HORALEGALIS DO f ZJUTRAJ sir. 5 CENA 230 SIT / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA-ISOLA TRETJI PRAZNIKI VINA OLJA IN RIB str. 7 ŽRK IZOLA NA VSEH FRONTAH str. 10 LES |E MRTEV, ŽIVEL BETON! (Mef) »V Prešernovi so porezali tri velike pinije« je bilo slišati zaprepadeni glas v telefonski slušalki. »Saj nas bodo čisto zabetonirali« je bilo še slišati, potem je slušalka padla še preden smo uspeli izvedeti, kje se je ta poseg v naravno okolje sploh pripetil. Pa ni bilo treba veliko iskati, saj se je takoj videlo, da gre za poseg v neposredni bližini novega stanovanjskega bloka, ki se ga je že dokončno oprijelo ime Alkatraz. Vsega v tej občini pač ni moč naprtiti niti eni osebi niti eni organizaciji in če bi zdaj to dejanje ocenili kot slabo bi zagotovo takoj dobili strokovna pojasnila, da korenine starih pinij privzdigujejo cestni asfalt in na ta način zmanjšujejo varnost cestišča, da bo tam nova dovozna cesta do objektov itd. Morda bo kdo dodal še pojasnilo, da so bila drevesa itak stara in potrebna zamenjave ter da bomo namesto njih dobili nova, mlada, sodobnemu času primerna drevesa, najverjetneje takšna brez korenin in takšna, ki se kar sama obrezujejo, so avtohtona in niti alergenti niso, za povrh. Skratka, vse bo kot je bilo. V takšnih trenutkih se spomnim Izole v začetku devetdesetih, ko si nihče ni upal dotakniti nobenega drevesa v mestu, ker so zeleni aktivisti takoj zagrozili in tudi v praksi izvedli zaščito dreves z lastnimi telesi. Tako je bilo v parku Arrigoni in še kje, kamor so ambiciozni prostorski načrtovalci usmerili svoj pogled. Prav je, da se ob taki priložnosti spomnimo Tihomirja Stepanova in Franeta Goljevščka ter še nekaterih zelenih aktivistov, ki so takrat, iz teh ali onih razlogov, skušali preprečiti nekatere več kot opazne posege v naš prostor. Leta so jih utrudila, podmladek je postal pragmatičen in danes načrtovalci, brez pravih okoljevarstvenikov, načrtujejo in zidajo brez ovir. Pojasnilo, zakaj so padle pinije v Prešernovi je kratko: To je pač rezultat nekega projekta, ki je bil obravnavan tam in tam ter sprejet tam in tam in je torej veljaven ter na ta način tudi splošno sprejet. Skratka, vse je po zazidalnem načrtu, vključno z dovoljenjem za posek dreves, ki so sicer med zaščitenimi vrstami. Problem je le v tem, da vse težje prepoznavamo to naše mesto. In če je res, da ima vsak človek svoje drevo, potem smo skupaj s pinijami izgubili tudi nekaj naših ljudi. A če ta teorija vzdrži, potem bomo z novimi drevesi dobili tudi nove ljudi. Domove smo jim že zgradili. fC Banka Koper tar 9. junij 2005 ki k šifra OBALA V MALEM nepremičnine immobili BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA 080 18 33 www.sifra-nepremicnine-sp.si Ribiči so ribiči, tisti ki lovijo ribe Ribari pa smo poleti tukaj, a pozimi gremo v hribe. Nam ni daleč Kranjska Gora, kaj šele Planica a ko ni več nikogar za navijat'je dobra še Gorica. Čeprav smo v Izoli doma smo včasih kot izgnani, ker moramo še vstopnice si kupovati sami. Na nogomet smo jezni, za rokomet pa smo preglasni, odbojka je premalo živa, košarkarji pa so počasni Zato pa smo v društvu Ribarcv sprejeli novo strategijo: Odslej navijamo samo za tiste, ki se nas ne bojijo. Za nas je glavni Vaško in po malem tudi Vesna, ki sta od naših športnikov za zdaj še najbolj resna,, saj osvajata medalje a imata tudi te vrline, da za njune tekme nam nikoli ni treba plačati vstopnine. AVTO CENTER s Avto Center Jereb. Izola www.a-jereb.sl Izdelki za zdravo življenje (Hotel Delfin - vhod s parkirišča) URNIK ponedeljek, torek, četrtek, petek: 8.30-15.00 sreda: 8.30-17.00 sobota: 8.30-12.00 Dan krvodajalcev ^ MILORAD |E KRI DAROVAL ZE 110-KRAT V nedeljo 3. junija je bilo na terasi Hotela Delfin zelo živahno. V popoldanskih in večernih urah je bilo namreč tam tradicionalno srečanje izolskih krvodajalcev jubilantov, ki so v preteklem letu darovali kri. Eni so to storili petkrat, nekateri pa že 1 10-tič. Izolaska županja Breda Pečan in podpredsednica RK Izola, Vida Orbanič, sta zaslužnim krvodajalkam in krvodajalcem podelili priznanja in plakete RKS ter posebno nagrado Zavarovalne hiše Slovenica za 80 krat darovano kri. Na srečanju so bili prisotni tudi krvodajalci iz enajstih združenj krvodajalcev iz sosednje Italije, s podelitvijo pa so organizatorji obeležiti 4. junij - Dan krvodajalstva v Sloveniji ter 1 4. junij, ko praznujemo Svetovni dan krvodajalcev. Letos pod sloganom "Praznujemo darilo življenju". Ob tej priložnosti so zbranim prebrali naslednjo zahvalo in poslanico Rdečega križa Slovenije. 4444444444 4444444444 4444444444 4444444444 4444444446 50 let krvodajalstva Za 15 krat darovano kri 4. junija 1945 so v Sloveniji v centralni vojni bolnici odvzeli prve doze krvi in jih konzervirali, zato vsako leto prav na ta dan praznujemo - dan krvodajalstva. Krvodajalstvo je v Sloveniji najbolj množična solidarnostna akcija državljanov, saj letno organiziramo več kot 1000 krvodajalskih akcij, ki se jih udeleži več kot 9 6 000 ljudi. Posebej smo ponosni na tisoče in tisoče krvodajalk in krvodajalcev in več kot 2000 prostovoljk in prostovoljcev Rdečega križa, ki delujejo na tem področju in si dnevno prizadevajo za nemoten potek programa. Rdeči križ Slovenije skupaj z Zavodom RS za transfuzijsko medicino za potrebe slovenskega zdravstva letno zagotovi kar 42.000 litrov krvi. Statistično gledano, v Sloveniji vsakih pet minut nekdo potrebuje kri! 14. junija pa praznujemo tudi Svetovni dan krvodajalcev, pod sloganom "PRAZNUJEMO DARILO ŽVILJENJU". Svetovni dan krvodajalcev poteka pod pokroviteljstvom Svetovne zdravstvene organizacije, Mednarodne federacije Rdečega križa in Rdečega polmeseca, Mednarodne federacije knodajalskih organizacij in Mednarodnega transfuzijskega združenja. Svetovni dan krvodajalstva bo 14. junija praznovalo 192 držav članic Svetovne zdravstvene organizacije in 181 nacionalnih društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca. Področje krvodajalstva v Sloveniji ima svetlo tradicijo in vemo, da mu ob podpori vseh ključnih institucij, organov in posameznikov lahko zagotovimo tudi svetlo prihodnost. Rdeči križ Slovenije se ob 4. juniju iskreno zahvaljuje tisočim krvodajalkam in krvodajalcem, tisočim prostovoljcem, ki prispevate k temu, da vir varne krvi nikoli ne presahne ter s tem pomagate ohranjati zdravje številnih ljudi in reševati mnoga življenja. Hvala tudi vsem tistim, ki po svojih najboljših močeh podpirate prostovoljno krvodajalstvo v Sloveniji! Rdeči križ Slovenije 1. BABIČ Barbara, 2. BAN Andrej, 3. CERGOL Ksenija, 4. DUJMOVIČ Irena, 5. HORVAT Alan, 6. HUDALES Darja, 7. JAKAC Suzana, 8. JEŽ Livija, 9. KEBER Ivan, 10. KINKOPF Valter, 11. KRAJCAR Egidio, 12. LIČINAZehbo, 13. SKOČIR Helena Za 20 krat darovano kri 1. JELUŠIČ Ana, 2. JERMAN Miroslav, 3. MARKIČ Miloš, 4. MIKAC Vili, 5. MULALIČ Sead, 6. PAVLIČ Tom, 7. SLAVEC Neva, 8. SORGO Marija, 9. SUBAN Silva, 10. ZAVALOKA Aleksander Za 25 krat darovano kri 1. BATAGELJ Vlasta, 2. BLAŠKO Marijan, 3. BRATUŠA Devit, 4. CAR MAVRIČ Ernestina, 5. CELIČ Silvio, 6. CICELI Stjepan, 7. FONDA Franko, 8. GORELA Marinela, 9. KRAMAR dr. Irena, 10. MAKOVAC Branko, 11. RAIČIČ Goran, 12. UDOVIČ Zdenka, 13. VUK Klavdij Za 30 krat darovano kri 1. BATRAC Katica, 2. GORELA Marjan, 3. MATAHLIJA Slavica, 4. MATJAŽIČ Jožica, 5. TUL Zorko Za 35 krat darovano kri 1. BERGAMASCO Sergio, 2. RUBELLI FURMAN Matej Za 40 krat darovano kri 1. DOBRIN Slavko, 2. JUG Igor, 3. MALINOVIČ Branko, 4. POPOVSKI Marjetka Za 45 krat darovano kri 1. FORTUNA Anita, 2. KASTELIČ Ivo, 3. MLINAR Cvetka JUBILANTI ZA LETO 2004 Za 5 krat darovano kri 1. BIŠČAN Aleksandra, 2. BUBOLA Sergej, 3. FAJT Mirjan, 4. FILIPČIČ Jože, 5. FRANK Ana, 6. GRŽANČIČ Marinko, 7. GRBEC Tina, 8. GRLICA Matjaž, 9. HUDALES Darja, 10. IVANČIČ VOLČIČ Adcla, 11. KLOBAS Milenko, 12. LUKEŽIČ Domen, 13. NOVEL Germano, 14. OSETIČ Edvard, 15. POSAVAC Ana, 16. RALCA Simon, 17. ROTAR Vojko, 18. RIBALJČENKO Peter, 19. STRLE Igor, 20. SURINA Barbara, 21. ŠEŠKO Vojko, 22. ŠUŠTERŠIČ Aljoša, 23. VONČINA Maks Za 50 krat darovano kri 1. GRBAC Lucijan, 2. PATARIČ Ivan, 3. PEROŠA Mavricio Za 60 krat darovano kri 1. FRANČESKI Tine, 2. PERUNIČIČ Momčilo, 3. UMEK Anica Za 70 krat darovano kri 1. CEGLAR Zlatko, 2. JAKAC Damijan Za 80 krat darovano kri 1. ČOK Valter, 2. KRT Mirko, 3. PANJETA Mustafa Za 10 krat darovano kri 1. ALTIN Karmen, 2. BABIČ Ecio, 3. CRVELIN Pavel, 4. FABJANČIČ Luka, 5. FERČEC Vinko, 6. KOVAČIČ Stanko, 7. KOBAL Taja, 8. KRAJNC Tatjana, 9. KRIVIČIČ Teodora, 10. LORENCON Aljoša, 11. MURATOVIČ Ramiza, 12. PAUČNIK Majda, 13. UMER Edi, 14. VILIMANOVIČ Rade, 15. TURK Karlo, 16. ŽAGAR Radovan Za 90 krat darovano kri 1. URDIH Danijel, 2. CUNJA Nada Za 100 krat darovano kri 1. UBIPARIPOVIČ Rajko Za 110 krat darovano kri 1. LONČAR Milorad Prostorski dokumenti v v ZACENIA SE PISANIE OBČINSKE GRADBENE BIBLIIE Prva prostorska konferenca pred sprejemom Programa priprave Strategije prostorskega razvoja in Prostorskega reda Občine Izola, ki je bila v torek, 7. junija v Sejni sobi Občinskega sveta, ni bila deležna posebne pozornosti s strani povabljenih republiških in medobčinskih inštitucij. Na predstavitev aktivnosti, ki jih bomo v občini izvajali za sprejem dveh najpomembnejših prostorskih aktov, brez katerih skoraj ne bo mogoče graditi ali drugače posegati v prostor, so prišli trije predstavniki Občine Izola, 4 predstavniki republiških in medobčinskih ustanov, 4 novinarji in 2 predstavnika Civilne iniciative. Zato je bila tudi razprava bolj ali manj akademska in o njej ni treba veliko povedati, razen morda pripombe Žareta Preglja, ki je v imenu Ministrstva za promet opozoril na nekatere nejasnosti, ki znajo povzročati težave izvajalcem teh projektov. Gre predvsem za nejasnosti glede lastništva območij neposredno ob obali, kot je naprimer obala med Izolo in Koprom, ki si jo trenutno lastijo upravljalci ceste, železnice, občine in država, ki ima v lasti morje. Božidar Guštin iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine pa je pozval, naj se onemogoči izvajanje 6. člena PUP, ki dejansko v posebnih primerih omogoča gradnjo gospodarskih objektov oz. Kmetij tudi na zaščitenih območjih. Ker o sami prostorski konferenci ni več kaj pisati naj na kratko predstavimo obadokumenta, ki bosta v izdelavi. PROSTORSKA STRATEGIJA Prostorska strategija občine še najbolj spominja na nekdanji družbeni plan in bo določila usmeritve za razvoj dejavnosti v prostoru in usmeritve za njegovo rabo tako, da bodo zagotovljeni pogoji za vzdržen in usklajen razvoj na območju občine Izola. Prostorska strategija bo podala: - izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine; - zasnovo razmestitve dejavnosti v prostoru s prioritetami in usmeritvami v naslednjih sklopih: razvoj naselij, razporeditev stanovanj, proizvodnih dejavnosti, razporeditev oskrbnih in storitvenih dejavnosti, azporeditev družbene javne infrastrukture (izobraževanje, šport, zdravstvo, socialno varstvo, kultura, javna uprava, verske dejavnosti), komunalna in druga gospodarska