti občin v Ljubljani pri MI S Ljubljana, najemajo šole kredite za obnovo in širitev prostorov, 25% sredstev amortizacije nepremičnin pa združijo šole za tekoče potrebe. V ta namen bi do konca leta 1976 potrebovali samo za našo občino 1.817.483,80 din, za vse občine pa skupaj 11.764.409,00 din. Skupnega pomena za Ljubljano je tudi dom Malči Belič za osnovnošolske otroke. V njem so otroci vseh ljubljanskih, pa tudi izvenl ju bi janskih občin. Za dejavnost tega doma prispevamo 189.292,00 din. Del sredstev zagotavljamo tudi za sofinanciranje posebne osnovne šole v Kamni gorici, kjer se šolajo tudi ljubljanski otroci. Za naše otroke v tej šoli prispevamo 14.750 din. Sredstva za financiranje dejavnosti oziroma programa posebne osnovne šole Janez Levec združujemo pri Mestni izobraževalni skupnosti Ljubljana. Naša izobraževalna skupnost zagotavlja oziroma združuje v ta namen 2,297.918.20 din. V tej šoli so namreč tudi otroci iz naše občine. S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi izobraževalne skupnosti Ljubljana Moste-Polje in Mestne izobraževalne skupnosti Ljubljana smo v dogovoru z ostalimi izobraževalnimi skupnostmi občin v Ljubljani ustanovili skupno službo. Ta opravlja vsa strokovna in finančna opravila za vse izobraževalne skupnosti ljubljanskih občin. Predvideni stroški za poslovanje teh služb, OD in materialne izdatke, ki so povečani tudi z delom samoupravnih organov naše skupnosti, so: — stroški samoupravnih organov 60.000 din — stroški za poslovanje službe 183.333 din — skupna služba izobraževalnih skupnosti Ljubljane 407.568 din V finančnem načrtu so predvidena tudi sredstva za druge na- loge, ki smo jih opravljali v preteklih letih. Ob odhodu v pokoj pripada prosvetnim delavcem nagrada v višini dvakratnega OD v SR Sloveniji. Predvideno je, da se bo letos upokojilo na področju MIS Ljubljana 50 prosvetnih delavcev. Sredstva za to postavko združujemo pri MIS Ljubljana. Pomembni postavki v našem finančnem dotoku sta obvezna enoodstotna rezerva in operativna rezerva. Od vseh sredstev letnih dohodkov se po zakonu mora odvajati na izločen račun 1 % sredstev. Ta sredstva se združujejo pri MIS Ljubljana in se med letom uporabljajo za obratna sredstva ob morebitnem nerednem dotoku sredstev iz prispevne stopnje. Izobraževalne skupnosti občin v Ljubljani združujemo pri MIS Ljubljana 3,427.593,60 din za operativno rezervo. Po dogovoru jo bomo enotno koristili za najnujnejše posege med finančnim oz. koledarskim letom. Vprašanje, ki zajema stanovanjsko problematiko prosvetnih delavc ev, je iz leta v leto bolj pereče ter smo o njem že razpravljali na seji IO občinske izobraževalne skupnosti Ljubljana Moste-Polje. Na razpravi smo ugotovili, da se mora pripraviti akcijski program za reševanje tega problema ter se dogovoriti s samoupravno stanovanjsko skupnostjo za ustrezno rešitev. Po sedanjem formiranju sredstev pri MIS Ljubljana je premalo sredstev za nakup več stanovanj, da bi v krajšem času rešili akutni stanovanjski problem prosvetnih delavcev. Kot odgovor lahko pojasnimo, da bomo v najkrajšem času pristopili k akcijskemu programu o dogovarjanju s stanovanjsko skupnostjo za rešitev tega perečega problema. Kot informacijo vam na odgovor pošiljamo tudi sklepe in stališča IO skupščine Mestne izobraževalne skupnosti Ljubljana o dosedanji problematiki osnovnega šolstva v naši občini na območju MIS Ljubljana.