javna infrastruktura (promet, energetika, vodo oskrba in upravljanje z vodami, odvajanje in čiščenje odplak, odstranjevanje odpadkov, ....), opredelitve območij za dejavnosti, ki so vezane na naravne vire, ohranjanje narave, na varstvo kulturne dediščine, na varstvo kakovosti okolja itd. NOVO VODSTVO KLUBA IZOLSKIH ŠTUDENTIOV IN DIJAKOV (B.D.)V soboto so v hotelu Marina člani KIŠD-a (Kluba izolskih študentov in dijakov) na volilni skupščini volili nove organe kluba. Udeležba je bila presenetljivo dobra, saj se je volitev udeležilo več kot 50 študentov iz občine Izola. Prisotna je bila tudi komisija zveze ŠKIS, ki je nadzorovala potek volitev ter potrdila izide. Izidi so pokazali, da bo odslej prvi mož KIŠD-a Marko Trobec, študent 3. letnika kulturnih študijev in antropologije na FHŠ v Kopru. V upravni odbor so bili imenovani Miran Jerman, Bojan Medica in Andrej Kocjančič, v nadzornem odboru bodo Miha Kukovec, Davor Lonzarič in Erik Toth. V častnem razsodišču pa bodo sedeli Peter Meze, Robert Čerin in Boris Dobrila. VPRAŠANJE ZA NEKOGA IZ OBČINSKE UPRAVE Spet so v Izoli padala drevesa. Čemu je to potrebno? Kdo je tisti, ki v mestu dovoli sekanje dreves brez zagotovila, da se bodo posadila nova? Trenutna pozida je zelo agresivna in krči zelenje. Mar ne bi kdo od svetnikov (ali kdo drug, ki ima politično moč) predlagal, da je nujno, da se vsako posekano drevo ali grmovnica nadomesti z vsaj dvema novima. Sicer nas čaka kar grda prihodnost v "betonski" namesto zeleni Izoli. Eva Slekovec PROSTORSKI RED Prostorski red občine pa je temeljni izvedbeni prostorski akt (nekakšen zazidalni načrt za celo občino), njegov namen pa je, da določi zlasti: območja namenske rabe prostora; merila in pogoje za urejanje prostora; členitev območja občine na prostorske in funkcionalne enote, za katere bodo izdelani prostorski akti in merila in pogoji za varovanje prostora; ukrepe za izvajanje prostorskega reda. podlage za pripravo občinskih lokacijskih načrtov oz - določi lokacijske pogoje za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja za posege na območjih, ki se ne urejajo z lokacijskimi načrti. Oba akta seveda predstavljata vsebinsko nadaljevanje in poglabljanje sprejetega Regionalnega razvojnega programa Južne Primorske 2002 -2006. TA naj bi bil nared nekje do konca leta 2006, občinski dokumenti pa do konca leta 2007. r "§= 080 18 33 Izola • Kristanov trg 2, tel. 05/ 640 11 10, fax: 05/ 640 11 11 OBALA V MALEM nepremičnine www.sifra-nepremicnine-sp.si NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL IMAMO LICENCO MOPE IN 15 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI immoliili S.p. Ivan Konstantinovi univ.dipl.ekon. ž Odpuščanje delavcev DELAVCI DROCE KOLINSKE SPOZNAVAIO KAPITALIZEM Zadnji dan januarja tega leta sta upravi Droge, d. d., in Kolinske, d. d., podpisali združitveno pogodbo, v kateri so zapisali, da bo sedež podjetja v Ljubljani. Tri tedne kasneje sta spojitveno pogodbo potrdila nadzorna sveta obeh družb, končno pa sta spojitev sprejeli tudi skupščini delničarjev Droge in Kolinske. Seveda je bilo kmalu jasno, da bo ta spojitev prinesla tudi nekatere spremembe na področju kadrov, saj se nihče ne združuje zato, da bi podvojil število zaposlenih pač pa zato, da bi skupno število zaposlenih bilo manjše od seštevka obojih. Ker pa se z zaposlenimi vendarle ne gre kar tako igrati so v novi družbi pripravili program postopnega zmanjševanja števila zaposlenih. Skupaj naj bi bilo odveč približno 280 delavcev uprave (274), ki so jim ponudili odpravnine v višini polovice letne bruto plače Za takšno prekinitev delovnega razmerja se zaposleni lahko odločajo le še do naslednjega četrtka, potem pa bodo preprosto postali višek in bodo brez odpravnine končali na Zavodu za zaposlovanje. Po nepotrjenih informacijah se je za odpravnino odločila kakšna desetina, predvsem vodstvenih delavcev. Seveda pa je spojitev prinesla s seboj tudi določeno racionalizicijo oziroma reorganizacijo posmeznih služb. Tako bodo v Ljubljani odslej vse službe trženja, marketinga in prodaje, v Izoli pa računovodstvo, kadrovska služba in nabava. To seveda pomeni, da bodo nekateri delavci iz Izole odslej imeli delovno mesto v Ljubljani, a tudi nekateri zaposleni iz nekdanje Kolinske se bodo morali voziti v Izolo, kar je seveda dokaj naporno, če ne že skoraj nemogoče, posebej pri mladih materah. Teh pa je bilo v upravi Droge ali Kolenske kar nekaj, s to preselitvijo njihovega delovnega mesta pa bodo dejansko cel dan v službi. VSI UPAJO, DA NISO NA SPISKU V dnevnem časopisju smo lahko prebrali, da kadrovske zadeve za novo družbo opravlja firma A.T. KEARNEV, v praksi pa sporazumna odpoved z odpravnino izgleda tako-le: Delavka (delavec), ki ima 30 let delovne dobe dobi približno 2 milijona tolarjev odpravnine. Od ponedeljka naprej se bo na delo v Ljubljano vozilo približno 30 zaposlenih, odpoved z odpravnino pa so doslej menda dali direktorji kadrovske, informatike in računovodstva. Od ponedeljka naprej bodo pričeli hoditi na delo v Izolo ljudje s kadrovske, financ in nabave v Ljubljani. Sicer pa naj bi delavce, ki bodo višek in ne bodo sami dali odpovedi, niti ne bodo dobili dela v Ljubljani ali Izoli odpustili sredi septembra. Do 1. septembra jim namreč še veljajo kolektivne pogodbe, potem pa ... JANEZ JUG DIREKTOR FINO Svet Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO) je na današnji seji za petletni mandat za novega direktorja FIHO izbral magistra poslovne politike in organizacije Janeza Juga, nekdanjega poslanca v državnem zboru. Dobil je 14 glasov, navzočih pa je bilo 22 članov sveta. Soglasje k imenovanju mora dati še državni zbor. Dokler državni zbor ne da soglasja k imenovanju, bo Janez Jug v.d direktorja, in sicer od 15. junija. Jug, rojen 6. junija 1947, je leta 1977 diplomiral na Visoki ekonomski komercialni šoli v Mariboru, leta 1987 pa je magistriral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Med drugim je bil direktor Zdravstvenega doma Izola in poslanec od leta 1990 do 1992 in od leta 1992 do 1996. Kot je znano, so člani sveta FIHO novega direktorja fundacije volili že 14. aprila, vendar zadostne podpore ni prejel nobeden od osmih kandidatov. Novi direktor bo nasledil Cveta Uršiča, ki ga je vlada februarja imenovala za v. d. generalnega direktorja v direktoratu za invalide na ministrstvu za delo, družino in socialne j zadeve. Z vidika kapitala je takšno obnašanje lastnikov in uprave družbe seveda moč razumeti, saj se podjetje bori za obstoj v hudi konkurenci, ki je že prišla k nam. Toda z vidika zaposlenih, ki so postavljeni pred nemogočo izbiro, je takšno ravnanje seveda vse prej kot stimulativno. RAZGIBANO LETO DROGE 2005 V Drogi d.d. je bilo veliko zanimivih dogodkov že od preselitve v Izolo in nato še posebej ob zamenjavi dolgoletnega direktorja Matjaža Čačoviča. Sledilo je kratko obdobje nove uprave, potem nakup večinskega deleža s strani Istrabenza, imenovanje nove uprave in kmalu zatem tudi prve najave spojitve s Kolinsko iz Ljubljane. V prvih treh mesecih letošnjega leta so postopke spojitve tudi formalno sprejeli in uresničili in danes je Droga Kolinska podjetje s sedežem in upravo v Ljubljani in s tovarno ter nekaj službami tudi v Izoli. Ob vsem tem pa je družba vendarle beležila kar dobre poslovne rezultate. V tem zadnjem, samostojnem poslovnem obdobju, januar - marec 2005, je Skupina Droga ustvarila 5,7 milijarde tolarjev čistih prihodkov od prodaje, kar je za 12 odstotkov več kot v enakem obdobju 2004 oziroma za 3 odstotke več kot je bilo načrtovano za prvo četrtletje 2005. Na domačem trgu je ustvarila 52 odstotkov čistih prihodkov od prodaje, preostalih 48 odstotkov pa na tujem trgu, večinoma v državah nekdanje Jugoslavije. Prihodki na domačem trgu presegajo lenskoletno raven za 7 odstotkov, načrtovano pa za 24 odstotkov. Na tujem trgu je Skupina Droga ustvarila 2,7 milijarde čistih prihodkov od prodaje. Trgi držav nekdanje Jugoslavije so še vedno najpomembnejši prodajni trgi z večinskim deležem v skupnih prihodkih od prodaje na tujem trgu. Najvišje čiste prihodke od prodaje ustvarijo v Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem, v Makedoniji ter Srbiji in Črni gori. Preostale čiste prihodke od prodaje Skupina Droga ustvarja predvsem s prodajo na trgih Evropske unije, največ na Švedskem in v Avstriji. Droga, d. d., je v obdobju januar - marec 2005 ustvarila 4,5 milijarde tolarjev čistih prihodkov od prodaje, kar je za 9 odstotkov več kot v enakem obdobju 2004. Nosilna proizvodna programa sta kava in mesni program. Prodaja proizvodov z uveljavljeno blagovno znamko Barcaffe še naprej predstavlja pomemben delež čistih prihodkov od prodaje na domačem trgu, na trgih nekdanje Jugoslavije pa ima vodilno vlogo blagovna znamka Argeta. (D.M.) SCTŠ V EVROPSKEM ZDRUŽENjU GOSTINSKIH IN TURISTIČNIH ŠOL Naloga združenja je pospeševanje odnosov med gostinskimi in turističnimi šolami Evrope, poleg tega pa Združenje skrbi tudi za večjo komunikacijo med šolami, daje širša znanja o poteku vzgoje in izobraževanja v drugih državah, vzpodbuja izmenjavo dijakov in študentov, ustvarja tesnejše povezave med šolami in delodajalci. Poseben poudarek velja izobraževanju učiteljev, vsako leto pa organizirajo tekmovanje gostinskih in turističnih šol. Lansko leto se je odvijalo na Bledu, letos pa vabijo dijake v Turčijo. Združenje AEHT je bilo ustanovljeno leta 1988 in v njem je danes 24 šol iz 16 evropskih držav. V teh 17-tih letih je združenje vzpostavilo stike s 320 partnerji iz 30 držav. V SGTS so veseli, da ob vhodu v našo šolo visi tabla AEHT. Še enkrat o strategiji v v ALI BO STRATEGIJA KONČALA NA SODISCU Spoštovani urednik! V treh zaporednih številkah tednika Mandrač so bili objavljeni povzetki najinega pogovora na temo strategije razvoja turizma v Izoli in projektov Interreg / Phare. Predvsem v primeru prvih dveh objav sva pri pogovoru uporabljala pojme v obliki, kakršna je prisotna v prostih klepetih med ljudmi v vsakdanjih pogovorih o omenjenih temah. Pogosto se izkaže, da je na ta način možno posamezne pojme razumeti na več, često tudi diametralno nasprotujočih načinov. V izogib možnim nesporazumom prosim in predlagam, da kot pojasnilo, ki dopolnjuje objavljene tekste, objavite naslednja pojasnila pojmov in vsebin: KDO KAJ DELA IN KDO BI MORAL KAJ DELATI V Mandraču št. 609, str.4, piše: "... Prijavili smo se na enega takšnih razpisov na temo organiziranosti turizma, ki je bila v Izoli takrat katastrofalna. V resnici sploh ni bilo telesa, ki bi imel na skrbi pripravo strategije, saj smo imeli Giz in hkrati že Zavod za turizem, v resnici pa nismo imeli nikogar. To sta bila dva dejavnika, vsak od njiju je imel svojo primadono...." Pojasniti moram, da je ocena "katastrofalna" izključno moja ocena in za njo prevzemam tudi vso odgovornost. Temelji na analizi delovanja obeh zgoraj navedenih institucij, ki sta nastali po letu 1996. Analiza kaže, da je TGZ g.i.z. Izola (ustanovljen s strani gospodarskih subjektov, izobraževalnih inštitucij in občine Izola kot soustanovitelja) nastal in začel delovati v zelo pozitivnem smislu v svojem začetnem obdobju (takoj po ustanovitvi), da pa je prišlo do bistvenega preobrata takoj po ustanovitvi LTO (Lokalna turistična organizacija, ki vključuje tudi turistični informacijski center - TiC), ki ga je v obliki Zavoda za turizem ustanovila občina Izola v sklopu občine (beri: "občinske uprave" po črki takrat veljavnega Zakona o pospeševanju turizma). Obe inštituciji sta od svojega nastanka dalje imeli in imata številne in številčne organe, formalne in neformalne direktorje, v.d.direktorje, predsednike, člane. Meja med njima je zabrisana do nerazpoznavnosti, financiranje TGZ Izola g.i.z. je praktično v celoti odvisno od proračuna občine Izola, LTO pa je postala dejansko le proračunska postavka, na osnovi katere občina Izola finacira TGZ Izola g.i.z. Analiza in evalvacija zapisnikov in drugih dokumentov obeh navedenih inštitucij kaže s čim vsem (se je) se ta struktura ukvarja. S strategijo razvoja zagotovo NE. Po občinskem odloku je to poverjeno LTO in Svetu za turizem občine Izola, ki delujeta na osnovi smernic, odločitev, sklepov in nadzora organov občine, županje, občinskega sveta in nadzornega odbora. Zelo jasno je torej, kdo je za stanje kakršno je na tem področju, odgovoren. Parecag 31, tel.: 05 672 20 10 VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN: za parke, vrtove, cvetlična korita... SADIKE: pelargonij, verben, daliet, enoletnic.... Ocena "katastrofalna" se nanaša na področje strateškega načrtovanja razvoja turizma, nanaša se na obdobje od leta 1997 do 2001 (ko sem predlog ureditve tega področja predal |upanji občine Izola). Če bi že moral podati oceno glede na stanje v času, ko je bila natisnjena 609-ta številka Mandrača, moram žal povedati, da ocena ne bi bila nič drugačna. Obe inštituciji sta žal namenjeni (ne glede na Odloke in proračune občine Izola) očitno predvsem namenom, ki s strategijo razvoja v današnjem pomenu besede nimajo kaj dosti opraviti. V IZOLI JE KAR NEKAJ EVROPSKIH PROJEKTOV V Mandraču št. 610, str.4 piše (vprašanja, ki jih je zastavil novinar): - Menda ste prav vi par evropskih projektov pripeljali v Izolo... - Izola torej ne sodeluje organizirano.... - Smo sodelovali v še kakšnem projektu ?... - občina tega denarja nima v proračunu... Pojasniti je treba, da se, kljub temu, da je ta način izražanja zelo pogost, evropskih projektov ne "pripelje", temveč zainteresirani partnerji svoje projekte prijavijo na ustrezni razpis, ki temelji na evropskih programih Interreg / Phare in preko tovrstnih razpisov (če so uspešni) pridobijo dodatna "evropska" sredstva za izvedbo projektov. V tem smislu moram pojasniti, da se objavljeni tekst nanaša izključno na projekte, kjer sem bil sam udeležen kot avtor ali soavtor, oziroma na projekte, kjer sem posredoval pri vklučevanju Občine Izola kot partnerja v, za občino zanimive projekte. In seveda na moje lastne izkušnje pri teh projektih. Zato, vsaj upam, da so takšne izkušnje prej izjema kot pravilo. V Izoli namreč (na vso srečo) pri načrtovanju, prijavljanju in izvajanju tovrstnih projektov niti slučajno nisem osamljen. Prav tako v občini Izola (na srečo) obstaja še kaj drugega kot "občinska uprava", TGZ Izola g.i.z. in Zavod za turizem. In v teh okoljih so, bolj ali manj neodvisno od organov občine, bili že izvedeni, nastajajo in potekajo tudi zelo uspešni projekti, pa tudi občina Izola ni edini slovenski partner pri tekočih projektih Interreg / Phare. - Glede tega, ali je občina v svojem proračunu zagotovila denar za projekte ali ne je potrebno pojasniti sledeče: O tem, kdaj in v kakšnih primerih se šteje, da je denar za posamezni projekt zagotovljen in kako se ugotavlja, če je bil učinkovito in namensko porabljen ter kdo o tem razsoja, dovolj jasno govorijo pogodbe, ki jih za to, da sredstva sploh pridobi, mora skleniti prijavitelj in vodilni partner projektov. In verjamete lahko, da je evropska birokracija pri tem zelo dosledna. Hierarhija pri tem je jasna. Velja nacionalna zakonodaja in sklenjena pogodba, ne pa, seveda v primem razhajanj, občinski odloki in občinski proračun ali sklepi in ukrepi oganov občine, ne glede na to, kako to pojmujejo organi občine. BO SPOR KONČAL NA SODIŠČU? V Mandraču št. 611 piše (uvodni tekst): "Na vprašanje, zakaj je prišlo do prekinitve sodelovanja, ki je bilo vezano tudi na različne mednarodne projekte, nismo dobili zelo konkretnega odgovora, razen da gre za nekompatibilnost z občinsko oblastjo oziroma županjo" Pojem "nekompatibilnost" moram dodatno pojasniti, predvsem pa strogo omejiti na svoj pogodbeni odnos z občino Izola in TGZ Izola g.i.z. Obe pogodbi sta bili s strani TGZ Izola g.i.z. in Občine Izola, po mojem prepričanju, kršeni, kakršen koli normalen dialog glede tega je bil s strani županje enostransko prekinjen Oboje je predmet nadzora, ki ga izvaja Nadzorni odbor Občine Izola in predmet spora, ki se skuša (do sedaj brezuspešno) razrešiti po mirni poti in na način, ki ga pogodbe in zakoni dopuščajo in določajo. mag.Mitja Podgornik JAVNA VPRAŠANJA O STRATEGIJI Potem ko sem z zanimanjem prebral pogovor o zapletih v zvezi z izolsko strategijo razvoja turizma bi mag. Mitji Podgorniku zastavil tri vprašanja. 1. Kdo je avtor omenjenega dokumenta in kako se ga uporablja? 2. Ali so v ta dokument vključeni tudi zaključki, ki smo jih na posebnih delavnicah oblikovali izolski turistični delavci in študentje Turistice? 3. Koliko vam je občina Izola plačala za izdelavo omenjenega dokumenta? _______________________________________________Egidio Krajcar, Izola Urniki lokalov v v HORALEGAUS BO SKRAJŠAL NOC ZA URO ALI DVE V Občini Izola resno razmišljajo o skrajšanju urnika obratovanja lokalov, saj se je, tudi ali prav zaradi tega, precej poslabšala varnostna situacija v samem mestu in občini. Tako ugotavljajo tudi policisti, ki so imeli zadnje čase kar precej dela z razgretimi mladeniči pred in okoli tistih gostinskih lokalov, ki so doslej lahko poslovali do pozno v noč. Kot je povedal komandir policijske postaje, Viktor Zinreih, so imeli največ pripomb na račun obnašanja mladih pred The Club-om, Gaviolijem in lokali pod stadionom, tudi v njihovih zapisnikih se ti lokali največkrat pojavljajo v zvezi s kršitvami javnega reda in miru. »F sosednjih občinah zaprejo vse lokale ob dveh ponoči in potem seveda od povsod mladi prihitijo k nam v Izolo. Potem pa nastane gneča, beseda da besedo in prav hitro zapojejo pesti in še kaj drugega«, zato smo že nekaj časa razmišljali, kaj nam je ukreniti za izboljšanje razmer. Tudi sam sem šel v zgodnjih jutranjih urah nekajkrat preveriti, kakšne so razmere na teh lokacijah in lahko mi verjamete, da niso nič kaj prijazne. Zato seveda podpiramo predlog, da se obratovanje lokalov skrajša, tako da vsaj ne bi prihajalo do selitev mladih z enega konca obale na drugega.« Igor Skok, ki je na občini zadolžen za to področje je povedal, da so lokalu na Belvederju najprej odobrili obratovanje do treh zjutraj a so kmalu ugotovili, da se položaj nič ne spreminja, zato predlagajo skrajšanje obratovanja do 02. ure zjutraj. Direktor Hotelov Belvedere, Branko Seljak pa je dejal, da so se na takšen sklep pritožili, saj so prepričani, da obratovalni čas sam po sebi ni razlog za morebitna kršenja reda in miru. V njihovem lokalu kršitev takorekoč ni, dogajajo se izven lokala, to pa bo mogoče tudi potem, ko bo lokal zaprt ali pa morda še bolj, saj bodo mladi jezni, ker se »nimajo kam dati«. Predvsem pa je to moteče poleti, ko se življenje in zabava potegne v noč, saj je čez dan enostavno prevroče za kaj takega. Revitine novice V eksotičnem sadežu Garcine Cambogie so odkrili visoke koncentracije edinstvenih sestavin Citrimax in ChromeMate oz. kompleks niacina in kroma, ki se v rastlini tvorita na povsem naraven način. Domačini uživajo te plodove kot zdravilno rastlino. Iz izvlečkov zrelih plodov so izdelali okusen žvečilni gumi Biodiet, ki pomaga ohranjati enakomerno raven glukoze v krvi. To nam daje občutek sitosti, hkrati pa pomaga pri presnovi maščob, beljakovin in ogljikovih hidratov. Zato Biodiet pomaga, da jemo manj in kljub temu ohranimo energijo. Z njim se na povsem naraven način spopademo z odvečnimi kilogrami. Primeren je tudi za diabetike. UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas. Izdelki za zdravo življenje Tel.: 64 - 040 ■ 64 Nedvomno je res, da se je bioritem današnje mladine zelo spremenil. Mlajši najstniki se odpravijo na zabavo ob desetih ali enajstih zvečer, zato bodo takšen »horalegalis« težko sprejeli. Seveda bodo najprej preverili, kateri lokali so po tej uri še odprti in se bodo odpravili tja. Podjetništvo nekaterih gostincev bo začutilo svojo tržno nišo in nenadoma bomo nekje drugje na obali, najverjetneje izven centrov, dobili nočna pribežališča in zabavišča za mlade. Drugi se bodo odločili za delo za zaprtimi vrati, kjer bodo zabavali mlade do jutra in jih potem skupaj s soncem poslali na after party po mestu. Seveda pa je treba dodati še porast števila hišnih zabav in zabav na parkiriščih. Skratka, obstaja nevarnost, da bomo s takšnim ukrepom naredili red na enem in nered na drugem koncu. A nekaj je le treba narediti tudi v kurativnem smislu, saj je za preventivo očitno že prepozno. Oziroma, kot je povedal eden mlajših občinskih funkcionarjev: »Zdaj si skoraj ne upam več tja. Toliko napetosti in slabih energij je v zraku, da se ne moreš več zabavati.« Zadnja beseda v zvezi z zapiralnim časom zagotovo še ni rečena, če pa bo že obveljal sedanji predlog, potem bi morali doseči dogovor med vsemi, ki imajo vrata lokalov odprta tudi ponoči, sicer bo vse skupaj postal navaden Sizifov posel. (Mcf) POHOD ZA SRCE - TOKRAT DO MAREZIG Podružnica za srce za Slovensko Istro vabi v nedeljo, 12.06.2005 na zadnji pohod za srce pred poletnimi počitnicami in sicer po poti za srce od Vanganela do Marezig. Ta pot je prva v Slovenski Istri, ki so jo prostovoljci društva za srce označili z rdeče - plavim! srčki, simbolom podružnice in obenem smerokazom, ki vodi po zelo lepih, danes žal večinoma opustelih stezah in kolovozih. Zbirno mesto bo ob 8,00 pri igrišču v Vanganelu, kjer bodo opravljali meritve krvnega tlaka, odhod proti Marezigam je predviden ob 9,00. Pohodna pot je speljana mimo Vanganelskega jezera, ob potoku Morigla - večino časa v senčnem zavetju gozda, do Marezig, kjer bo postanek v Kanavi. Tam bodo ponovno merili krvni tlak in poskrbeli za osvežitev, povratek pa je predviden po krožni poti skozi Sabadine in Bržane proti Vanganelu. Prijetne hoje bo približno 4 ure. Vabljeni!________________________________________________ 10. in 11. junij 3. PRAZNIK OLJK, VINA IN RIB Ta konec tedna bo v Izoli minil v znamenju zdaj že tradicionalnega praznika oljk, vina in rib. Etnološka prireditev, ki datumsko nekako nadomešča nekdanji Praznik pomladi naj bi bila uvod v poletno turistično sezono, vendar je morda še bolj namenjena oživljanju starega mesta, saj bo v petek in soboto po nekaterih ulicah živahno vse do poznih jutranjih ur. Kot so povedali na tiskovni konferenci bo 3. Praznik oljk, vina in rib, 10. in 11. junija s svojim programom omogočil spoznavati dobrote naše regije kot tudi kulturna izročila z glasbo in folklornimi nastopi in to oba dneva po 20.00 uri do 02.00 jutranje ure. KRUHA, VINA IN IGER Tokratni 3. Praznik vina, olja in rib se bo dogajal na treh lokacijah. Na Manziolijevem trgu in Verdijevi ulici bo stojnica domačih proizvodov (Cetoranke), stojnica Konzorcija vin Istre, stojnica oljkarjev in stojnica knjigarne Libris. V Manziolijevi palači bo razstava teh izolskih dobrot, v Verdijevi ulici pa bodo gostinci ponudili vino, olje in ribe. Tudi glasbe, ki bo seveda imela istrski etno prizvok, ne bo manjkalo. Nastopili bodo Šavrinke, Žluk, Štrace, Trio Kras, folklorna skupina Val, Duo Angelo, Tonca in Vanča, Oriana in Feruccio. Za glasbene užitke pa tudi za ples pa bodo v petek poskrbeli Vruja, v soboto pa Elio Pisak. Vabilo Praznik oljk, vina in rib bo letos 10. in 11. junija v Izoli. Tudi tokrat smo organizirali tekmovanje v istrskih igrah. Vabimo vas k sodelovanju in sicer: • v petek, 10. 6. od 20.00 ure naprej - briškula in trešet (TRESETTE IN BRISCOLA) prijave na tel: 041/414-418, 640-35-39 • v soboto, 11.6. od 20.00 ure naprej - železni prijem in mora (BRACCO Dl PERO IN MORA) prijave na tel: 041/ 370 -513, 640-35-39. Prijave sprejemamo tudi pred začetkom tekmovanj. Center za kulturo, šport in prireditve Izola V Aljetovi, Ljubljanski, Kocjančičevi in Skladiščni ulici bodo lokali za en tolar ves čas prireditve odprti, umetniki pa bodo razstavljali dela na temo praznika. Po ulici bodo razporejene stojnice vinarjev in oljkarjev, ki bodo svoje proizvode ponudili v pokušino in seveda tudi prodajali. Med stojnicami - bodo svoj prostor imeli tudi prodajalci drugih artiklov, katerih osnova je olivno olje (kozmetika) ter Delamaris s svojimi proizvodi. Obenem bo na obeh ulicah dodatna kulinarična ponudba domačih proizvodov naših gostincev. Tudi brez tipičnih istrskih športov ne bo šlo. Na dvorišču Kocjančičeve ulice bo prvi dan turnir v briškoli, drugi dan pa v železnem prijemu in mori, pod vodstvom animatorja Guidota-Merlot ter ob ustrezni glasbi. SPOZNAJTE IZOLO IZ RIMSKIH ČASOV Ob prazniku, v soboto 11. junija ob 21.00, bo Srečko Gombač na trgu za Mandračem (tam kjer poleti ob večerih igrajo pihalne godbe) s pomočjo videoprojekcije predstavil zgodovino Izole, posebej območje Halietuma in arheološka odkritja na rtu Korbat. SIMONOV ZALIV Del te prireditve je že od začetka tudi športna prireditev poimenovana Izola pod koši. Tudi tokrat bodo mladi košarkarji igrali na kar močnem turnirju na dveh igriščih, ki bosta postavljeni na parkirišču Ob vratih (ex. Lonka) OBVESTILO LASTNIKOM AVTOMOBILOV Obveščamo vas, da bodo zaradi priprave in poteka prireditve »Praznik oljk, vina in rib« 10. in 11. 6. delno, začasno zaprta parkirišča: - 1/2 parkirišča »Lonka«, bo zaprta že v četrtek, 9. 6. od 08.00 ure dalje do nedelje, 13. 6. do 14.00 ure. ■ Parkirišče na Kocjančičevi ulici bo zaprto od petka, 10. 6. od 08.00 ure dalje do nedelje, 12. 6. do 10.00 ure. Prosimo vse lastnike avtomobilov, da svoje avte pravočasno prestavijo na druga parkirišča. Vse prizadete prosimo za razumevanje. Center za kulturo, šport in prireditve Izola KAPUČINO Sp*** VillUb Nogomet 2.SK1 Izola - Supernova Triglav 1:3 (0:3) Izola - Mestni stadion, gledalcev 100, sodnik Drečnik (Zagoije) 7 . Strelci: 0:1 - Burgar (19), 0:2 - OvČina (21), 0:3 Stanko (43), 1:3 Čuševič (81-1 Im) Izola Argeta: Rupnik 6,5, G. Pahor 6, Sirotič 5,5, B. Božič 6, Krajcer 6,5, Šabič 5,5, Maletič 5,5, Rastoder 6,5 (od 46. Sukalo 6), Batista 5,5 (od 29. Bošnjakovič 6), Čauševič 6,5, Zcbec 6 (od 56. Horvat 5,5). Izolski enajsterici se ni posrečilo ponoviti zadnje tekme v jesenskem delu, ko so osvojili prvo zmago na domačem igrišču. Ob le treh remijih so tokrat že dvanajstič zapustili stadion sklonjenih glav in pomladni del končali brez zmage. V uvodnih minutah so sicer domači imeli nekoliko več od igre, sredi polčasa pa so Kranjčani zaigrali bolj podjetno in krenili v ofenzivo. Trud se jim je hitro poplačal, saj so v dveh minutah izkoristili napaki domače obrambe in si priigrali dvojno vodstvo. Triglav je precej poskusov Izolanov prekinil že na sredini igrišča, a so si slednji kljub temu pripravili nekaj polpriložnosti. Edino konkretnejšo možnost za zadetek je imel Bošnjakovič, a je bil vratar Triglava na mestu. V drugem delu so maloštevilni gledalci, ki so tokrat imeli prost vstop, videli živahno igro, vendar brez obetajočih akcij. Kranjčani so večkrat skušali presenetiti s streli od daleč, a so bili pri tem netočni. Domači tudi v drugem delu niso nevarneje ogrozili gola Kranjčanov. Čauševič je bil zelo blizu zadetku sredi polčasa, ko je s 4o metrov skorajda presenetil vratarja Triglava, a je zadel prečnik. Častni zadetek pa je zatem dosegel z bele točke, saj ga je v kranjskem kazenskem prostoru nepravilno zaustavil gostujoči vratar. Sodeč po prikazanem izolska enajsterica spričo svoje zasedbe in temu ustrezne igre ne sodi več na drugoligaški zemljevid in po tekmovalni plati jih čaka selitev v nižjo ligo. Morda bodo s strani Nogometne zveze dobili možnost za popravni izpit v naslednji sezoni in v tem primeru bodo morali v izolskem taboru krepko zavihati rokave. Začenši od petkovega občnega zbora kluba, ki bo v petek 10.6. ob 18.30 v mali gledališki dvorani izolskega kulturnega doma. KAKŠEN LIGAŠ BO NK DOM ARGETA Po tekmovalnih pravilih se Izola iz druge lige seli v tretjo-zahod. Izolskim nogometašem pa se v odvisnosti od rezultatov licenciranja še nakazuje možnost obstanka. Končno odločitev bo sprejela Nogometna zveza Slovenije 21. junija 2005. KOŠARKA IZOLA SPET POD KOŠI V petek 10.06. in v soboto 11.06. organizira KK Izola 3. mednarodni košarkarski turnir "IZOLA POD KOŠI". Turnirja se bo udeležilo čez 20 ekip iz različnih krajev Slovenije in Italije, ter ekipa iz Črne gore v štirih različnih kategorijah. Tekme se bodo odvijale na dveh zunanjih igriščih na Lonki. V petek lO.junija ob 18:00 bodo igrali najmlajši košarkarji (v primeru dežja bodo igrali v nedeljo v telovadnici v Livadah), zvečer cca 21:00 pa se bodo med seboj na Lonki pomerili veterani. V soboto ll.junija s pričetkom ob 9:00 bo potekal turnir za letnike 93/94 in 95/96 na igriščih na Lonki. Po končanih finalih za mlajše letnike pa se bodo pomerili starejši-kadeti. V primeru dežja se bodo tekme odvijale v telovadnici OŠ V.Šmuc in v telovadnici OŠ Livade. Vabljeni na ogled in navijanje. Namizni tenis Simonu Franku trije naslovi V soboto zjutraj je v Novi Gorici potekalo regijsko prvenstvo za kadete in kadetinje posamezno dvojice in mešane dvojice. Tekmovalke in tekmovalci Arrigonija so osvojili štiri od petih možnih naslovov. V konkurenci kadetov je slavil Simon Frank, ki je v finalu premagal Pajntaija iz Vrtojbe. Odlično tretje mesto je osvojil tudi Luka Argenti. V polfinalu je z 2:3 izgubil proti Pajntarju za tretje mesto pa je premagal Tenceta iz Nove Gorice 3:1. Pri kadetinjah je prepričljivo zmagala Kristin Fatorič, od 5. do 8. mesta pa so se uvrstile Maja Grizelj, Urška Bernetič in Maruša Lazički. V igri dvojic sta pri kadetih slavila Simon Frank in Luka Argenti. Pri kadetinjah je za las ušel naslov Kristin Fatorič in Maji Grizelj, ki sta peti, odločilni set izgubile z 9:11 proti dvojici Kralj - Silič iz Vrtojbe. Simon Frank in Kristin Fatorič sta prepričljivo zmagala v igri mešanih dvojic. Uvrstitev med štiri in končno četrto mesto pa sta osvojila Luka Argenti in Urška Bernetič. Frank in Fatorič prva tudi v Vidmu V soboto popoldan so tekmovalci in tekmovalke Arrigonija nastopili na članskem turnirju v Vidmu. Na turnirju so nastopili tekmovalke in tekmovalci iz Vidma, Ljubljane, Trsta in Izole. Pri članih so nastopili v dveh kvalitetnih skupinah, pri članicah pa le v eni. V prvi kvalitetni skupini je zmagal Simon Frank, ki je v finalu s 3:1 premagal Calegarota iz Latisane. Peto mesto pa je osvojil Gregor Vukovič. V drugi kvalitetni skupini pa je zmagal Luka Argenti pred Gobbotom iz Rangersov (Videm) Pri članicah je zmagala Kristin Fatorič pred Alenko Ačimovič, tretja pa je bila Maja Grizelj. Uspešno tudi na prvenstvu Primorske Uspešen sobotni nastop so tekmovalci in tekmovalke potrdili tudi v nedeljo na odprtem primorskem prvenstvu za članice in člane, ki je bilo v Vrtojbi. V konkurenci devetih klubov iz Primorske in bližnje Italije je prijetno presenetil Simon Frank, ki je izgubil šele v finalu 1:3 proti Infantolinotu iz Trsta. Na glavni turnir se je uvrstil tudi Gregor Vukovič, ki je za med uvrstitev med prve štiri tesno z 2:3 izgubil proti njemu, neugodnemu nasprotniku Sušiču iz Nove Gorice. Pri članicah je bila tretja Kristin Fatorič, ki je v olfinalu z 2:3 izgubila proti zmagovalki kabarjevi iz koprskega Istrabenza 0:3. POGLED S STRANI piše ŽARKO za Kapučino Šporrt Nič rokometa, ostaja še nekaj akcij, vse se je preselilo v pisarne. Bliža se prestopni rok in novic bo več kot preveč. Kot vedno bodo glavno besedo imeli veliki. Pogovori so že vroči, pri nas pa stvari še počivajo. To, da je denar najpomembnejši že daleč več ni skrivnost. Napredovanje zahteva spremembe, ob Številkah na računu pa se lahko nadejamo kakšni posoji. Toda ob nespremenjenih stvareh se obeta zelo težka tekmovalna sezona.. Obstoječa kvaliteta lahko zagotovi tudi ostanek, vendar je igralcem že dovolj obljub. Vse je v tem kako zainteresirati gospodarstvo, da bi bolj aktivno vlagalo v lokalni šport. Žal se ne moremo pohvaliti z bogatimi firmami, ujeti kakšnega od sosedov pa je skoraj nemogoče. Težko je tudi zaradi množičnosti športov, prija pa nam, ko se lahko pohvalimo z uspehi vseh rangov. Ob vsem pa me čudi, da klubi in društva tako neenotno nastopajo napram tistim, ki bi morali skrbeti tudi za njih. Zveza športnih društev je sicer poskušala, žal pa so sedaj stvari zopet tako daleč, da se obeta njena ukinitev, pravzaprav razpustitev. Korenine amaterizma se počasi sušijo, vse je potrebno plačati in le bojazen o stanpoteh starše in otroke pripelje v klube. Potem se ugotovi, da ima vsa ta mladost ob množičnosti tudi kvaliteto, pade tudi kakšna obljuba in začarani krog se zavrti.Mnogokrat nam je uspelo, bilo je tudi veliko lastnih nepovratnih sredstev, rezultati in uspehi so seveda tudi nadomestilo. Iskanje rešitev se vedno rešuje s poznanstvi, za dotacije pa se klubi dušijo z izpolnjevanjem obrazov.Ob vsem se tudi meni zastavlja vprašanje kako in kje začeti reševati probleme? Nekoč se je pisalo plane, bili so tudi realizirani, danes, več kot svetovati, naj se vsak znajde po svoje, je nemogoče. Nekdanja praksa, danes seveda ne more delovati. Nogomet je dobro zarezal v svoje vrste, brez sentimentalnosti. Tempo in načini bodo gotovo tudi drugim športom kmalu za vratom. POKROVITELJ TEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI! AMTC d.o.o. Izola - Industrijska cesta 4f - Izola - telefon: 05/ 640 22 00 Mini rokomei v soboto je bil v rokometni dvorani zaključek za najmlajše rokometaše. Pomerili so se igralci izolskih osnovnih šol, žal se turnirja niso udeležili igralci iz Hrvatinov , Pirana in Lucije. Bilo je zanimovo, nivo igre pa visok. Seveda bo treba še veliko treningov, a ža sama množičnost je- porok, da bo rokomet v Izoli šo dolgo živ. Livade:D.Alighieri 16:4 D.Alighieri: V.Šmuc 6:12 Livade: V.Šmuc 16:12 Na podelitvi s pokali in medaljami je najbolj prijal sladoled in hladna oijača. Omeniti moramo tudi mentoije in sicer: Peter Mičovič Livade, Matjaž Muha, V.Šmuc in Borut Sovdat za D.Alighieri. O.š. Livade: Marko Turk, Ace Boškovič, Petar Grula, Andrej Sokolič, Ramon Babič, Jakob Kodelja, Patrik Čeligo, Jakob Mesarič, Andrej Sokolič, Gregor Čič, Tadej Matijašič, Peter Peloza, Matej Božič, Aleks Žerjal, Žan Slavec, O.š. V.Šmuc: Klemen Skočir, Marko Rončevič, Jernej Krampf, Chris Pletikos, Jasmin Zemljič, Nejc Grbac, Matej Pregare, Mauro Pregare, Reni Markovič, Rene Zadnik, Tomi Pajnič, Patrik Perkovac, Luka Mojzes, Aleks Mučič, O.š.D.Alighieri: Nicola Cvetkovič, Alessandro Cvetkovič, Bernard Čosič, Pero Avrič, Dean Maslo, Jonathan Kutič, Luka Šolaja, Kctty Kodrič,Leo Scotto di Minico, Teo Sirotič Avtomobilizem V KOPRU ČF d ZMAGA JEREBU, NEMARNIH ČETRTI j 5 Andrej Jereb si je s svojimi dosedanjimi rezultati ustvaril tak ||j renome, da se od njega povsod pričakujejo zmage, sam pa mora zato ‘JU vedno voziti na vso moč. Reli v Kopru ni bil izjema; pred številnimi domačimi navijači ter predstavniki sponzorjev je svojo vlogo tokrat opravil izredno profesionalno. Taktično dovršeno je odpeljal reli, ki je terjal izreden davek. Do cilja namreč ni prišla niti polovica posadk, kar nazorno priča o zahtevnosti tretjega relija državnega prvenstva. Čeprav krajši, je bil s svojimi hitrimi cestami, drsečim in ponekod popolnoma popeskanim asfaltom, velik izziv za vse nastopajoče. V najtežjih razmerah se je ekipa Dunlop OMV Racing znova izkazala za najboljšo in veliko zadovoljstvo v cilju je bilo povsem zasluženo. Odločala je seveda najdaljša, 22 kilometrov dolga HP Marezige, kjer je Andrej Jereb znova dokazal, da mu dolge hitrostne preizkušnje zelo ustrezajo. Pridobil si je novih štirinajst sekund prednosti. Tudi HP Gažon, ki je bila večinoma zelo drseča, se je razvila v Jerebov prid. Prav tu, na HP 4, sta imela s Kacinom edini nekoliko bolj dramatičen trenutek. Tik pred ciljem sta namreč nekoliko preveč pokradla zavoj, pri tem pa sta prebila gumo ter poškodovala amortizer. Izgubila pa sta le štiri sekunde, vseeno dobila HP, in tako že takrat praktično odločila reli v svojo korist. A izkušnje marsikatere druge posadke so posadko Dunlop OMV Racinga spominjale na to, da letošnji Koprski reli skriva marsikatero past. Zato je bilo potrebno popolno koncentracijo obdržati vse do cilja, kar je Jerebu in Kacinu uspelo. V cilju sta imela 46 sekund prednosti pred Tomažem Kaučičem v enakem avtomobilu ter več kot tri minute pred Darkom Peljhanom (mitsubishi lancer EV08). Jereb je dobil devet od desetih hitrostnih preizkušenj, kar nazorno priča o tem, da je cel reli vozil dovolj konstantno. S tretjo zmago si je privozil že 45 točk prednosti v slovenskem državnem reli prvenstvu, kar je zelo lepa popotnica za drugo polovico sezone. Tom Nemarnik-Miloš Počkaj V RUJU ZA VRH Tom Nemarnih in Miloš Počkaj sta se na tretjo letošnjo dirko DP Slovenije v rallyju odlično pripravila. Prav tako je bil pripravljen tudi njun tekmovalni avtomobil Peugeot 206 S1600, s katerim sta se tokrat popolnoma ujela. To je bilo videti že na petkovi posebni preizkušnji po mestnih ulicah Kopra, ko sta osvojila 4.mcsto in minimalno zaostala za najhitrejšim. Že na prvi preizkušnji sobotnega dela sta se z odličnim dosežkom prebila na 3.mesto, suvereno pa sta bila najhitrejša posadka v vozilu s pogonom na le dve kolesi. Proti koncu napornega tekmovanja pa sc je vse bolj približeval lanski prvak Darko Peljhan in predrta pnevmatika v 8. HP je položaj obrnila na glavo. Izguba časa je bila prevelika, da bi Tom in Miloš uspela obdražati mesto na najnižji stopnički zmagovalnega odra, sta se ji pa s A rncctnm p^jhn|j prihlr/nln m ■ Jadranje Na letošnjem evropskem prvenstvu v olimpijskem dvosedu 470 v Gdansku na Poljskem (od 5. do 14. junija) bo imelo slovensko jadranje v ženski in moški regatni floti na morju le tri posadke. Vesno Deklevo Paoli-Klaro Maučec (jadralki JC Portorož sta bili predlani z EP v Brestu vrnili s srebrnima kolajnama), sestri Tejo in Aljo Černe, ki kot novinki v ženskem dvosedu 470 letos garata kot za stavo in se razvijata v čedalje boljšo zasedbo ter Tomaža Čopija in Davorja Glavino, ki sta letošnjo regatno sezono odprla z več kot le solidnim 16. mestom na prvokategomi regati v Hyeresu na Ažurni obali. Portoroška dvojca v razredu 470 sa pred tednom na l.kategomi regati v Medembliku umanjkala, ker so Deklevova, Maučečeva in Glavina takrat jadrali na 39. vojaškem jadralskem prvenstvu v Brestu, sestri Čeme pa sta se iz Medemblik a vrnili z 8. mestom v floti 21. posadk. Deklevova in Maučečeva, ki se v prvem delu poolimpijske sezone pri vadbi nista naprezali sta tokrat odšli na EP v spremstvu novega strokovnega vodje, trenerja Jurija Dorošcnka, ki je povedal, da na tem prvenstvu ne pričakujejo posebnih dosežkov, saj gre vendarle za poolimpijsko leto, ki ga najboljši vedno izrabijo za regeneracijo. Kljub temu pa bi dekleti lahko ujeli mesto med najboljšo evropsko deseterico. Posebno pozornost bodo namenili tudi tehnični opremi, saj opažajo velike spremembe pri izbiri jader, večina posadk pa je od italijanskega proizvajalca Olimpica presedlala k North Sails-u. MANJKAL JE DESCHAMPS Prejšnji teden so bili v Izoli na obisku veterani Nogometnega kluba Veterans iz francoskega mesta Roqucbrune Cap Martin blizu Monte Carla. Obisk se je zgodil na pobudo Jožeta Padoina, ki zdaj živi v Izoli, prej pa skoraj celo življenje v tem francoskem kraju, kjer ima tudi svojo gostilno. Jože Padoin je slovenskega rodu in je že s sedmimi leti s starši odšel v tujino, pred kratkim pa se je ponovno vrnil v Izolo. V Roquerbruenu Cap Martinu je leta 1980 ustanovil NK Veterans. Med člani kluba je bilo kar nekaj igralcev, ki so igrali v prvi francoski ligi (Liegeon, Pianna, Etori, Katalinski). V Izolo bi morala, od bolj znanih igralcev, priti še Larrieu in Russail, ki pa sta obisk odpovedala zaradi službenih obveznosti Z njimi danes včasih zaigrajo še Marko Elsner, Tigana in Didier Dcschamp (trenutno trener NK Monaco). Francoski igralci so bili v Izoli gostje Nogometnega Društva Veterani Izola in so z njimi seveda odigrali prijateljsko tekmo. Rezultat tekme med takšnimi srečanji ni pomemben, ampak so pomembnejše prijateljske vezi, ki se stkejo med takšnimi srečanji. Pri francoskih igralcih je igral tudi Jean Louis Lorenzi, star 64 let, kije tudi župan omenjenega francoskega mesta. Francoski gostje so si med obiskom, poleg slovenske obale, ogledali kar nekaj Slovenije. Bili so tudi gostje v vinski kleti Bruna Žara, kjer so spoznali primorska vina, okusili so morske dobrote Delamaris-a in prepevali pri članu ansambla Mambo Kings, Vaskotu. V nepozabnem spominu pa jim bo ostal, tako so dejali vsi, izlet po morju z ribiško barko Jež, kjer so bili navdušeni nad sardelo in očarani nad biserom jadranskega motja, Piranom. Francozi so bili nad sprejemom, ki so ga doživeli zelo presenečeni, za Slovenijo pa so rekli, da je tako lepa, da se bodo kmalu vrnili s svojimi družinami. Na člane društva Veterani Izola pa so zapustili izjemen vtis, saj tako preprosto vesele, odprte in za družbo pripravlje ekipe, še niso gostili. Druženje z njimi je bilo skoraj ves čas ena sama zabava, vendar na zelo visokem kulturnem nivoju. Pred odhodom so francoski prijatelji povabili gostitelje iz Izole na obisk k njim na ažurno obalo. (Nogometno društvo Veterani Izola) Izolski fenomeni VSAKA DESETA IZOLANKAIE ROKOMETAŠICA Rokomet je prvi izolski šport. Morda ne toliko po trenutnih rezultatih, kot po bogati tradiciji in številu Izolank in Izolanov, ki so se srečali s tem športom. Pravzaprav je vsaka deseta Izolanka mlade in srednje generacije okusila ambient rokometnih dvoran in danes je jasno, da ima Izola že nekaj let namočnejše mlade selekcije rokometašic v Sloveniji. Že petnajsto leto zapored se ekipe Ženskega rokometnega kluba Izola uvrščajo v finala državnih prvenstev (med prve 4 ekipe). Letos jim je to uspelo v štirih od petih možnih starostnih skupin. Mladinke igralke letnika 85 so v finalu v Celju v konkurenci ekip Celja, Žalca in Olimpije osvojile četrto mesto. Turnir se je za Izolanke začel s poškodbama Manuele Hmjič in Sanele Poljak. Nastopale pa so tudi brez Neže Mitruševske, ki je prestala operacijo ramena. Kljub temu so ostalim ekipam nudile dober odpor za kaj več pa je zmanjkalo športne sreče. Zmagale so Žalčanke pred Celjem in Olimpijo. Za Izolo so igrale: Adamič Petra, Muršič Katja, Hmjič Manuela, Neža Mitruševska, Poljak Sanda, Bizjak Nina, Kerič Sanja, Lukič Antonela, Poljšak Luanna, Benulič Lea, Čumurdiič Alenka Čulina Eneja, Gatarič Nikolina, Kaltak Ines, Lesnik Valentina, Šimer Mojca, Meri Karajkovič, Tea Lugarov, Anja Barič in Poropat Sabrina. Kadetinje - igralke letnika 88 so v finalu v Celju ___ osvojile tretje mesto. V konkurenci ekip Krima, Žalca, Izole in Celja so bile prve Krimovke, druge Celjanke, tretje Izolanke in četrte Žalčanke. Za Izolo so nastopale: Čulina Eneja, Gatarič Nikolina, Kaltak Ines, Lesnik Valentina, Šimer Mojca, Meri Karajkovič, Tea Lugarov, Anja Barič, Poropat Sabrina, Poljak Mirela, Hiršel Rebeka, Štefančič Tjaša Starejše deklice (letnik 90) so odigrale svoj finale v Mariboru in v konkurenci Krima, Celja in Maribora osvojile četrto mesto. Za Izolo so igrale: Maslo Špela, Berdaj Aleksandra, Perič Ana, Bajektarevič Ajda, Jačimovič Dejana, Tomič Mateja, Džogovič Armela, Viler Mercedes, Smodiš Lili, Stanič Neža, Sušelj Sara, Redžič Amela, Hravtin Karin, Zerial Valentina, Gajzer Maja in Marjanovič Maja Mlajše deklice B (letnik 93) so imele svoj finale v | Novem Mestu. Prve 9 so bile domačinke pred ekipo Burje in Celjem. Izolanke, ki so že z uvrstitvijo v finale dosegle velik uspeh pa so bile četrte. Ža Izolo so igrale: Mamilovič Kety, Lozar Barbara, De Andrea Clara, Čebulj Barbara, Baltič Mateja, Lenarčič Katja, Jagurdžija Amina, Boljat Donna, Jazbec Tjaša, Markežič Anja, Strelec Ana, Čauševič Sabina, Štefanec Doris, Ivanovič Urška, Mattica Anja in Perič Mateja. Mlade Izolanke (letnik 94) so prejšnji teden nastopile na velikem mednarodnem turnirju v mini rokometu v Hrastniku. Premagale so vse nasprotnice razen ekipe Žalca s katero so po izenačenem rezultatu v rednem delu izgubile po izvajanju sedemmetrovk. Odlično drugo mesto so osvojile: Čauševič Sabina, Mateja Perič, Mattica Anja, Jagurdžija Amina, De Andrea Clara, Čebulj Barbara, Vasiljkovič Noemi, Kovačevič Ema, Mičovič Petra in Sojičič Nikolina. Čauševič Sabina in Mateja Perič sta bili izbrani med najboljših 5 igralk turnirja Trenerja ekip sta Prof. I Dušanka Čuk in višji 1 trener rokometa Boris Čuk, ki jim pri delu z najmlajšimi pomagajo Nea Bošnjak in Hana Škrbec ter Mara Šolaja in prof. Jože Zadnik pri delu z maldinkami in kadetinajmi. Za zdravje deklet pa je zadolžen g. Orhan Bošnjak. TUDI PRI MAESTRALU NE POČIVAJO Tudi v Maestralu, drugem športnem društvu, ki goji predvsem rokomet mlajših generacij, po naporni in uspešni sezoni (osvojitev naslova državnih prvakinj!) ne počivajo, temveč pridno trenirajo in se pripravljajo na sklepno dejanje sezone - nastop na Eurofestu, na katerem bodo dekleta branila visoke uvrstitve iz lanskega leta. V sklopu teh priprav so ekipe ŠD Maestral minuli konec tedna tekmovale kar na dveh turnirjih. Starejše deklice (letnik '91 in mlajše) ter najmlajše (mini rokomet) so se v spremstvu trenerjev Toneta Bariča in Miodraga Šolaje v soboto odpravile v Vicenzo. Prvi dan je bil namenjen predvsem druženju (ogled Redipuglie, družabni večer), medtem ko so se v nedeljo navsezgodaj začeli boji na rokometnih igriščih. Starejše deklice so upravičile vlogo favoritinj in suvereno, brez poraza, osvojile najvišje mesto. Za deklice v kategoriji mini rokometa je bila nedelja prav poseben dan, saj je igranje daleč od doma (in igranje proti deškim ekipam!) veliko doživetje. V dveh tekmah z dečki so bili slednji boljši (deklicam so vrnili za lanski poraz), v srečanjih z dekliškimi ekipami pa so Maestralovke dvakrat zmagale ter enkrat tesno (za gol) izgubile. Mlajše deklice B (letnik '93 in mlajše) pa so se v nedeljo udeležile turnirja v Ilirski Bistrici. V svoji predtekmovalni skupini so mlade rokometašice premagale ekipo ŽRK Burja ter domačinke (ŽRK Ilirska Bistrica), izgubile pa proti Hrvaticam iz RK Matulji (kasnejše zmagovalke turnirja). V tekmi za 3. mesto so nato Maestralovke prikazale svojo najboljšo igro na turnirju ter z borbenostjo v obrambi in domiselnimi akcijami v napadu povsem razorožile ter visoko premagale tekmice iz Brežic. Osvojene bronaste medalje so se skupaj s trenerjem Brankom Franovičem zasluženo veselile naslednje igralke: Tijana Margetič, Kristina Petrinja (najboljša strelka turnirja), Nika Djuranovič, Adelina Kraja, Vanesa Ziba, Barbara Sefič, Petra Kurnik, Tia Valand, Jessica Čendak in Martina Goljuf. p.s.: Pohvaliti velja tudi izolsko sodniško dvojico Cah D.-Sovdat A., ki je v zadovoljstvo vseh nastopajočih na turnirju v Ilirski Bistrici zelo dobro opravila svoje delo! Pismo navadnega občana IN POTEM SE VSI DELAjO, DA NIC NE VEDO • • • Ko mimoidoči nemo opazuje, kako se dviguje stavba v Livadah, ki bolj spominja na predvojne Musolinijeve vojašnice ali internate, kot kakemu prijetnemu, estetskemu in humanemu poslopju, kateremu bodo lahko na novo vseljeni stanovalci rekli »to je moj dom«. Malo bolj direktni bi temu rekli: »Ttidi Izola dobiva svoj Alkatraz«! (Alkatraz je simbol za nehumani betonski zapor, tam nekje v Ameriki). Človek se nehote vpraša: Ali je ta zgradba s tem nadimkom v Izoli potrebna ali ne? Tu in taka. ? Le komu je namenjena? Za domačine? Ne, to sigurno ne, saj vemo, da je nataliteta prebivalstva, ki je osnova za razvoj in oblikovanje nekega kraja, že dolgo let v upadanju. Po tej logiki bi bilo vsako leto več praznih stanovanj. Pa ni tako. Potrebne so izjeme, ki pa v nobenem primeru ne smejo pravilo postati. Tako kot je v Izoli v navadi. Dotok novih bodočih Izolanov prej obremenjuje naš kraj, kakor to, da bi prinesel kakšne nove kvalitete za nas, ki tu živimo. Torej, za koga in zakaj gradimo? Za domačine sigurno ne, saj v večini nimamo denarja za nakup tako dragih stanovanj. Za vikendaše morda. ? Še najbolj verjetno je za tiste, ki imajo dovolj pod palcem, da v ponujeno investirajo svoj višek. Konec koncev, zakaj pa ne, če se mu to izplača. Drugo vprašanje, ki se nepoučenemu poraja: Kdo je tisti, ki ima interes da to gradi? Tako ogromno in v taki obliki. Gradbeniki in njihov lobi, da z denarjem ki ga dobijo z prodajo stanovanj, zagotovijo plače svojim zaposlenim, sebi pa ustvarijo zavidljiv dobiček. Morda občinski upravi, da s prodajo zemljišč, napolnijo nenasitno proračunsko luknjo. Število zaposlenih v občini je v primerjavi z drugimi občinami tako ali tako preštevilno in v veliki meri nepotrebno. Tudi urejanje zelenic ne odtehta nepopravljivo škodo, ki je že storjena. Morda pa le zato, da se gradi, da upravičimo svoj obstoj, da bodo ljudje lahko rekli, nekaj smo pa le zgradili, mi ki smo na oblasti. Pa čeprav nam to ni v ponos. Ne zavedajo pa se, da žagajo vejo na kateri vsi sedimo. Žal le redko kdo to vidi. Na koncu pa še to. Le kdo je tisti, ki je zrisal tako neživljensko megalomansko stavbo, ki ni podobna ničemer, še najmanj bivalnemu objektu. Le kaj je imel pred sabo, ko je to risal. Morda samo cekine? Morda? Morda le svoj spomenik. Potem je tu še tisti, ki tak projekt potrdi in ga brez sramu požegna. Odgovornost je za tega Španska vas. Važno je le, da v miru opravlja tisto, kar mu je naročeno. Raja pa naj si misli svoje. Tako smo skupaj do konca pripeljali razmišljanje navadnega občana, ki vsaki dan gleda, kako nastaja naš ponosni Alkatraz, v ozadju pa tiho raste še en tak, zrcalni dvojček. Le zakaj vse to? Odgovorite nam, prosim. ! A nič zato. Psi so lajali, karavana pa vozi dalje. Pa brez zamere. (Ime avtorja hranimo v uredništvu) MK DEŽEVNO BENCINSKI KONEC TEDNA Ta konec tedna smo imeli na in pod Belvederjem dve znani skupini ljubiteljev jeklenih konjičkov. V avtokampu na Belvederju so imeli svoje tradicionalno srečanje ljubitelji folksvagnovih avtomobilov, ki pa so zdaj že predelani v vse mogoča prevozna sredstva. Pod Belvederjem pa so tradicionalno letovali motoristi mednarodnega kluba Gremium in tudi pri njih so motorji vse bolj čudni in nekateri celo opremljeni z VW motorji. Res je zadnji dan deževalo a so oboji rekli, daje bilo v Izoli spet super, foto zgoraj: Takšen je bil pogled na parkirišče pod Belvederjem foto spodaj: Takole pa so hrošči zapeljali skozi Izolo TESTIRANJE JE USPELO Odgovorni na občini so povedali, da so s postavitvijo nosilcev za obvestilne table v središču mesta testirali ali so primerne. NAmesto tega so stestirali javno mnenje, ki jim je dalo vedeti, da počnejo neumnosti in zdaj so morali omenjene nosilce odstraniti. Menda so naročilo dobili že pred dvema mesecema a so za pripravo potrebne dokumentacije za odstranitev potrebovali veliko časa. Koliko časa bodo šele potrebovali za odstranitev podobnih 70 in nekaj nosilcev, ki jih menda nameravajo posejati po mestu. Skrb za zdravje MODRI POLET RAZBI)A TABU)E PO SLOVENI)! Skupina specialistov urologov in medicinskih sester, ki sodelujejo v okviru Društva za zdrava sečila je krenila na pot z mobilno enoto imenovano Modri polet. Obiskovalci se lahko posvetujejo o težavah prostate, mehurja ter motnjah erekcije. Posebej za to priložnost je Društvo za zdrava sečila pripravilo brezplačne brošure, ki v obliki vprašanj in odgovorov pojasnjujejo težave prostate, mehurja in crektilnih motenj. Z obiskom Modrega poleta si bodo lahko obiskovalci svoje zdravje preverili tudi z mednarodnimi vprašalniki tudi pri nas. Potekale bodo tudi meritve krvnega tlaka )>Odločili smo se, da bomo pomagali ljudem pri tistih vprašanjih, ki pogosto ostanejo neizrečena ob obisku osebnega zdravnika. Šele takrat, ko se zdravstveno stanje izrazito poslabša in je kakovost življenja močno okrnjena, so mnogi primorani o tem spregovoriti. Vendar pa so problemi s katerimi se srečujejo več kot le pogosti,« je prepričan prim. doc. Ciril Oblak, dr. med., spec. urolog ter predsednik Društva za zdrava sečila Sponzor preventivne akcije je farmacevtsko podjetje Pfizer, ki je Modri polet pospremil na pot z navdušenjem »Kardio mobil, prijazna obliko preventive pri razvoju srčnožilnih bolezni so obiskovalci sprejeli nadvse pozitivno. Prepričani smo, da bo tudi Modri polet imel pomembno vlogo pri reševanju uroloških težav. Pričakujemo mnogo vprašanj s strani obiskovalcev,« dodaja direktorica Barbara Kosler, mag. farm. VSAK TRETJI MOŠKI IMA TEŽAVE S PROSTATO Podatki namreč kažejo, da ima težave s povečano prostato približno vsakega tretji moški po 50 letu in vsak drugi moškega po 60 letu. Strokovnjaki ocenjujejo, da ima v Sloveniji eno od oblik povečane prostate približno 100.000 moških. Nič bolj obetavne niso številke o pogostosti erektilnih motenj: »K Sloveniji je trenutno najmanj 130 000 moških, ki imajo erektilne motnje. Točne številke pravzaprav ne poznamo. Na srečo ima velika večina od teh blago ali srednje izraženo bolezen, manjši delež pa hude težave. Med temi moškimi so tudi tisti, ki imajo le prehodne težave, vendar kljub vsemu, motnja se pojavlja zdaj pri enih, zdaj pri drugih moških, zaradi zelo različnih vzrokov.« poudarja doktor Oblak. Pri ženskah se pogosto pojavijo težave z mehurjem. Tako naj bi imela vsaka šesta ženska pa tudi vsak sedmi moški po štiridesetem letu simptome prekomerno aktivnega sečnega mehurja. Kljub temu pa se po pomoč k zdravniku zatečejo le redki, v Združenih državah Amerike približno 6 odstotkov, v Evropi pa 9 odstotkov bolnikov. Član Društva za zdrava sečila Tomaž Smrkolj, dr. med, ugotavlja: »Ljudje morajo o svojih težavah spregovoriti, kajti urološki problemi, ki pogosto pestijo srednjo populacijo so rešljivi ali pa se jih da omiliti tako, da kakovost življenja ni bistveno okrnjena.« Modri poletje prvič ponudil strokovni posvet v Kranju, zdaj se nam lahko pridružitev Kopru, Mercator center (Dolinska cesta la), 8. JUNIJA, od 15. do 18. ure Poleg nasvetov se bodo obiskovalci lahko pomerili v nagradnih igrah in dobili katero izmed društvenih nagrad. (DZZS) ZAHVALA ZVEZDIC * Mi Naš srečelov in bolšji sejem sta se iztekla precej uspešno, tako za kupce kot tudi za male prodajalce igrač. Za sponzorstvo srečelova bi se radi zahvalili Mehanu d.o.o Izola, trgovini Kolorček, trgovini Market Vanja, cvetličarni Orhideja, DZS p.e. Izola, knjigami Libris Izola, podjetju Avto Jereb, ter sleščičami Diana, ki so prispevali nagrade, ravno tako pa seveda tudi naši "mami Pevec", ki je ne samo pekla pecivo, ampak nas še oskrbela z svežimi jagodami. Zahvalili pa bi se tudi vsem, ki igrač niso prišli prodajati, ampak so jih prinesli podariti Društvu. VLADKA KOZLOVIČ PIŠE PEMI IN SE KAJ V sredo, 25. maja 2005 se je na literarnem večeru v kavarni hotela Delfin predstavila pesnica in jasnovidka Vladka Kozlovič. Spremljal naj bi jo tudi pisatelj Marjan Tomšič, ki je tudi napisal uvodne besede k njenim izdanim knjigam, vendar je bil odsoten zaradi udeležbe v Ljubljani, kjer je prejel posebno nagrado za svoje delo Njene pesmi je poslušalcem brala voditeljica večerov, Marjetka Popovski in predstavila tudi njena obdobja v katerih so pesmi nastajale. Presenečenje večera so bili člani skupine Šavrini iz Gračišča, ki so želeli presenetiti pisatelja Marjana Tomšiča in mu ob tej priložnosti odigrati zanimiv skeč , ki jim ga je on napisal. Šavrini so kljub njegovi odsotnosti odigrali in navdušili poslušalce s svojo igro in izvirnostjo. V sredo, 8. in 15. junija 2005 pa je literarni večer namenjen članom Obalnega literarnega kluba upokojencev Slovenije- Likus, kjer se bodo srečali skupaj s člani Likusa iz Trzina in Ljubljana-Šiška. Skupno bodo predstavili svoja dela, zbirke in si jih tudi medsebojno izmenjali. S tem je niz 32. literarnih večerov v hotelu Delfin zaključen. Ponovno bodo organizirani v jeseni in sicer s septembrom, ko ponovno vabijo vse, ki ste do sedaj redno spremljali in se udeleževali večerov ter prisluhnili mnogim pesniškim ustvarjalcem od blizu in daleč. SOTTOMAVOR MED GLOBOKIMI GRLI Križanke prejšnji četrtek niso bile prav polne, na začetku je bilo možno našteti več obiskovalcev celo na dvorišču na pivu kot v avditoriju, kar seveda ne preseneča, saj je bila ura za rokerje nenavadno popoldanska - pol osma zvečer. Med občinstvom je bilo sicer opaziti nekaj starejših letnikov, in bilo je očitno, da tja niso zašli po naključju. A pet izbranih bendov, ki jih je organizator večera, Zoran Predin izbral posebej zaradi izstopajočih besedil, je pošteno oddelalo svoje in predstavilo rock za tiste, ki jim ni čisto vseeno, kaj jim kdo poje. Vsi so dokazali, da poleg zdravega razuma v besedilih premorejo dovolj energije in humorja, žal pa so bili "shotoklubovi" Sottomayor na vrsti prav prvi, tako da jih niso slišali vsi, ki so sicer prišli poslušati kaj premore z besedili slovenska rock glasba. Ideja projekta Globoka grla ostaja, da spomni slovensko publiko na kakovostna besedila v rockovski glasbi, ali prosto po Zoranu Predinu, v četrtek zvečer v Križankah največkrat intervjuvanem: »Radi bi zbudili in izmerili količino sorodnih duš, da se duhovito postavimo po robu nasilnemu poneumljanju fitnessarske muzike in silnemu čaščenju prazne embalaže v naših krajih.« Prireditev je v celoti uspela, posebej po nastopu Lačnega Franza a bi bilo še veliko bolje, če bi sc zgodila tam, kjer rock skupine običajno tudi nastopajo. Zelo verjetno bo katera od njih prišla tudi do našega Shoto kluba. »ZANIMIVI IZOLANI« gost 10. srečanja v nizu mesečnih večernih klepetov z »-Zanimivimi Izolani- ho glasbenik Rudi Bučar v četrtek, 9- 6. 2005, ob 19- uri v čitalnici knjižnice, Ul. Osvobodilne fronte 15, Livade-lzola Pogovor bo vodita Nataša Benčič, novinarka Radia Koper-Capodistria. Prisrčno vabljeni Koper - IZOlO " Piron muzeji, galerije, razstavišča Sobota, 18. junij 2005, do polnoči in še čez Slovenski muzeji in galerije se tudi letos pospešeno pripravljajo na organizacijo prireditve imenovane Poletna muzejska noč. Dogodek - v letu 2004 je na njem sodelovalo 28 galerij in muzejev ter zabeležilo 17.000 obiskovalcev - ponuja brezplačne oglede muzejskih in galerijskih zbirk, organizirane otvoritve, delavnice, ustvarjanje za najmlajše, video in filmske projekcije, vodstva, glasbene in koncertne prireditve oziroma zabavno preživljanje dneva in noči v muzejih in galerijah. Akcija poteka v sodelovanju s Skupnostjo muzejev. Na Obali se projektu letos pridružujemo prvič. Prepričani smo, da bo enoten nastop zasebnih in javnih ustanov, ki delujejo na področju muzejske in galerijske dejavnosti, v prihodnje nedvomno pripomogel k njihovi večji prepoznavnosti in odmevnosti. Ko bo 18. junija padel mrak in se bo vroč dan začel prevešati v prijeten večer, bodo naša vrata na stežaj odprta. Vabimo vas na različne kulturne dogodke, od razstavišča do razstavišča, pozno v noč v Piranu, Izoli in Kopru. Potrudili se bomo, da poletni vtisi srečanja z umetnostjo in s prijatelji ne bodo prehitro obledeli. Pridružite se nam, po vrstnem redu spodaj ali takšnem, kot si ga izberete sami. 18. junija 2005, na prvo Poletno muzejsko noč na Obali. 19.30 Galerija Insula: Zvest Apel lotilo, razstava ob umetnikovi 7 (Hotnici, otvonlev 20.30 Manziolljeva palača: Ars Fotoiulaiia /razstava furlanskih umetnikov/ otvoritev. I. del, in koncert Komorne^ moškega zbo/a Izola z gosti POKRAJINSKI MUZEJ KOPER vabi na KAMNOSEŠKO DELAVNICO ki bo v soboto, 18.6.2005 od 18.00 do 21.00 v lapidariju Pokrajinskega muzeja Kopre, pod vodstvom Marike Pogačnik. Udeleženci bodo osvijili osnove kamnoseške veščine in svoj izdelek odnesli s seboj. Delavnica je namenjene otrokom in odraslim in je brezplačna. Prijave: 05/ 66 33 577 galerija ALGA letna razstava del - društva LIK Izola "DUŠA ZALEDJA". galeri jalIV SUL A SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. 05 / 641 53 03 razstava Bojan Bensa »Borilci« Vliudno vabljeni na razstavo Šarm italimsktmšM Predstavitev 60 kreacij italijanskih modnih oblikovalcev, kisa ponesli sloves italijanske mode v svet v Manziolijevi Palači v Izoli. Italijanska samoupravna narodna skupnost Izola Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji / Univerza na primorskem Razstava bo na ogled do 16. junija 2005. Galerija Krka - Zdravilišče Strunjan razstava umetniških del EIVII VEGA KULTURNO DRUŠTVO PETER MARTINC KOPER vabi otroke od devetega leta dalje na začetni tečaj francoskega jezika. Štirideseturni tečaj francoščine bo od jeseni do konca pomladi potekal enkrat tedensko v pravljični sobi v Mestni knjižnici Izola. Informacije: Neva Zajc: 041 692 389 LIKOVNO SREČANJE V DELFINU Ote razstavo# odprt/ do 22.00. V času od 05. do 09. junija 2005 poteka v hotelu Delfin v Izoli 6. likovno srečanje pod pokroviteljstvom Zveze društev upokojencev Prijetno vabljeni v deželo knjig v izolsko knjigarno, KONČNO KNJIGA IN VODNIK PO ISTRI Slovenije. Letošnjega likovnega srečanja se udeležuje devetnajst ustvarjalcev iz desetih pokrajinskih zvez društev upokojencev. Organizatorja in vodji srečanja sta g. Jože Vild iz Ptuja in g. Marjan Maznik iz Novega mesta. KINO ODEON - Art kino 9. -14.6. oh 19.00 D ALT 0 NI Redser Phiiippe Haim 9.-116.ob2l00 JESEN PRIHAJA DUNJA MOJAReMubitaSainartltic v 12.-14.06.ob21.00 ter 15.fi.ob19.00 NAMIŠLJENI HEROJ Rint Dan Harris KNJIGA POPOTOVANJE PO SLOVENSKI ISTRI soo sit CD z istrsko glasbo =1.500 SIT Knjiga + CD =7.400 SIT 16. in D. 6. ob 21.00 ter IR. 6. ob 19.00 ČAKAJOČ NA SREČO Režija: AbderrahmaneSissako v MArtMin hiMuMiIimPET OTROK IN ZELJOZAVERRežiiadobnStephenson Informacijska pisarna Skupnost Srečanje Portorož Izola / Manziolijev trg 6, Izola (05) 64 00 135 Pomoč odvisnikom in njihovim staršem tel.: 67 46 700 vsak dan od 8. do 16.ure Izolani po domovini v LIUBLIANA1E VELIKO LEPŠA KOT Sl MISLIMO Županja Ljubljane gospa Danica Simčič in županja Izole gospa Breda Pečan sta se dogovorili, da bosta omogočili obisk ljubljanskim upokojencem na Obali in izolskim upokojencem v Ljubljani. Ta dogovor sta kaj hitro uresničili in tako so nas aprila obiskali Ljubljančani, naši upokojenci pa so jim 20. maja obisk vrnili. V Ljubljani smo bili že vsi, vendar vedno po opravkih, tokrat pa smo bili turisti, kar je imelo še poseben čar. Iz Izole smo se odpeljali ob 8.00 uri. V Ljubljani so nas sprejeli predstavniki in predstavnice Mestne zveze upokojencev Ljubljana ter predstavnika Mestne občine Ljubljana. Ob 10.00 uri smo imeli sprejem v rdeči dvorani mestne hiše, kjer so nas postregli z zajtrkom. Žal, je bila županja gospa Simčičeva odsotna. Sprejel nas je podžupan MOL. Po krajših pozdravnih govorih, izmenjavi daril in zajtrku nas je vodička popeljala v preddverje Magistrata in nam na kratko razložila zgodovino mesta Ljubljana. Nato smo krenili po starem delu mesta. Ogledali smo si tudi ples četvorke, ki so jo slovenski maturanti plesali za Guinessovo knjigo rekordov. Ob 13,00 uri smo imeli kosilo v gostilni Šestica. Po kosilu so nas z vlakcem popeljali na ljubljanski grad, kjer nam je prijazna vodička razkazala grad. Po ogledu pa so nas predstavniki in predstavnice Mestne zveze upokojencev Ljubljana odpeljali proti Kamniku pod Krimom. Spotoma smo si ogledali še Ljubljansko barje. Društvo upokojencev Presarje nam je pripravilo prisrčen sprejem. Kraj ni velik, ima pa prečudovito okolico in pogled na Krim. Pogostili so nas z srnjakovim golažem, odlično pijačo in sladicami ter z veliko dobre volje. Dogovorili smo se, da bi takšna srečanja postala tradicionalna. Želja vseh prisotnih pa je bila, da bi k sodelovanju pritegnili še kakšno društvo upokojencev. Domov smo se vrnili okoli 21.00 ure. Vsi skupaj se najlepše zahvaljujemo izolski županji, županji Mestne občine Ljubljana, gostitelju Mestni zvezi upokojencev Ljubljana in društvu upokojencev Presarje, predvsem njeni predsednici in sodelavkam, ki so nas tako prijazno sprejeli. Preživeli smo še en lep dan, ki nam bo ostal v prijetnem spominu, odkrili nekaj nepoznanih kotičkov našega glavnega mesta, uživali v enkratnem razgledu z ljubljanskega gradu in se zabavali na srečanju z našimi sovrstniki v Presarjah. (Andreja Baloh) NARAVI NAPROTI SONCE POSIJE, NARAVA SE NASMEHNE, KO V KOMBIJU SE ZBEREJO METLA,GRABLJE IN LOPATA. KLJUČ SE ZAVRTI IN SRCE MU ZABRNI. LJUDJE SE ZDRUŽIJO S KOMBIJEM IN ORODJI V ENO VELIKO DELOVNO VESELJE IN GREDO NARAVI NAPROTI. NARAVA PRIČAKUJE IN VEDNO SPREJME LJUDI Z DOBRIM NAMENOM. LJUDJE NARAVO OČISTIMO, NARAVA PA NAM VRAČA SVEŽI ZRAK IN ČISTO VODO, MIR IN LEPOTO. LJUDJE ZAUPAMO NARAVI MAJHNO SEME IN DOBROTO, ONA PA RASTE IN NAM VESELJE DA. Žlico Brodeta urejajo varovanci izolske enote Varstveno delovnega centra Koper. SREČANJE UPOKOJENCEV V POSTOJNI Društvo upokojencev Izola vabi vse upokojence, da se v čim večjem številu udeležite srečanja upokojencev Slovenije, ki bo v četrtek, dne 23.6.2005, v Postojni. Odhod iz Izole ob 9.00 uri izpred avtobusne postaje. Na prireditvenem prostoru bo za hrano poskrbljeno. Prijave sprejemamo v Društvu upokojencev, Plenčičeva 3, Izola, ob ponedeljkih od 9.00 do 11.00 ure in ob sredah od 15.00 do 17.00 ure. KRIMINALNE NČ SLADEK NI BIL V eno od slaščičarn v mestu je prišel Koprčan in si hotel sam postreči s sladoledom. Ker v Izoli nimamo takšnih navad ga je natakar opozoril na neprimerno početje, to pa je gosta tako razkačilo, da se je nad službujočim znesel z verbalnim izlivom nedostojnih in žaljivih besed. Razloge svojega nič kaj sladkega početja bo pojasnil na sodišču. NI PRIŠEL V IDRIJO V Bolnico Izola je prišel z alkoholom podprt moški šestdesetih let. Tam je razsajal, kričal na osebje, ocenjeval delo zdravstva, z rokami tolkel po steklih in se tudi sicer neprimerno vedel.Ker kljub ukazom policistov, naj s kršitvijo preneha, tega ni storil je bilo odrejeno pridržanje do iztreznitve. Sledi obdolžilni predlog na Okrajno sodišče, pa še vrsto za pregled je zamudil. MOTORISTOM SO KRADLI Med vikendom so se na parkirišču pod Belvederjem družili motoristi iz držav EU. Oni, vsaj po prijavah sodeč, niso nikogar motili in nikomur delali težav, zato pa so njim težave delali neznanci, saj so ob koncu zbora ugotovili, da jim manjkata dve usnjeni motoristični jakni, potovalni kovček v katerem so bila dvojna očala, kopalke in pribor za osebno higieno. Za storilci, ki so stvari odtujili policisti še poizvedujejo, vsekakor pa bodo bolje "šli skozi" če jih odkrijejo policisti in ne močni fantje na močnih motorjih. ONA JE SPALA Zadnji dan tedna se je na policijski postaji zglasila turistka iz Ljubljane in povedala, da je ob približno ob 03,00 uri zjutraj legla k počitku v camp prikolico na Belvederju. Ko se je dopoldan zbudila je ugotovila, da jo je ponoči je obiskal neznanec, ki ji je sunil GSM, znamke Nokia in nekaj denarja. STATISTIKA Med tednom so policisti obravnavali še dve kršitvijavnega reda in miru, šest poškodb vozil na parkiričih, povzročenih s strani drugih vozil, štiri poškodbe vozil povzročene s strani oseb (razbita ogledala, podrsana pločevina z raznimi predmeti), sedem prometnih nesreč L kategorije (poškodbe vozil), pet prometnih nesreč II. kategorije (lahke telesne poškodbe oseb), eno prometno nesrečo s pobegom, tatvino mobitela v SGTŠ in tatvino registrskih tablic avtomobila. ALKO LESTVICA: Alko lestvica tega tedna je naslednja: 0.32, 0.43, 0,46, 0.46, 0.67, 0.72, 0;87, 1.09, (za zadnje tri je zagrožena globa in prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja). Ena oseba: voznica osebnega avtomobila je odklonila strokovni pregled na mamila. POKROVITELJ A MTfPL TEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI! J* VS—^ AMTC d.o.o. Izola - Industrijska cesta 4f - Izola - telefon: 05/ 640 22 00 KRIMINALNE VSE 4 NAENKRAT V Livadah je pod okriljem noči, na parkiranem osebnem avtomobilu neznanec z ostrim predmetom preluknjal vse štiri pnevmatike. Opravljen je bil ogled kraja in vozila. Zoper za enkrat neznanega storilca sledi kazenska ovadba zaradi poškodovanja tuje stvari. NEVARNO SREČANJE Pri sprehodu po mestnih ulicah Izole sta se srečala sodelavca, ki sta že dlje časa v sporu. Ob srečanju je sprva prišlo do verbalnega spora, ki pa se je kasneje sprevrgel v fizični obračun in eden od udeležencev je moral iskati zdravniško pomoč v Bolnici Izola. Zoper glavnega akterja sledi kazenska ovadba. ZELO ZNIŽAN BENCIN Na Bencinskem servisu Petrol, je neznani voznik osebnega avtomobila, registrskega območja KP v svojega jeklenega konjička natočil za 6.760,00 sit bencina in se brez plačila podal novim dogodivščinam naproti. Med njimi bo tudi obisk sodnika. OBISK IZ ZASAVJA Na 48. urnem pogovoru smo imeli nepridiprava iz Zasavja, ki si je pred 14.dnevi privoščil drzne tatvine pri belem dnevu na območju Izole. Po zaključenih pogovorih so mu sodne oblasti odredile pripor. NESRAMEN PES Nič hudega sluteča občanka Izole, se je sprehajala po pločniku javne ceste v Livadah, ko je nenadoma izza žive meje skočil večji črn pes in jo ugriznil v zadnjo plat. Občanka je iskala zdravniško pomoč v Zdravstvenem domu in Bolnici Izola. Lastnik psa pa se bo moral zagovarjati na sodišču. NENAVADEN NAKUP Na policijsko postajo je prišel občan in naznanil goljufijo povezano z nakupom gospodinjskega aparata. Znanec mu je namreč prodal aparat, ki kasneje ni deloval zaradi manjkajočih delov. V nadaljnem postopku je bilo ugotovljeno, da je bil aparat s strani proizvajalca dan kot predstavitveni artikel, ki je bil nato oskubljen določenih delov in tak prodan naprej.' VSE V DRUŽINI Kot posledica trajnejših nesporazumov in verbalnih, konfliktov je ponovno prišlo do spora in nato fizičnega obračuna med očetom in sinom. Fizično obračunavanje je skušala preprečiti snaha, vendar se je poiskus končal brezuspešno. Oče je skupil več poškodb po obrazu in telesu. O kazni za takšno početje bo odločalo sodišče. V zadnjih treh dneh je nekdo na gradbišču pri izolskem Intersparu pristopil do gradbenega kontejnerja in ga odprl z originalnim ključem. Iz njega je ukradel udarno kladivo, vrtalnik in klešče. ZBIL JE OTROKA Ob 16.13 uri smo bili s strani RECO obveščeni, da je nekdo na prehodu za pešce pri Osnovni šoli Vojke Šmuc v Izoli povozil otroka in ga poškodovanega odpeljal v zdravstveni dom. Pri ogledu kraja prometne nesreče in po opravljenih razgovorih je bilo ugotovljeno, da 51-letni Izolan, voznik osebnega avtomobila VW Golf, ni upošteval svetlobnega prometnega znaka na semaforju, rdečo luč in zapeljal skozi križišče, kjer je na urejenem prehodu za pešce, z desnim stranskim vzvratnim ogledalom osebnega avtomobila zbil 15-letnega dečka iz Izole, ki je padel po tleh in se huje telesno poškodoval. V KMETIJSTVU SE KRADE Ponoči je neznanec v Izoli ukradel priključek kmetijske mehanizacije-mulčar, ki je bil razstavljen na dvorišču tamkajšnjega podjetja. Do njega je prišel tako, da je prerezal žičnato ograjo. Podjetje je oškodoval za najmanj 500.000 tolarjev. DOBRI MOJ NONO Ob 03.20 uri smo bili s strani občanke obveščeni, da se je na stari cesti Bclveder - Jagodje verjetno zgodila prometna nesreča, saj je slišala močan pok. Na kraj so takoj odhiteli policisti, ki so ugotovili, da je z vozilom Nissan Primera prehitro vozil 21-letni Ljubljančan, ki je izgubil oblast nad vozilom in zapeljal s cestišča. V nesreči se mladenič k sreči ni poškodoval, bo pa svoje povedal sodniku, saj je vozil brez izpita in je imel 0.90 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka, kar bi bilo po starem izračunu enako 1.89 promila alkohola. Dedek mu je avtomobil lahkomiselno posodil za vožnjo do Obale, kljub temu, da mladenič še nikoli ni naredil izpita za vožnjo. MALI IZOLSKI OGLASI Stanovanja, poslovni prostori - Najamem sobo ali garsonjero inf.na tel. 040 701 108 - V Izoli oddam sobe za delavce ali študente (tudi čez poletje) tel. 041 233 451 - Študentki iščeta sobo v Kopru ali Izoli tel.031 267 8W - V Livadah, oddam v najem vrt v velikosti 2400 m2. Možno koriščenje vrtne barake (7x4m) in prikolice za 5 oseb. tel 01 524 563,041 786 878 - V okolici Izole najamem kmetijsko zemljišče lahko tudi odbp veliko do 1000 m2 tel: 05 641 3691 pol9.uri. - SMO poštena delavska štiričlanska družina brez stanovanja. V zameno za primerne bivalne prostore smo pripravljeni nuditi popolno oskrbo starejšim osebam (osebno nego, kuhanje, pospravljanje itd.), pomoč pri vzdrževanju stavbe, vrta ali kmetije.Radi bi ostali na področju južne Primorske. Prosimo,pokličite nas na tel.št.051 339 019 ali 031 575 372. - Prodam istrsko hišo na Pučah (22 x 6 m) potrebno prenove in 1000 m2 vrta gsm 031 877463 - Kupim vrstno hišo v Izoli, Kopru ali na Markovcu gsm 040 887 005 - V Izoli ali okolici kupim stanovanje, eno ali dvosobno gsm 051311 180 - Štiričlanska družine kupi eno ali dvosobno stanovanje v Izoli gsm 041 608 765 Motorna vozila - - Prodam kolo s pomožnim motorjem, letnik 2002, sob S 3800, vožen dve sezoni tel 031 201 908 - Prodam Peugeot 106 XR, letnik 97, cena po dogovoru tel 041 856 855 -Prodam skuter Honda 50 X8RF, aluminijasti okvir, letnik 2000, prevoženih 8000 km, izvrstno ohranjen kot nov te.: 040 752 708 - Prodam Passat TD, bele barve, cena po dogovoru gsm 041 958 425 - Prodam Clio,letnik 97, bele barve, 5 vrat, 1.lastnik tel 05 642 00 80 - Prodam malo rabljen gliser Elan 420 z motorjem Johnson 25 km in prikolico. Cena po dogovoru. Info 031 285 278 - Ugodno prodam avtomobil Xantia 1,8 ISX letnik 95 tel 031 858 826 Delo - Takoj zaposlimo delavko v avtopralnici (Izola) in v čistilnem servisu inf. tel. 041 951 035 - Inštruiram angleški in italijanski jezik za vse stopnje in pomagam osnovnošolcem pri učenju vseh predmetov, pridem tudi na dom tel 031 815 626 - Takoj zaposlimo natakarico ali natakarja in pomivalko(ca) Canova Verdi tel. 05 641 41 90 - Iščem delo v gospodinjstvu (pospravljanje, likanje..,)gsm 031 833 605 -Kava bar SONČEK išče natakarico, tel 040 888 518 - Samostojna, zanesljiva, resna, imam veselje do dela, iščem delo samostojne čistilke v Izoli. GSM: 031/598-633 - INŠTRUIRAM matematiko za osnovne šole po zelo ugodni ceni. tel: 040 632621 ali 6416603 Razno - Zelo, zelo poceni prodamo dobro ohranjeno dvojno garderobno omaro z mostom tel. 031 505 237 - Prodamo PASARO z jamborom in kompletom 5 jader, izvenskrmni motor 4.8, stojalo in prikolica. 4,8 m dolga barka ima vgrajeno kuhinjo in stranišče ter je udoben morski dom za 3 osebe. Tel: 040 317 182 - PRODAM PROSTOSTOJEČI POMIVALNI STROJ BOSCH AVTOMATIC, LETNIK 2002, MALO RABLJEN, ZA 70.000 SIT. Gsm: 031 685-277 -JAGNJETA in KOZLIČI z EKOLOŠKEGA PAŠNIKA. 040342 200 - PRODAM zakonsko posteljo, skoraj novo, po zelo ugodni ceni. (160 cm x 190 cm) tel. 05 641 5212 ali 031 600 873 je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15 glavni in odg. urednik: Drago Mislej, tehnični urednik: Davorin Marc e-mail: sektor.tehnika@ mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 230 SIT. Založnik, elektronski prelom: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 elektr.naslov: http://www.mandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com TRR: 10100 - 0029046354 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola Vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Poslovalnica Izola Trg Republike 3, Izola Tel.: 663 06 00 ., O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana ♦ KAJ SO TOKRAT PRINESLE ZIN? Deset delegacij mladih iz Avstrije, Češke, Finske, Italije, Madžarske, Nemčije, Srbije in Črne Gore, Turčije in Slovenije ter gostje iz Indije, so sodelovali na letošnjem festivalu mladih z imenom Združene igre narodov. Desete igre so bile gotovo med bolje organiziranimi doslej, udeleženci pa so se udeležili akcijske delavnice na šoli za otroke s posebnimi potrebami, Elvira Vatovec v Strunjanu, kjer so urejali okolico in notranje prostore i šole, poleg tega pa so bili posebej aktivni še v novinarski, umetniški in plesni delavnici. Seveda pa tudi brez preprostega druženja ni šlo. Tako-le so na svetilniku zakurili taborni ogenj. Razmišljajte sveže! poraba goriva: 4,6-8,0 1/100 km. Ibiza Frio s klimatsko napravo in sistemom ABS. Prihranite do 540.000 SIT in si zagotovite brezplačni kasko*. 'Ponudba operativnega leasinga družbe Porsche Leasing SLO d. o. o. vključuje enoletno zavarovanje avtomobilskega kaska za omejeno količino vozil. AVTO CENTER JEREB Polje g/b, 6310 Izola Tel.: 05/616-80-11 Faks: 05/616-80-1/) www.a-jereb.si M0T0H0V KOT xim4 3talna Razstava - ■mVA IHM# nnn piii*« n m n. /MEDITERANSKA A^NITCKTOKA- 1F- e /1 5|wloY/>iJiu EP. p P H i iLaJLC sr C m jm j za M VREME SE |E USMILILO 3 BIG BANDA Čeprav vremenske slabe se končalo Zaključna letošnjih so bile napovedi je vse dobro, prireditev Združenih iger narodov se je zgodila na Manzio-lijevem trgu. Nataša Benčič jo je vodila in kramljala z udeleženci ZIN, 3 Big Band pa je še enkrat pokazal, da je glasbeno dozorel in je zlahka napolnil Manziolijev trg. IZOLSKI POLTRETJI LICAS Izolski nogometaši so s še enim domačim porazomkončali letošnjo slabo sezono v drugoligaškem prvenstvu. Rezultatsko so seveda izpadli iz lige, saj so končali kot predzadnji, moštvo pred njimi pa ima natanko še enkrat toliko točk, kot so jih zbrali Izolani (Izola 19, Krško 38). A vsega še ni konec, saj težave z licenciranjem prinašajo pravo umešnjavo in lahko se zgodi, da Izolani celo ostanejo drugoligaši. To je lahko dobro a le če bodo delo zastavili drugače kot doslej, najverjetneje z novim vodstvom, ki ga bodo izbirali na letni skupščini. Govori se, da prihaja Brus, nekdanji direktor NK Koper. ROKOMETAŠEV KOT PESKA IN TRAVE V soboto je bila rokometna dvorana v Kraški v znamenju mladih rokometašev. Pomerile so se se namreč osnovnošolske ekipe treh izolskih osnovnih šol. Igralci teh ekip sicer še niso vsesplošno znani, zato pa imajo "slavne" trenerje: Petra Mičoviča (Livade), Matjaža Muho (Vojke Šmuc) in Boruta Sovdata (Dante Alighieri). O rezultatih pišemo na športnih straneh, na tem mestu pa le še povejmo, da so vsi dobili medalje, še bolj veseli pa so bili sladoleda s katerim so jih razveselili organizatorji turnirja. TT-TigoTehna